Brcljta# tr’lffefflire te r Krt. ZBORNIK za umetnostno zgodovino / izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani Vsebina 2. zv. / Ant. Vodnik, Gradnja velikega oltarja V uršulinski cerkvi v Ljubljani (Iz arhivalne študije: Francesco Robba) / Milko Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) / Umetnostno - zgodovinsko društvo / Varstvo spomenikov / Bibliografija / Književnost / Razstave / Dr. France Stele, Umetnostni spomeniki Slovenije I (Kamnik) „Zbornik za umetnostno zgodovino“ izhaja štirikrat na leto / Urednika dr. Izidor Cankar in dr. France Mesesnel / Naročnina za VI. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din, za inozemstvo 70 Din / Letnik I. 45 Din / Letnik II. 60 Din / Letnik III. 60 Din / Letnik IV. 80 Din / Letnik V. 80 Din / Člani uživajo 25% popusta / Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza. Odgovorni urednik: Dr. Izidor Cankar, univ. profesor v Ljubljani / Za izdajatelja odgovoren: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani / Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani / Odgovoren Mihael Rožanec. Sommaire de N° 2 / La construction du maitre-autel de 1’ eglise des ursulines, ä Ljubljana par M. Anton Vodnik / Les manuscrits du moyen äge dans la bibliotheque lyceale, ä Ljubljana par M. Milko Kos I Societe d’ histoire de 1’ art / Sauve-garde des monuments historiques / Bibliographie / Litterature / Expositions / France Stele, Les monuments artistiques en Slovenie I (Kamnik) „Archives d’ histoire de 1’ Art“ paraissent quatre fois par an / Redacteurs M. M. Izidor Cankar et France Mesesnel / Abonnement pour la 6e annee (y compris la cotisation pour la Societe d’ histoire de l’Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Annee I 45 dinars / Annee II 60 dinars / Annee III 60 dinars / Annee IV 80 dinars / Annee V 80 dinars / 25% de reduction pour les membres / Redaction et Administration: Ljubljana, Universite. ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO LETNIK VI. 1926. ZVEZEK 2. Gradnja velikega oltarja v uršuliiiski cerkvi v Ljubljani. (Iz arhivalne študije: Francesco Robba). Anton Vodnik / Ljubljana. Le 27 mai 1729, fut passe entre le Couvent des Ursulines, ä Ljubljana, et le statuaire Francesco Robba le premier contrat relatif au maitre-autel de 1’ eglise du cloitre, et cela ä la base d’ un projet con^u par 1’ architecte Jean Fusconi. Le 29 mai, de la meme annee, Anne Catherine de Schellenburg, une des fon-datrices dudit couvent, destina 4000 florins au profit de 1’ autel ä eriger. Pour se procurer le marbre necessaire, Robba se rendit ä \enise, mais, les dirigeantes du monastere s’etant ravisees sur ces entrefaites, arreterent les travaux en marche. Robba dut tracer un plan nouveau sur quoi on conclut avec lui le second contrat (27 juillet 1730). A cette occasion, Madame de Schellenburg ajouta 2000 fl. ä la somme primitive. L’ autel, acheve seulement en 1744, coüta plus de 11.000 florins. Prva pogodba zaradi velikega oltarja v novi uršulinski cerkvi, dozidani 1. 1726.,1 se je sklenila z Robbo 27. maja 1729 in sicer na podlagi načrta, ki ga je napravil Janez Fusconi,2 isti, ki je izdelal model za novo župno cerkev sv. Petra v Ljubljani.3 Dne 29. maja istega leta pa so soustanoviteljica uršulinskega samostana Ana Katarina pl. Schellenburg in mati prednica Marija Rozalija, rojena grofica Lantliieri, ter samostan v prisotnosti deželnega upravitelja grofa Orfeja pl. Strassoldo podpisali pogodijo, v kateri je Ana Katarina pl. Schellenburg določila za novi oltar glavnico 4000 gld.4 1 Viktor Steska, Dom in Svet, 1902, str. 73E 2 Akt v uršulinskem arhivu v Ljubljani. Priloga št. 16. 3 Viktor Setska, ZUZ, 1923, str. 6. 4 Anali uršul. reda v uršul. arh. v Ljubljani. Priloga št. 1 A, B. Po nasvetu novega stavbenika (pač Robbe, ki je bil prevzel delo oltarja), se je v grobnici na novo začel kopati temelj, ker je bil prejšnji za veliki oltar preozek in prešibek. Delo je bila sila težavno spričo že napolnjene grobnice, katero je bilo treba podpreti; in ker v že položenem temelju ni bilo trdne podlage, temveč se je v njem nahajala voda, je bilo treba za njim zabiti 252 hrastovih pilotov.5 Ko je sklenil Robba pogodbo, je šel v Benetke, da nakupi potrebni marmor in začne z delom.6 Toda obenem je bil posredovalec pri nakupu marmorja (in sicer afrikanskega za štiri stebre) tudi neki Lorenzo Pezzana iz Benetk, ki je imel v uršu-linskem samostanu v Ljubljani svakinjo, kateri je v tej zadevi pošiljal pisma in ki pravi sam o sebi, da je znana oseba v Benetkah. Bil je najbrž samostanu stalen posredovalec v trgovskih stvareh in nekak njegov zaupnik. Kakor izvemo iz enega Pezza-novih pisem, je Robba sam res kupil kararski marmor, toda, ker pri nakupu afrikanskega marmorja ni bil udeležen, se je med njim in Pezzano vnel konflikt, zaradi katerega je Pezzana odstopil od nadaljnjega posredovanja v le-tej zadevi. V pismu z dne 16. jul. 1729 poroča Lorenzo Pezzana svoji svakinji Mariji Antoniji, da je že preskrbel 500 listov zlata za samostan, pa se mu ne zdi primerno, da bi jih poslal po pošti, ker bi bili stroški previliki. Čez Trst je velika nevarnost, da se izgube. Prosi sveta, kako naj pošlje, ali pa bo treba čakati na kako osebo, ki bo šla v Ljubljano. Tako se bo stvar zavlekla za nekaj tednov. Glede afrikanskega marmorja piše: „Hotel sem vam tudi dati informacije o afrikanskem marmorju; videl sem različne, bolj ali manj lepe vrste, in po tem se je ravnala tudi cena, namreč od 20 do 52 dukatov za miljar. Kos zelo lepega marmorja, dolg 10 čevljev in debel 17 unč, stane 52 dukatov za mil jar. Mislim, da bi se iz takega kosa moglo dobiti dvoje ali troje stebrov. Kar bo še manjkalo, se bo lahko dobilo in sicer iste kakovosti, saj je celo tukaj v Benetkah sedaj nekaj takega marmorja. Mislim, da bodo znali v Ljubljani rezati marmor, kakor jim je potreba, zakaj, če bi ga hoteli rezati tukaj, je nevarnost, da se kosi med potjo polomijo, če bi imeli samo 6—7 unč širine. Najbolje bo torej, da pošljemo debele kose. Toliko o tem, da se boste znali ravnati. Prosim, pozdravite v mojem imenu gospo mater prednico in jo zagotovite mojega spoštovanja. V slučaju, da vam mo- 5 Anali uršul. reda istotam. Priloga št. I A. “ Akt istotam. Priloga št. 16. rem postreči z marmorjem, vas prosim, da mi natančno pišete, da ne bo kakih pogrešk. Nato sledijo družinske stvari.7 V pismu z dne 23. jul. 1729 piše Pezzana, da pošilja zlato med knjigami, ki jih mora neki frančiškan poslati v Ljubljano. „Kar zadeva afrikanski marmor, ste že povzeli vse potrebno iz zadnjega pisma.“8 15. avg. 1729 sporoča, da zlata ni poslal med knjigami, kakor je pisal, ker bi se preveč zavleklo, temveč, da ga je izročil tistemu gospodu, ki mu je prinesel njeno pismo, čeprav ga ni še nikoli videl.“ „Kar zadeva marmor in kolikor sem mogel spoznati, ni bil gospod nič kaj vesel, da sem zraven pri nakupovanju. Mislim, da bi bil rad naredil dobiček pri ceni. Toliko, da se boste vedeli ravnati.9 Ta gospod je bil Francesco Robba, kar potrjuje odgovor Marije Antonije na to pismo. Potrdi prejem zlata in se zahvaljuje. Nato nadaljuje: „Na pismo "Vam še nisem odgovorila, ker se še nismo posvetovali s Schellenburgovo gospo, ki bo nosila stroške, zakaj samostan nima sredstev, da bi dal narediti kaj takega. Tudi jaz mislim, kakor ste mi zadnjič pisali,- da se hoče g. Robba brez dvoma okoristiti s ceno. Dejal je, da je bil pri Francescu Mariauinelliju in tla je videl ne preveč lepe marmorne stebre po 32 dukatov in da je šel potem k Antoniju del Medico, pri katerem je videl zelo lepe stebre po 40 dukatov za miljar. Č. g. mati mi naroča, naj Vas prosim, da vzamete kakega kiparja in poizveste, kakšna je zadnja cena najlepšega marmorja, zakaj imenovana dobrotnica hoče, da je najlepši. Težko mi je nadlegovati Vas, pa Gospod Vam bo povrnil. Prosim, da mi ceno čimprej sporočite, da se vemo ravnati.10 10. sept. 1729 ji Pezzana v odgovoru na to pismo sporoča naslednje: „Cena za zlato cekinov je 75 lir za miljar in nič manj. Kar zadeva stebre, sem šel sam v spremstvu strokovnjaka pogledat one pri Vinelliju kakor one pri Antoniju del Medico. Oboji so lepi in podobni. G. Antonio jih je ponudil po 34 dukatov za miljar, pa sta dva kosa, ki imata 11 oz. 12 čevljev dolžine, torej bi bilo treba precejšen kos odžagati. Vinellijevi so dolgi 10 čevljev in jih da po 32 dukatov za miljar. So lepi in nič slabši od onih. Toliko, da se veste ravnati. Za kararski marmor, ki ga je kupil g. Robba, sem zvedel, koliko je dal zanj: 8 in pol dukatov za miljar. 7 Pismo istotam. Priloga št. 2. 8 Pismo istotam. Priloga št. 3. 8 Pismo istotam. Priloga št. i. 10 Pismo istotam. Priloga št. 5. Mislim, da ga je tudi Yam toliko zaračunil. Prosim, da porabite moje sporočilo, ne da bi povedali, kdo \as je obvestil, ker se nočem osovražiti pri tistem g. Robbi. Nočem pa, da bi Vaša dobrotnica po krivici trpela škodo. Glede tistega, kar bi se moralo odžagati pri kosih g. Antonija, mi je on dejal, da jih hoče prodati take kot so. Vinellijevi so debeli 17 unč, Antonijevi pa 18, dva pa sta tanjša. Porabite ta obvestila zase, pa ohranite jih tajno. P. S. Opozarjam še, da ima g. Antonio del Medico samo tri stebre in se ne more obvezati, da dobi še četrtega.“11 Svakinja Marija Antonija mu odgovarja: „Hvala za opozorilo glede g. Robbe; ne bojte se, nikomur ne povemo, ker Vam ne maramo na noben način delati neprilike.“ Naj kupi zlato cekinov in ga shrani, dokler se mu ne ponudi prilika, da ga pošlje, ker se ne mudi. „Glede marmorja smo se odločili, da ga vzamemo od g. Vi-nellija, ki naj ga hrani toliko časa za nas, dokler ne uredimo potrebnega .. ,“12 22. okt. 1729 piše Pezzana: „Stebri imajo zaželjeno mero. Če se med vožnjo pripeti nesreča, prodajalec ne prevzame odgovornosti, ker to ni v navadi. Pege so krasne. Kosi so štirioglati, zaokrogliti jih mora tisti, ki jih kupi; zato se ne sme odbiti četrtina, kakor pravi arhitekt v svojem pismu. Če hočete take, dobro, če ne, pa pravi prodajalec, da jih ne bo več hranil za vas, temveč jih bo prodal, če se mu bo ponudila ugodna prilika. Čakal bo še na Vaš dogovor, potem pa nič več.“ Dalje pravi, da bo skušal dobiti od kakega pozlatarja recept, kako se dobro pozlati, in ga jim poslati. Takoj, ko mu sporeče, kako, jim pošlje onih 10 miljarov zlata. Stane 750 lir.1* 19. nov. 1729 sporoča: „Strokovnjaki so pregledali vse štiri stebre in jih spoznali za lepe, dobre, perfektne v vseh delih. Mero prilagam tukaj, en steber za drugim.14 Za vožnjo preskrbi kupec. Treba je pažnje, da se ne pripeti nezgoda. Prosim, odločite se hitro, ker trgovec ne 11 Pismo istotam. Priloga št. 6. 12 Pismo istotam. Priloga št. 7. 13 Pismo isto istotam. Priloga št. 8. 14 Pezzi quattro Affricano della seguente misura: Lungheza t— Largheza — Grosseza Vn pezzo... Oncie: 126 18J4 . IS Vi) altro pezzo... Oncie: 126 18% 18 „ : 126 18 18 „ : 120 17 16 Li sopradetti Pezzi fanno miera: 22% pili oncie 474 ?? al migliaro in-portano Ducati 684 : 12. (Istotam). 22. F. Robba, Glavni oltar v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Foto ZUZ. misli več čakati. Stebri stanejo 684'12 dukatov. 10 miljarov zlata stane 121 dukatov. Toliko v vednost in v ravnanje.15 10. dec. 1729 piše Pezzana: „Glede denarja za stebre in zlato naredite, kakor Vam je drago. Kar se mene tiče, nimam drugega interesa, kakor da napravim samostanu kako uslugo radi Vas. Dukat je vreden 6 lir in 4 solde, tako da je unghero (ogrski denar) prave teže vreden 3 dukate in pol ter 14 soldov. Mislim, da bo treba stebre vkrcati za Trst in jih tam obdelati ter zaokrogliti. Tako bodo manj tehtali in jih bodo laže pripeljali v Ljubljano. Sicer Vas pa zagotovim, da v Benetkah ni lepših stebrov.16 28. jan. 1750 piše: „Pretekli teden sem prejel dvoje Vaših pisem, v enem izmed njih sem našel vrednostno pismo, ki mi ž njim nakazujete pri g. Federigu Zinelliju 4994 lir, ki sem jih tudi prejel. Ko bo treba, bom iz tega plačal vse 4 stebre iz afrikanskega marmorja in onih 10 miljarov zlata z vsemi ostalimi stroški. O vsem bom položil natančen obračun. V svojem prejšnjem pismu od 10. jan. mi pišete, da se čudite, kako da nisem dobil pisma, ki ste mi ga poslali po nekem gospodu in ki je bilo v njem naročilo glede odprave stebrov. Toda jaz tistega pisma nisem nikoli videl in tudi ne tistega gospoda. Če še pride, se bom po tem ravnal, pač pa mi lahko še enkrat sporočite, kdaj in komu naj odpošljem stebre.“17 Ker je bil Robba od kupčije s 4 stebri iz afrikanskega marmorja odrinjen, je bil zavisten Lorenzu Pezzani. ki ga morda še iz kakšnega drugega razloga ni mogel trpeti. Saj vidimo iz Pezzanovih pisem, kako je bil pri svojih kupcijskih poslih za oltar pod tajnim njegovim nadzorstvom. Falzificiral je pismo in ga poslal Pezzani, kot da je od matere Rozalije, prejšnje prednice samostana. Najbrž mu je moral očitati kake nepoštenosti, nakar je Pezzana silno užaljeno odgovoril samostanu. Mati Rozalija mu je odgovorila dne 15. febr. 1750 in odločno zanikala, da bi bila pismo pisala ona. „Priznam, da me je silno razburilo, ko sem čitala pismo, ki mi ga je izročila sedanja č. mati prednica, pisano dragi sestri materi Antoniji. Če bi bilo to res, bi pomenilo, da sem bila zelo nezaupljiva napram Vam ali pravzaprav strašno nehvaležna, posebno če pomislimo, koliko truda smo Vam nakopali zaradi tistih 4 stebrov. Vaše dobrotljivosti ne bomo pozabili nikdar ne jaz, ne samostan. Za pričo mi je Bog in moja vest, da je pismo, ki ste ga povrnili, ponarejeno, stokrat ponarejeno in da ga jaz kot prednica 15 Pismo istotam. Priloga št. 9. 18 Pismo istotain. Priloga št. 10. 17 Pismo istotain. Priloga št. II. nisem nikoli pisala. Zato Vam tisto pismo vračam, da se prepričate na lastne oči, da ni moja pisava, ko jo primerjate s tem-le pismom. Res je toliko, da sem naročila, naj gre mornar ali prevoznik k \am in naj Vam izroči pismo č. matere Antonije in da dobi 2 gld, dalje, da naj beneški kipar, oče nekega delavca v Ljubljani, da naložiti stebre in jih prepeljati v Trst, ker se \'as nisem upala več nadlegovati. Bodite uverjeni, da mi nikdar ni prišlo na misel in da se tudi ne strinja z mojim vzvišenim stanom in rodbino, da bi pomislila kaj takega o Vaši osebi. Čeprav Vas ne poznam osebno, sem vendar slišala že veliko hvalevrednega o Vas. Prosim Vas torej, kakor je le mogoče prositi, da ne mislite kaj takega in verjamete mojemu zatrdilu, za čigar resničnost sem pripravljena tudi priseči. Ponavljam, da je tisto pismo ponarejeno, narekovala ga je nesramnost našega arhitekta, ki je šel v svoji vnemi za naš samostan predaleč. Upam, da mi bo Vaše plemenito srce po tem pismu rado odpustilo in da nam ostanete še v naprej naklonjeni.“18 Hkrati mu je pisala tudi svakinja, mati Marija Antonija: „Vaše pismo me je res užalostilo, ker sem videla, da ste užaljeni in da sem izgubila Vašo naklonjenost, ki je ne bom pozabila, dokler bom živa. Pa ko bi bila to vsaj zaslužila, toda pismo je bilo ponarejeno, pisala ga je slepa vnema našega arhitekta, kakor lahko razvidite iz priloženega pisma matere Rozalije, ki je bila takrat prednica. Prosim Vas torej, da nas ne zapustite in izpeljete stvar do konca. Zatrjujem Vam, da \as je ona vedno visoko čislala, kar Vam lahko izpriča ves samostan, zato je bilo vse potrto, ko so videle, da tako zaslužnega prijatelja .. ,“19 18. febr. 1730 je že prišel Pezzanov odgovor materi Antoniji: „Zelo mi je žal, da Vam je bilo hudo, ko ste čitali mo:e zadnje pismo, toda Bog obrne vse tako, da je prav. Prosim Vas, da sporočite moje poklone prejšnji in sedanji materi prednici, hkrati pa mi naj oprostita, če v tej zadevi ne morem več sodelovati. Prosite ji, naj me odvežeta. Ne pišem jima v odgovor na njuna vljudna pisma, da še kaj ne poslabšam. Me boste že vi opravičili. Čakam sporočila, komu naj izročim poverjeni mi denar. Prosim, da mi čimprej in natančno sporočite, komu naj ga izročim. Ta Vaš arhitekt — najbrž ni mogel zaslužiti, kot je hotel pri marmorju — je bil zelo predrzen, da ne rečem nesramen s tistim pismom. Takih ljudi se je treba varovati.“20 11. marca 1730 piše Pezzana poslednje pismo v lej zadevi: „V Vašem vljudnem pismu z dne 22. febr., ki mi ga je izročil g. Pietro Lanza, ste mi naročili, naj njemu izročim tistih 4994 lir. 18 Pismo istotani. Priloga št. 12. Pismo istotani. Priloga št. li. •° Pismo istotam. Priloga š<. 14. t ki ste mi jih bili nakazali. Naročilo sem izvršil in si dal izstaviti pobotnico, ki Yam jo tukaj prilagam, za Vaše in moje kritje.21 Pripravljen sem na uslugo v vsaki drugi stvari, v zadevo marmornih stebrov pa se ne maram več mešati; spoznal sem, da je g. Robba, ker ni mogel zaslužiti, naščuval g. mater prednico. Jaz sem samo hotel, da samostan ne bo oškodovan. Ker se nočem več izpostavljati slabim dejanjem gosp. Robbe, je bolje, da se umaknem. Stvar je sedaj v rokah poštenega človeka, ki bo delal z “22 vnemo. " Ker je bil prvi načrt oltarja, ki ga je napravil Giovanni Fusconi, „neproporcijoniran“, so dobri prijatelji mater prednico opominjali, naj ga da izboljšati. Toda. ker je stavbenika, ki je načrt napravil, ščitil grof Strassoldo, ni bilo lahko tega izvesti. S predlogom pri grofu Strassoldu niso dobro naleteli, zato je postala gospa ustanoviteljica nevoljna in je dejala, da se ni zaobljubila postaviti oltar ravno v uršulinski cerkvi, da bo Bogu tudi ljubo, če naloži denar v kako drugo cerkev. Ona da takega nasprotovanja ne more prenesti, naj si torej samostan ne dela nikakega upanja. To je prednico in prefekto, ki je bila rodna sestra ustanoviteljice, silno užalostilo, nakar se je ustanoviteljica dala ganiti in je priložila prejšnji vsoti 4000 gld še 2000 gld ter darovala samostanu ves ornat.23 Robbi je bilo ustavljeno delo in je moral napraviti drug načrt,24 nakar je sklenil 27. jul. 1750 novo pogodbo.25 V njej obeta Robba, da bo postavil oltar brez kipov že v 3 letih. Prednica mu mora izplačati 5000 gld in 4 stebre iz afriškega marmorja na svoje stroške pripeljati do cerkve, dalje mu mora preskrbeti železo, svinec in zidarje z vsem potrebnim za postavljanje. Posamezni deli oltarja bodo iz afriškega marmorja, iz rdečega fran- 21 D 1730, 6 Maržo in Vena. Ho riceuto Io Pietro Lanza dal V. Lorenzo Pezzana Lire quatro milla noucento nouanta quatro dep. Cor. p.ord. del V. Pietio Anto Codelli d Lubiana, E p Conto delle R. R. madre Superiora delle Orsoline di da Lubiana come pure della R. 1?. madre D. Maria Antonia d Sa. Catta di Detto Monastero. E detta Summa Seme p il prezzo di quatro Collone Marmi Affricani, E miara dieci oro di Cechino da Spederci a Do Pietro Anto Codelli d Lubiana giusto Suo orde Val.. . Lire 499-1. (Istotam). 22 Pismo istotam. Priloga št. 15. 23 Anali uršul. reda istotam. Priloga št. 1 B. 24 Akt istotam. Priloga št. 16. 25 Viktor Steska, Dom in Svet. 1902, str. 731. Jaz sam pogodbe nisem našel. 23. Vrli glavnega oltarja v uršulinski cerkvi. Foto ZUZ. coskega, rumenega veronskega in rdečkastega domačega, kipi pa vsi iz belega marmorja. Visok bo oltar 42 čevljev.26 Leta 1733. poleti je položil generalni vikar v prisotnosti notarja in spovednika Andreja Wagner ja blizu obhajilne mize prvi kamen. Nato so se postavile stopnjice in prvi postament.27 L. 1734., 2. dec. dobi Robba na račun oltarja 500 gld.28 L. 1735. je delo pri začetem oltarju zastalo, ker ga je Robba prekinil. Morda iz istega razloga kot v avguštinski cerkvi, ker 26 Viktor Steska, istotam, str. 751. '-’7 Anali uršul. reda v uršul. arhivu v Lj. Priloga št. I C. 2S Pobotnica istotam. je namreč nameraval oditi na Koroško. Na tožbo priorja in kon-venta avg. samostana je ostal v Ljubljani in nadaljeval začeto delo pri Avguštincih. Morda je tudi zato odložil nadaljevanje oltarja pri Uršulinkah.29 18. avg. 1739 dobi Robba na račun oltar ja 200 gld.30 20. aprila 1740 tudi 200 gld.31 Nato pa še 100 gld.32 26. aprila 1742 prejme na račun oltarja 50 gld33 in 12. maja 1742 na račun nagrobnika 100 gld. Obljubi, da bo dokončal oltar v začetku prihodnjega avgusta. 21. jul. 1742 prejme na račun nagrobnika še 40 gld.24 21. avgusta 1743 predloži Robba samostanu naslednjo Specifikacijo stroškov in del. ki so se izvršila preko načrta in pogodijo pri oltarju v cerkvi čč. mater Uršulink: Po prvi pogodbi, ki je bila sklenjena 27. maja 1729 na podlagi načrta, ki ga je napravil g. Giovanni Fusconi, sem bil primoran iti takoj v Benetke, da kupim potrebni marmor ter začnem z delom. In ko sem bil z delom že deloma precej naprej, so mi ga čez eno leto čč. matere Uršulinke ustavile in prepovedale, da bi ga nadaljeval. In bil sem primoran tako po čč. materah Uršulinkali kakor po velerodni gospej Schellenburgovi, dobrotnici, da napravim drug načrt in ko sem ga naredil, se je sklenila sedanja pogodba. Ker pa je moralo biti vse delo po mojem načrtu večje, sem moral iti zopet v Benetke, da kupim drug marmor, ker nisem mogel rabiti prvega, ker je bil premajhen. Tako sem tudi moral kupiti en kos afrikanskega marmorja, da sem zvezal 4 afrikanskega stebre, ker so bili prekratki, in katere so v smislu pogodbe dolžne dati čč. matere Uršulinke. Ta afri-kanski kos stane v Benetkah, kakor je razvidno iz pobotnice, 165 benečanskih dukatov, kar da nemških.........................gld. 204'36 Prevoz iz Benetk v Trst stane .............................. „ 10'34 in iz Trsta do Ljubljane.............................. ... „ 51'19 Imenovani kos stane s prevozom . . gld. 266'29 Ker sem porabil za vezanje vseh 4 stebrov približno polovico tega, kar stane, morajo čč. matere Uršulinke plačati še . gld. 133'14:1/2 Za stroške, ki sem jih imel, da sem prežagal in pridodal vse 4 kose imenovanim 4 stebrom, računam...................................gld. 10'— 20 Anali uršul. reda istotam. Priloga št. I D. 30 Pobotnica istotam. 31 Pobotnica istotam. 32 Pobotnica istotam. 33 Pobotnica istotam. 34 Pobotnica istotam. 24. F. Robba, Ljubezen. 25. F. Robba, Upanje. Foto ZUZ. Foto ZUZ. Da sem zboljšal prvo stopnjico za bolj udobno za duhovnika, to je, da sem jo razširil in stavil vmes afrikanski marmor in sicer z namenom, da stopi bolj v oči in tvori okrasek, ki ga načrt nima, računam.......................................................gld. 40’— Ker so v načrtu kapiteli goli, in sem jih jaz naredil v obliki olivnih listov, da stopijo bolj v oči, ter sem pri pozlačevanju štedil z zlatom, računam za to navršno delo..........................gld. 15'— Za druga dodana dela iz genoveškega marmorja, to je 2 ke-rubinski glavi, ki sem jih napravil v antipendiju v večji okrasek, ker jih načrt nima, računam...................................gld. 6'— Za druge dodatke iz genoveškega marmorja, to je 2 keru-binski glavi pod grbom in ,.picalgio“(?) pod sredo velikega okvirja, z izpremembo istega pod Vero, v večji okras in zaradi večje pro-porcije in za školjko slike iz trdega kamna (?), kar načrt nima, računam.......................................................gld. 25’— Ker sem obvezan v smislu pogodbe, da naredim kipe v naravni velikosti in ker so mi rekli, da bi bili premajhni za tako velik oltar, sem jih napravil večje za */2 čevlja in v proporciji tudi širše in debelejše in za to navršno visokost, širokost in debelost računam, ker je bilo pri vsakem precej več dela, za vsak kip 24 gld. Za vseh 7 torej...................................gld. 168’— Prepeljave so se izvršile na moje stroške. In ko je bilo delo že toliko napredovalo, sem dal zapeljati marmorne dele v samostan preč. Uršulink s svojimi vozovi in konji, kamor sem dal zapeljati ves imenovani oltar, izvzeto 10—12 vozov, ki so jih dale preč. matere, ker je meni manjkalo konj. In ko je prišel čas, da se postavi v cerkvi na določenem kraju, sem dal znova naložiti imenovani marmor na voz z dvemi kolesi ter ga potegniti s pomočjo delavcev iz samostana v cerkev na določen kraj. Dal sem ga zvezati, potegniti kvišku na določeno mesto, pri čemer sem rabil 12, včasih 4 ali 6 delavcev, kakor je bilo pač potrebno z ozirom na težo in velikost marmornih kosov. Ker so v smislu pogodbe dolžne nositi vse te stroške prečastite matere Uršulinke in ker sem jih poravnal jaz, mi jih bodo morale plačati v znesku......................................gld. 320'— Preč. gospa dobrotnica Schellenburg mi je obljubila, da mi bo prav vse povrnila z darilom, ne samo škodo, ki sem jo imel radi izpremembe prvega načrta in pogodbe in me je prosila, naj vse temeljito izvršim in dobro, ter okrasim, da bo kolikor mogoče stopilo bolj v oči, za to pa da bom čisto gotovo zadovoljen z darilom. To sem vedno pripravljen priseči. Da ustrežem želji preč. m. Uršulink, dajem njim na prosto voljo, da mi izplačajo ta denar ali z darilom ali s plačilom. Ker so preč. matere Uršulinke dolžne, da mi dajo afrikanski marmor ter beli in rumeni, da izvršim grob blag. gospe dobrotnice in ker sem ta marmor dal jaz, mi bodo morale plačati . . . gld. 46'32 Druga mala dela in popravila, ki sem jih naredil za samostan. odpuščam zaradi vljudnosti in ljubeznivosti, ki sem jih prejel od blag. in preč. mater. — Ljubljana, 21. avg. 1743. Francesco Robba, scultore et architeto.3“ Maja 1742 je Robba obljubil, da bo dovršil oltar v začetku prihodnjega avgusta, toda šele 1. 1744. se je delo spet nadaljevalo. V juliju so tlakovali sakrarij z marmorjem in cerkev s kameni-timi ploščami. Odpravili so stari nagrobnik ustanoviteljev in postavili novega.36 Vse to je napravil Robba. 9. maja 1744 je prejel Robba na račun oltarja 150 gld. Istega dne tudi 100 efektivnih ogrskih denarjev za delo, ki ga je izvršil preko načrta in pogodbe37 in ki je navedeno v specili-kaciji. Za tlak v sakrariju je računal Robba 400 gld. 40 kr. Od tega je prejel sam 327 gld. 18 kr., ostanek 82 gld. 22 kr. pa 3. nov. 1744 Ludovik Bombaši,88 ki je gotovo Robbi pomagal pri tem delu, ker je bil sicer samostojen mojster. Stroški za tlak v cerkvi so znašali 738 gld. 50 kr., I vinar." 35 Akt istotam. Priloga št. 16. 36 Anali uršul. reda istotam. Priloga št. 1 E. 37 Pobotnica istotam. 38 Pobotnica istotam. 38 Pobotnica istotam. yr/tr< 26. Robbov podpis in pečat na pobotnici iz ]. 1744. Foto ZU Z. Oltar z vsem drugim je bil dovršen 20. okt. 1744. Stal je 11.136 gld. 39 kr.40 Na dan sv. Uršule sc je obhajala slovesnost v proslavo novega oltarja. Službo božjo je imel, v juliju istega leta imenovani, novi generalni vikar Karl Peer.41 Ker je bil sedaj gotov tudi oltar, se je 1749., 17. julija cerkev javno posvetila. Obred je izvršil škof Ernest Amadej grof pl. Attems.42 Priloge. Annalen der Geselschaft St. Ursula vom Stiftungsjahre 1702 angefangen (No 1.) A. Jahrgeschichten über das 1729 Jahr. Den 29. Mai ist der Contract wegen des Hohen Altars zwischen der Frau Stifterin Ana Katharina v. Schellenburg und der Frau Oberin Mater Mar. Rosalia, dann auch unsern Collegio in Beisein Ihro Excellenc des Hoch und wohlgeb. H. Orfeo, Grafen v Straßoldo, dermaligen Lands-Verwalter allhier aufgericht worden, welcher in dem Archiv wird zu finden sein. Zu diesem Ende hat man mit Rath des neuen Baumeister den Grund in der Gruft auf ein Neues graben 40 Anali uršul. reda istotam. Priloga št. 1 E. 41 Anali istotam. Priloga št. 1 E. t- Anali istotam. Priloga št. I F. lassen, weil das vor gelegte Fundament zu dem Hohen Altar zu schmal und zu schwach war, mit großer Mühe zwar nebst den schon an-gefiillten Todtengewölb, welchen man unterspreitzen müssen, und weilen schon in erst gelegten grund keine Feste, sondern lauter Wasser befunden worden, ist es beschehen, daß man Eichen-Stöck zu solchen hat einschlagen müssen, deren 252 in das Ort hinter den Altarstock zu solchem hat einschlagen müssen. B. Jahr geschieh ten über das 1750 J a h r. ... Kaum ware dieses zu End gebracht, war wieder eine Streitigkeit zugegen. Da nämlich di Frau Stifterin vor den Hochaltar 4000 fl. versprochen zu geben, weil aber der Obriß desselben unproportionirt gemacht worden, haben etliche gute Freund die Frau Oberin gemahnt diesen Fester zu verbessern lassen, weil aber der Baumeister, so den Riß gemacht von Ihro Excellenc Grafen Straßoldo geschützt wurde, so ware nicht leicht den Riß zu Händen zu bringen. Endlich hat man es doch wagen müssen und dem Herrn Grafen vorgetragen, so aber damit nicht recht angekommen, mithin die gnädige Frau Stifterin auch verdrüßig worden und gesprochen, sie hätte nicht verlobt den Altar eben in unserer Kirchen machen zu lassen, Gott wird es auch gefällig, wan sie das obbemeldte Geld in eine andere Kirchen erlegen wird, indem sie dergleichen Widrigkeiten nicht ertragen könte. Sollen uns also keine Hoffnung desselben machen; über welches sich die Frau Oberin und M. Präfekt, so eine leibliche Schwester der Frau Stifterin war, sehr bestürzt und wehmütig deroselben zu erkennen geben. Auf welches sich gedachte Frau bewegen lassen und versprochen noch zu obiger Summa 2000 fl. beizurucken. Nach-gehends ist ein anderes Riß gemacht worden und der Anfang zu diesem Werk wirklich vorgekehrt, auch alle Streitigkeit beigelegt worden. Zu dem hat auch die Frau Stifterin aus ihrer angeborenen Gutt-lnitigkeit einen ganzen Ornat von rosenfarben Atlas sammt dem Gold, Silber und Porten dem Kloster dargereicht, welches nachmals im Haus zierlich gestickt worden und an St. Ursula Fest das erstenmal gebraucht. C. Jahrgeschichten des 1755 J a h r s. Nun käme die Zeit, daß man den Anfang des neuen Altars machen sollte und wurde im Sommer der erste Stein nahend bei dem Communion Gitter gelegt durch den gn. Herrn Yicari - General, in Gegenwart seines Herrn Notari und unseres H. Beichtvater Andreas Wagner, darauf waren die Staffel gesetzt und das erste Postament. D. Geschichten des 1755 Jahrs. Der angefangene Altar blieb auch stocken, weil der Maister dessen auffgehalten hat. E. Jalirgescliichteii über das 1744 Jahr. In diesem Jahr hat der Hochaltar endlich den Fortgang im Aufsetzen gehabt. In Juli hat man das Sacrarium mit Marbl und die Kirch mit Stain-blaten pflastern lassen, auch die Kanzl verguldt, den alten Grabstein von Herrn Stifter gehebt und einen neuen gelegt, auch das Thor im Kloster beim Gewölb nahend gemacht, zu unserer Gruft, damit die Abgestorbene durch uns dahin getragen werden. Dieses alles miteinander ist verfertigt worden bis auf den 20 Oktober. Die im Altar aufgehende Unkosten bestehen in allen auf 11.136 fl. 59 kr. An St. Ursula tag war die Festivität mit dem neuen Altar, mit dem Ornat von obbemelten reichen Zeug von der Kaiserin, und noch dazu von Kloster erkauften Trador zeug gemacht. Das Amt hat gehalten der neue Herr Yicari-General Carolus Peer der im Juli dieses Jahrs zu dem Amt ist ernent worden. F. Jahrgeschichten des 1747 J. Alldieweil unsere Kirche in die 21 Jahr aufgefürt worden, auch der Hochaltar nun aufgericht, also hat sich die Fr. Oberin entschlofien die öffentliche Consecration derselben anzubegehren; schickte demnach den Herrn Beichtvater Thomas Bobner zu Ihro Hoch Fürstl. Gnaden, unsern gnädigsten Bischöfen Ernestus Amadeus Gr. v. Atembs, welcher gleich die Bitt bewilliget und ist die Solemne Kirchen-weihung den 17. Juli vorgenommen worden, welche weitläufiger in den Visitations-Buch beschrieben worden. Gleich darauf hat man gemäß der Fiirstbischoflichen Erlaubnis die Octav hindurch die Kirchenweihung celebr. 2. Ujma Sigra Cog‘a. Corrispondo con ogni maggior cordialita et affetto alle corte-sissime espressioni delle ultime. di Lei lettere. e mi dicfiiaro che non ho espressioni uguali al desiderio per contestarle il gradimento delle sue compitissime dimostrazioni d’ affetto. Circa alli 500 fogli d oro bellissimo, Io 1 ho gia proueduto, e lo tengo appresso di me, ma non so per qual strada mandarlo: per la Posta non mi par cosa propria, perche la spesa costerä piu deli' oro. per Trieste cossi sciolto facilissima mente si perderä onde ö Lei m' au-uisi come deuo fare, ouero mi couuera aspetare qualche incontro di Persone che uengono a Lubiana, e puo essere che tardi qualche settimana. Hö anche proccurato di seruirla dell’ informazione del Marino Affricano, del quale ne ho ueduto di molte qualitä piu e meno belle, e secondo quelle hanno anche prezzi differenti cioe da Ducati 20 sino ä 32 il Miaro. Vn pezzo di bellissimo di lunghezza piedi 101(?) e grosso unzie 17 uogliono Ducati 32 il Migliaro e mi pare che da so questo si potrebbero cauare coil la Sega due ö 3 collone, il restante della stessa qualitä si trouera gia in Venezia si troua qualche quan-tita al presente di questo Marmo. Io credo clie in Lubiana potrano e saprano segare secondo le misure del loro bisogno perche uolendolo segare qui in Venezia, anderebbe pericolo ehe in uiaggio si spez-zassero li pezzi se fossero di 6 in 7 unzie, onde lo piu sicuro sarebbe il mandar pezzi grossi, tanto ho stiinato bene auertirla per sua regola. Lei mi onori di riuerire per mia parte la Reuda Madre, e 1’ assicuri del mio rispetto uerso la Sua riuer: Persona, in caso di douerla seruire del Marmo si spieghi bene in tutte le circonstanza per non falare. Circa poi il uiaggio, e il colocamento di Perina in cotesto nobiliss: Monastero non sagrei ehe rispondere, se non ehe il comba-timento di due affetti uno alia figlia altro alia Cognata e assai grande, qual de due habbia da riportar uitoria solo Dio lo sa; il tempo e un gran direttore e Maestro. Lo prego di riuerir tutte coteste Madri abbenche da me non conosciute, a nome anche della Siga: Catarina, ehe lode a Dio gode buona salute; la medema con tutto la tenerezza le da mille abracia-menti, come pure lo stesso fanno le mie Monachette alegre e spiritose. pure con affetto distinto io resto con raccomandarmi alle sue orazioni, e con protestarmi ossequiosamente. Venezia li 16 Luglio 1729. Lorenzo Pezzana. Pripis na robu: Li Suoi Genitori stanno tutti bene, e la riue-riscono. Mia Sorella la ringrazia della memoria conserua di Lei, le manda un caro abbraciamento. Pismo ima naslov: Maria Antonia di S. Catarina alle Orsoline Lubiana. 3. lllma: Siga: Cogna,a. Nella Posta passata scrissi ehe 1’ oro era pronto, ma die non sapeuo come fare a mandarlo, ora soggiungo come per buona sorte mi e capitato 1’ incontro d" un Padre Franciscano, ehe doueua inuiare a Lubiana alcuni libri, sicche 1’ ho pregato a farmi il piacere dr inse-rire anche quest’ oro; Spero per tanto ehe gli capitera con prestezza, essendo diretti. Li libri ad una Religiosa Domenicana appresso. la quale poträ far diligienza per procurarlo dopo qualche giorno il pagamento del medesimo oro sara oltre il suo gradimento un’ Aue Maria alia Vergine Santissima secondo la mia intenzione. Circa il Marmo Affricano haurä inteso dalla mia antecedente quanto occore. Lo prego ä riuerire per mia parte 1’ ]llma: e Reuma: Madre come pure tutte 1’ altre Religiose unito alia Siga: Catarina ed alii Figli mi do I’ onore di cordialmte. riuerirla protestandomi per sempre. Venezia li 23 Luglio 1729. Naslov isti. Lorenzo Pezzana. lllma: Siga: Cognata. Scrissi con altra mia ehe mandauo il mezzo Migliaro d oro battuto per uia d 1111 fagotto ehe andaua ad Yna Religiosa Domeni-cana, ma cio non hebbe effetto, perche ho ueduto ehe F af£are andauo troppo al lungo; 1 ho dunque fatto consignare a quel Signore ehe m’ a portato la sua lettera, ben ehe pero Io non ho hauuto mai 1 incontro di uederlo; al suo arriuo lo proccurerä. Circa le eollone di Affricano per quanto ho penetrato, questo Signore non ha mostrata molta so-disfazione ehe Io le assisto in questo affare, e dubito ehe egli uolesse approfitarsi nel prezzo; tanto le auerto per sua regola. quando ella mi comandera sara seruito, in tanto riuerendola cordialmte. ä nome della Sorella, e Nipoti mi protesto con ogni ossequio sono. Venezia li 15 Agosto 1729. 10 abito a S. Polo, perö anche senza questa dichiarazione mi sanno trouare essendo abbastanza cognito. Lorenzo Pezzana. Z roko, ki je pisala koncept v istem pismu: 11 deto Si Frran roba dal Sig Fran: Mari uineli Do antonio del medico. Naslov isti. 5. V pismu L. Pezzana z dne 23. jul. 1729 naslednji koncept odgovora m. Marije Antonije na Pezzanovo pismo z dne 13. avg. 1729: Con questo mio foglio le do parte come e capitato I’ oro in foglio, il quale e bello e tanto pin mi aggradisse, mentre uedo il Di Lei cordialle affetto ehe tiene uerso di me Sua cognata, circa il prezzo Di un aue maria Seconda la Sua intenzione non Sollo io adenpiro le mie obbligatione ma anco in Spezzie la lllma et Reu Madre con tutto il nostro colegio lo farano come per loro benefatore io poi gli resto Singolarmente obbta: Deila di Lei cortessia, et uorei auer li mezzi Suffizienti per poter in qualche conto pagar le mie Doueri ma So bene che ä(?) lllmo basta il mio Sinzero affetto con le mie Debboli orationi, non Diedi auanti risposta perche non abbiamo auto occas-sione di consilgiarsi con la Sig: Di Sellenburg ehe fa far L’ Altar grande la qualle fa questa Spessa ehe per altro nostro collegio non ä talli facoltä di fare questo, intendo anco come nella Sua ultima mi auertisse, ehe črede il Sig: Robba; uoglia approffitarsi il prezzo il ehe non dubito, mentre tal giente uano al Suo interesse, il Sopra-deto Sig: Si a Deto ehe e Statto dal Sig: Francesco Mariauinelli, e ne a uisto eollone di marmo non tropo belle; del prezzo Ducati — 52 et poi e andato dal Sig: Antonio Del Medico appresso il qualle ne uide(?) eollone molto belle, di prezzo 40 Ducati il miaro eossi mi comanda la lllma et Reu Madre la qualle humille gli fa riuerenza, a Supliarlo Da parte Sua di aggratiarla di prender un Scultore et ehe si ne in-tende informarsi, lultimo prezzo, Delle piu belle, ehe si possano liauere, perche la Sopradeta Sig: benefatrice eossi uolle ehe Siano c bellissime, caro Sig: Cognato io non aueri presso I ardire di Dargli ciuesto incomodo di prender c[uesto negozio Sopra di lei ma gia che la Die lei conpitezza Singolare e nostro Sig: lo riraunerera Deila fatiea, Suplico anco di Scriuermi quanto prima 1 ultimo prezo per nostra regola, e poi con mandar mille abbmi a mia Sorella a tutti li miei nipoti mi Sotoscriue per Sempre. 6. Illma: Siga: Cog«. Circa il prezzo deli oro di zecchino, egl e di Lire 75 al Mi-gliaro e niente meno. In (juanto alle Colone di Affricano sono andato in Persona accompagnato da Periti a uisitare tanto quelle del Sigre: D: Antonio dal Medico; tanto 1‘une come 1 altre sono belle e simili in tutto e per tutto. quelle del Sig: D: Antonio mi sono state dal medemo esebite per Ducati 54 al Migliaro ma ne ne sono due pezzi che hanno uno 12 e 1’altro 11 piedi di lunghezza, che uale a dire bisognesebbe se-garne uia un buon pezzo. quelle del Vinelli sono lunghe dieci piedi e le lascia per Ducati 52 il M e sono bellissime, e niente inferiori a quell’ altre. tanto le auuiso per sua regola. 11 Marino da Carrara che il Sigre: Robba ha preso, hö saputo quanto lo fa pagato, egli 1’ha pagato Ducati otto e mezzo al Migliaro, credo ehe tanto 1’ haurä fatto palesarmi, ehe non uoglio rendermi odioso appresso di cotesto Sigre: Robba, ma non uorei ehe la loro Benefatrice fosse prejudicata inju-stamente. Quel tanto ehe si douerebbe segare dalli pezzi del Sigre: d. Antonio mi ha detto di non uolerlo indietro, ma ehe intende di uolerli uendere come stanno. La grossezza di quelle del Sigre: Yinelli sono uncie 17. c|uelle del Sigre: D. Antonio sono grosse uncie 18.; due perö sono piu sottili. Si preualga di queste notizie per buona regola, e sopra il tutto le raccomando la secretezza. Riuerisca la Reuma: Madre Supperiora con tutte le altre Religiose a mio nome, ed in tanto unito alia Siga: Catarina ed alle mie Monachette le faccio riuerenza, e sono per sempre. Venezia li 10. 7bre 1729. di piu le auerto che il Sigre: D: Antonio del Medico ha sola-mente 5 Colonne, lie si puo impegnare di far uenire 1’altra. Naslov isti. t r> Lorenzo 1ezzana. \ pismu L. Pezzana z dne 15. avg. 1729 naslednji koncept odgovora m. Marije Antonije na Pezzanovo pismo z dne 10. sept. 1729. Con la presente gli rendo Infenite gratie del incomodo ehe Si prende per amor mio come anco del auiso datoci circa il Sig: Roba, non Se indubiti ehe non Si fara pallese nulla perche tutte noi uores-simo piu presto non So che; che cagionarli da parte nostra qualche insolenza, e con le nostre orationi non mancheremo di pregarli dal et cillo oggni beneditione, la llhna et Reu Madre Superiora me impone ä riuerirlo cordialmente. Suplicandolo ä conprarle, Dell’ horo di Zecchin Miera 10 e tenirlo in Saluo Sino uenira bona oeeasione di poterlo mandare, perche non ui e premura, e dinotarmi il prezo che le Sara pontualmente Sborsato il Danaro. circa le colone Si siarao risolte ä prender quelle Del Sig: uineli il qualle Suplichiamo a uolerli dire le conserui a nra requisitione per Sino Si faci le debite dispositioni per leuarle e Caso uolesse capera Suplico ad auisarmi... (brez nadaljevanja). * 8. Tllma: Siga: Cogta. Le collone sono della misura desiderata, e sanissime per altro succedendo nel uiaggio qualunque disgrazia, che Iddio tenga lontana, non intende chi leuende far alcuna sicurtä, essendo ciö improprio. La machia e bellissima tutte sequenti. Le medeme sono quadrate, e il tondegiarle tocca a chi le compra, e percio non si deue diffalcar il quarto come dice 1’ Architeto nela sua Poliza; Se cossi gli seruono bene, quando no il Mercante intende esser risolto perche non uuole tenerle piu a requisizione loro, uolendo abbraciar 1 ineonto della nenditta se gli capitera con altri; tanti gli auuiso per loro regola stando il’ medemo in inpegno sino al tenpo della risposta, passatto il quale intende esser in libertä. La Siga: Catarina e in Villa non posso dirli niente del Merlo. proccurero da qualche Indoratore di farmi dare in scritto il modo di ben indorare, e sarä seruita. Subbito ehe mi auuisera come posso mandare li dieci Migliara di Oro io lo prouederö; il medemo inporta Lire 750. tuti le fanno umilissma: riue-renza la prego de miei rispetti, alia Reuma: Madre, e con tutto 1’ affetto mi dico per sempre. Venezia li 22 8bre 1729 Lorenzo Pezzana. Naslov isti. 9. lllma: Sigra: Cognta. Ho fatto esaminare e peritare le 4 Colone di Africano da Periti, e le hanno ritrouate sane perfette, belle, e buone in tutte le sue parti, ne piü di cossi soprei fare. La misura delle medeme la trouerä qui ingionta a Collona per Collona. per il uiaggio poi bisogna ehe in pensino quelli ehe le conprano, perehe certamente se non hauranno diligienza nel eondurle, puö sucedere qualche disgrazia. Ella si con-piaccia risoluere, perche il Mercante intende di uoler ultimare questo affare ö con un si, ö con un no, ne uuol portar piu al lungo il con-tratto. Le Collone inportano Ducati = 684 = 12 correnti; Li X migliara d’Oro inportano Ducati = 121 queste notizie gli seruirano di norma per regolarsi e risoluere. Ho rifferite le sue grazie a tutti quelli ehe mi ha inposto, li quali corrispondono con eguale affetto a suoi eortesissimi saluti. La Cecilieta natami I’ anno passato il Mese d’ Ottobre, li giorni passati un male trauaglioso di 20. giorni alia fine e uolata al Cielo lo prego tli riuerire La Rma: Madre a mio nome iare(?) unito alia Siga: Catarina ed alli Figli mi potesto con tutto 1’ affetto e sono. Venezia li 19 9bre 1729. Lorenzo Pezzana. Naslov isti. 10. Illma: Sigra: Co‘a. Circa alia rimessa del danaro per le Collone, e per d Oro, Ella risolua tutto quello gli pare e piace, ehe in quanto a me non hö altro interresse che il ben seruire cotesto Collegio nella Persona di Lei. 11 Ducato ualle Lire 6 e soldi 4, cossiche Vn Vngehro di giusto peso ualle per Tre ducati e mezzo, e 14 soldi di piu — lo suppongo ehe le Collone douerano esser imbarcate per Trieste, e per facilitare la con-dotta delle medeme ad oggetto ehe riescano meno pesanti nel carreggio sino a Lubiana, le faranno tondegiare e lauorare in Trieste, il ehe a mio credere sarebbe la meglio, perche peserebbero assai meno e con piu facilitä le potranno condure in Lubiana ed anehe con minor rischio, perche sono machine di gran peso, alle quali se non useranno tutta la diligienza nel mangiarle potrebbe sucedere qualche disgrazia tanto gl’ auuiso per sua buona regola. per altro io gli protesto che in Venezia non ni sono le piu belle di queste. Ella mi continui la sua grazia, e riuerendola cordialmente: a nome anehe della Sorella e delle Nipoti mi dico per sempre. Venezia li 10 Xbre 1729. Lorenzo Pezzana. Naslov isti. 11. lllma: Siga: Cogta. Lunedi passato per la posta hö riceuute due sue lettere in una delle quali hö ritrouato la Lettera di Cambio con la quale sopra di questo Sige: Federigo Zinelli mi rimete Lirre = 4994 = correnti, dal quale hö ottenuto accetazione, ed ä suo tenpo proeurero il pagamento; di queste paghero le 4 Collone di Marino Alfricano, e li dieci migliara Oro di Zecchino con tutte le altre spese, e di tutto gli rendero distinto conto a suo tenpo. Nella sua antecedente Lettera del 1 i 10 Gennaro cor mi scriue, ehe si stupisce come non habbia Io riceuuto un altra sua Lettera mandatami per un certo Signore nella quale mi daua 1 ordine per la spedizione delle Collone, ma lo non ho mai riceuuta questa Lettera, ne mai ho ueduto conparire questo Signore che Ella mi scriue; se capiterä sentirö cosa egli mi dirä. pero Ella puö di nuovo replicare per la Posta quanto mi scriueua in quella, e mi (lira come, quando, ed a chi deuo spedire esse Collone; in tanto Ella mi onori di humilme riuerire per mia parte la Ulma: e Reuma: Madre, ed a Lei facendo lo stesso a nome anche della Siga: Caterina e de miei Figli mi dichiaro per sempre. Venezia li 28. Genn. 1730. Deu"10: et Oblig1'10: fede: e Cog10: Lorenzo Pezzana. Naslov isti. Copia Della letera M. M. Rosalia. Confesso io restai al molto alterata nel rilegere il foglio con-segnatomi, dalla presente Reu: Ma: Sup: di Vs. Illma Scrito alia caro Sorella M: Ant: p li di lei giusti Sentimenti quando ciö fosse Seguto 1’ errore enorme notificato del mio procedente della poc-clia confi-denza 6 p dio meglio della mia ingrata difidenza nella persona di Ys: Illma nel merito delle grandi gratie riceute in assumersi 1’inco-modo del trattato p le 4 Collone qual fauore non Sara gia mai ne da me ne del Nro Collegio riconpenta: Sempre perö indelebilte: Scolpito nella memoria et animo grato onde atesto e protesto auanti Idio e in mia consienza ehe la (la) Letera rimandata Sia falsa e falssma: e gia mai da me come Superiora Srita clie p tal fine gliela rimando et abbi la bontä di confrontare questo mio proprio caratere col medemo e uedrä le cio che io atesto. Sii il uero ne dato altro ordine ehe Solo, che il marinaro ö su Barcarolo Si porti da Ys: Illma e li consegni la lettera di S: M: Antonia e li Saran essborsati li fl 2(?) e ehe il Seultore di uenetia Padre d' un lauoratore qui ä Lubiana habi 1' in-conbenza di far leuare le collone e tragetarle Sino a Trieste p che io non m hauerei ardito d’ aportarli questo incomodo di tanto 1’ acerto ma molto piu resti Vs: Illma certificata e persuasa ehe mei e passato p la mia mente ne e permeso alia Nobiltä del mio stato Religiose e Nassita d’ amettere pensieri Si deboli e uilli contro lo Stimatissima Sua persona ehe abenche none da me conosiuta di uista me pero Sempre Statto notto p Encomio(P) le Noble qualitä gentileza e gran \ algia di Ys Illma onde la Suplico quanto Suplicar posso deponer oggni Sinistro pensiero del mio Leale e Sinzero trato et animo grati-simo con tante gratie riceute e non retirarle ance in 1’ auenire uerso questo nro pouero Colegio nella perso: meriteuole della S: Cognata e dar fede a queste mie religiose e uerace escusationi et espressioni ehe per testificarle et autenticarle Sarei pronta Senza detrimento della mia consienza di deponer anco il guramento la qui ochiusa letera falssa lauendomi informata e Stata Scrita dal inprudenza del nostro architetto con lindiscreto zello della sua obligata Seruitü al noro Colegio persuasa dunque delammo Suo nobile delagradito di questo mio foglio mi contunuera la pregiama. Sua gratia alia quale vmilte mi racomando e con humiliare i mei rispeti alia Illma Sig. Sua Con-sorte mi protesto. Di Vs Illma M: Rosalia Dello S: Santo Lubiana li li febra ro 1750. Della Con. S. Orsola. 15. Illrao et Amatissmo: Sigre: Cog10: Protesto esserini Stato Lacrimeuole il di Lei foglio a due cagioni parte in auer Sentito il Disgusto Di Vs: Illma: come in uedermi priua Del Sempre ä me Sinzero professato amore, di che Sine auerö anima in corpo non mancherö mostrarmi grata alle fineze riceute, Si in queste come anco in inolte altre gratie ä me conpartite a ragione Dico di lamentarsi uerso di me Se la letera fosse stata autentica ma falssa e Srita Dal indiscreto feruore del nostro architeto come intendera Dalla Scrita, per mano Della Reu Madre M. Rosalia quella uolta Superiora regente per questo Suplico per amor di non abandonarci e mostrar questo amore uerso il nostro pouero colegio di portar ä fine il cominciato negotio e Lassicuro ehe la Superiora passata, Sempre ebbe grande Stima della Sua persona e protestö Sempre non Solo uerso di me ma uerso tutto il colegio di auer esperimentato da Ys Illmo Sinzero e fedele amore, tutte quelle ehe anno inteso questo Suzeso Sono restate Sorprese da passione in Sentire esser disgustato un Sogeto Si meriteuole,... (brez nadaljevanja). 14. Illma: Sigra: Cogta: Car: llo tutto il dispiacere ehe Lei habbia sentito pena di quanto scrissi con altra mia, ma lddio fa il tutto accadere per il meglio. Ella e pregata di riuerire umilmente tutte due le Reurae: Supperiore tanto la presente come la passata, e nello stesso tenpo a pregarle di uolermi conpatire se non posso seruirle in questo interesse, pregandole a di-spensarmi e di riceuere la confermatiua di quanto ho scritto nell’ altra mia. Non scriuo alle medeme in risposta delle loro conpitissime lettere per non attediarle giä Ella fara le mie parti. Attendo 1’ ordine ä chi dourö contar il danaro rimessomi, e la prego in risposta di questo senza fallo ä sapermi dire a chi precisamente deuo pagarlo Cotesto Suo Architetto non hauendo potuto fose fare il guadagno ehe noleua sopra le Col lone e statto assai ardito, e direi quasi temerario a scri-uere quella lettera; onde e bene ehe non questa gente si procuri di guardarsene bene. Ella mi conserui la sua grazia, e fratanto caram. riuerendla. p parte anche della Sorella mi protesto. Venezia li 18. febr. 1730. LoreAzo Pezzana. Naslov isti. 15. Ill'"3: Siga: Cogta: Con la sua conpitissiina lettera dell 22 febraro passato riceuuta per mano di questo Sige: Pietro Lanza mi ordin(aua?) di douer pagare al medemo le L 4994 = ehe mi haueua rimesse in passatto per suo conto, onde hö eseguito pontualmente 1 ordine datomi come meglio conprenderä dal 1’ occluso Confesso di detto Sige: Lanza, cle gli tras-metto per sua e mia cauzione, onde restano tra di noi saldati tutti li conti; In ogn’ altro ehe lo potessi seruirla, con ogni libertä la prego a comandarmi, ehe Tassieuro mi trouerä sempre disposto, ma in questo affare delle Colonne ho ueduto, ehe non hauendo potuto il Sige: Robba fare il suo negozio come uoleua, perche Io ho uoluto ehe 1' auantaggio sia del Monastero cossi egli ha confusa la mente alia Reuma: Madre Supperiora per dispetto, onde non era il douere ehe hauessi a dipen-dere piii al lungo dalle malle azioni del medemo Robba, pero era giusto ehe mi leuassi da ulteriori disputti ehe il medemo m’ haurebbe fatti. L affare e in mano di Persona onorata ehe opererä con tutto amore, e col riuerirla diuotamente a nome della Sorella e de Figli tutti mi protesto sempre e sono. Venezia li 11 Marzo 1730. Lorenzo Pezzana. Naslov isti. 16. Speci ficacio n Delle spese e lauori fatti oltre il Disegno e Contrato nel’ Altare delle Illme: e Rdicime Madre Orsoline. Nel primo Contrato fatto li 27 Maggio Anno 1729 sopra il disegno fatto dal Sigre: Gioan Fusconi, fui obbligato andar subito in Venecia ä Conprar li nececari marmi per preneipiar lopera et auendo auun-cato in parte il’ lauoro un anno dopo mi fu suspeso e proibito dalle Illme: e Rdicime Madre ä non seguir lopera et fui obligato tanto dalle Illme: e Rdicime Madre come dalla lllma: Siga: di Selinburg Benefatrice il’ douere far io un altro disegno e fato ehe lebi sia formato il presente Contrato e douendo secondo il’ mio disegno esser lopera tutta piu grande mi conuiene andar di nouo in Venecia ä conprar altri marmi non potendo adoperar li primi per esser tropo picoli, come anche conprar un pezo Affricano per zontar le 4 colone ehe erano eurte, quale siano obbligato dare in Virtu del Contrato le Il]ne: e Rdicime Madre; Qual deto pezo Affricano costa in Venecia come appare dalla guietanza Ducati Veneciani n° 165 : fa alle mani fiorini ............................................................. 204 : 56 Condota da Venecia sino a Trieste.................................fl. 10 : 54 et da Trieste sino ä Lubiana......................................fl. 51 : 19 Costa detto pezo con le Condote....................................fl. 266 : 29 Auendo doperato per zontar tutte 4 colone lamita in circa di detto pezo, e dibatendo la mita di guelo costa, resta da pagare alle Illme: e Rdisime Madre fiorini.......................................fl. 155 : 14 Piu per spese fatte a far segar e stucar tutti 4 pezi a dette 4 Colone ....................................................fl. 10 : — Auendo melgiorato il primo scalino per piu comodo di Pontificare cioe slalgato et rimeso frameso Affricano per magior spico e adobo, oue il disegno non Io mostra e per detto piu lauoro e melgio- ramento ....................................................fl. 40 : — Essendo nel Disegno li Capiteli schieti cioe a Slauaco e auendoli fatti a foglia di olliuo accio piu spichi e con risparmo di orro nel dorarli per guesto piu lauoro...................................11. 15 : — Piu altri lauori agunti di Marmo de genua cioe 2 teste di Carubin fatte nel Antipendio per magior adobo oue il disegno non lo mostra e per dette teste...............................................fl. 8 : — Pili altri lauori agunti di marmo genouece cioe 2 teste di Carubin sotto larma et una picalgia sotto il mezo della cornice maggiore con mutacion di detta cornice sotto la fede per magior adobo e propor- cione et piu conca del guadro di pietra dura oue il’ disegno non lö mostra e per detta agunta....................................fl. 25 : — Essendo io obbligato in \irtu del Contrato far le statue al’ naturae di grandeca, et essendomi stato sugarito eser inaca picole ä guesto gran Corpo di Altäre, le fece piu alte per cadauna, mezo, piede et a proporeione piu large e grose, e per detta piu alteza largeza e gro-ceca, esendo in esse asai piu lauoro per cadauna statua fiorini 24 ebe tutte 7 statue incieme suma..................................fl. 168 : — Condote fatte tutte a mie spese; Conforine si andaua lauorando li marmi auancando il lauoro del consaputo Altäre faceuo condur li marmi nel’ Monastero delle lllrae: e Rdicime Madre con miei cari cauali e lauoranti, oue fece condur tutto Laltare cetuato dieci ouero dodeci cari che anno fato menare le Illnle: e Rdicime Madre per inan-canza di miei cauali, et uenindo al’ tenpo della errecione per meter in oppera nella chiesa al’ loclio predestinato del sudeto Altäre, fece di nouo caricare li detti marmi sopra un caro da due rote e tirarli ä forza de lauoranti fuor del monastero nella chiesa al loclio predestinato della erecione, poi ligarli e tirarli sopra et ponerli al’ desti-nato suo locco adoperauo anche 12 ä uolte 8 ä-uolte 4 e 6 secondo erano nececario per il peso e grandeza delli marmi: Essendo in Virtu del Contrato obbligato fare tutte gueste spese le Illme: e Rdicime Madre, et per auerle fate io mi douerano pagare per tutte dette spese ......................................................fl. 320 : — Auendomi promeso lä Illma: Sigra: di Selinburg Benefatrice che saro apieno sotisfato per meco d’ un Regalo, non solo il dano auto per lä mutacione del primo Disegno e Contrato, ma anche pregandomi ä douer far con ogni perfecione e melgioramento lopera, e adobatta piu sia posibile accio facia magior spicho, che saro per sicuro C on-tentato con un Regalo; Et a guesto son sempre pronto ä diponer il’ Giuramento Per conpiacere al genio delle lllme: e Rdicime Madre facio ad ogni Sua dispocicione e contento farmi incasare guesto deiiaro sia per Regalo o per pagamento. Essendo obbligate le lll"'e: e Rdicime Madre darmi il’ marmo Affri-cano, marmo Bianco, marmo gialo per cometer lä Sepoltura della 111,na: Siga: Benefatrice et auendo dato io tutto detto marmo, mi douerano pagare ......................................................II. 46:32 Altri picoli lauori di ripeciature fatte per il Monastero rilacio per le Cortesie e fauori riceuti dalle Illme: e Rdicime Madre. Lubiana li 21 Agosto 1743. Francesco Robba Scultore et Architeto. Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. 25. 43 Pergament; — 14. stol.; — 19 X 13-3 cm; — 103 fol. (= 11 kvat. + 1 sept. + 3 listi, od desetega kvaternija manjkata med ff. 77—78 dva lista); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — vez iz lepenke z usnjenim hrbtom in vogali iz 18. stoletja. f. 1—92. Knjige prerokov Izaije, Jeremije, Ezekiela, Daniela, Ozeje, Joela, Amosa, Abdije, Jone, Miheje, Nauma, Habakuka, Zofonije, Hageja, Caharije in Malahije, s predgovori sv. Hieronima in biografskimi podatki o posameznih prerokih. f. 92—103. Knjiga J o b (f. 92: „In terra quidem X eius Ce-eheauith“ [podatki o Jobu]; — f. 92'—93: „Cogor per singulos X ex alio-rum negotio“ [dva predgovora sv. Hieronima k J oho vi knjigi]; — f. 93 —103: „Vir erat X plenus dierum. Etc.“ Sledi od druge nekoliko poznejše roke „Hic finitur liber Job“). f. 103—103': prazno. Vez tega rokopisa je prav taka kakor mnogih knjig licejske biblioteke, katerih bistrsko provenienco se da prav lahko dokazati, prim. na pr. knjigo pod sign. 15031. IV. Jurkloštrski rokopisi. V ljubljanski licejski knjižnici, v katero so po razpustu samostanov dospele knjige in rokopisi iz nekdanjih redovnih naselbin na Kranjskem, bi pravzaprav ne pričakovali rokopisov iz štajerske kartuzije v Jurki oš tru (samostan ustanovljen 1167—1174, obnovljen 1209, predan 1596 jezuitom v Gradcu). Jurklošter je spadal med „slovenske“ kartuzije (Žiče, Bistra, Jurklošter, Pleterje), katere so stale v najožjih stikih in tvorile od 1.1415. medsebojno duhovno zvezo; zato so bili» med njimi tudi kulturni stiki dokaj živahni. Samostani so si med-seboj izposojevali in zamenjavali rokopise. Tako sta dospela, kakor kažejo beležke v kodeksih samih, rokopisa 12 in 27 iz Jurkloštra v Bistro, in isto pot je verjetno napravil rokopis 40, kateri je spisan v Jurkloštru. Iz Bistre so dospeli rokopisi v Ljubljano. Sicer nam o jurkloštrskih rokopisih in tamošnji biblioteki ni dosti znanega, akoravno nam baš naši kodeksi kažejo, da je v gotovih dobah moralo tamkaj biti dovolj kulturnega življenja in literarnega dela, celo z originalnim značajem. Jurkloštrski rokopis 27 obsega spise Šifri da iz Švabskega, spisane v sredini 13. stol. v Jurkloštru samem. Rokopis 12 obsega istotam 1. 1401. napisani tekst večje legende sv. Katarine iz Siene z lastnoročnimi opazkami svetničinega prijatelja Štefana Maconija iz Siene, takratnega generalnega priorja kartuzijanskega reda s sedežem v Žičah (več o tem pri opisu rokopisa samega). Mihael iz Prage, katerega imenuje rokopis 40 (f. 104') „vir in scripturis divinis valde expertus“ je bil jurkloštrski prior in je kot tak umrl 27. sept. 1401 (Pusch-Frölich, Dipl. sacra Styriae II, 163; Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant IV, 305; Stegenšek v Voditelju v bogoslov. vedah 1910, 213). Spisal je deli De custodia vir-ginitatis in Remediarium abiecti prioris, kateri je izdal Pez, Bibliotheca ascetica, II, 95—170, 229—469. Jurkloštrska priorja blaženega O do na iz Nova re (j 15. jan. 1200) in Nikolaja K e m p h a iz Strasbourga (1447—1451 in 1467—1490 prior v Jurkloštru, 1462—1467 prior v Pleterjih, •[- 20. nov. 1497), ki sta bila oba literarno delavna, ljubljanski jurkloštrski rokopisi ne omenjajo in ne prinašajo njihovih spisov. O obeh je zbral nekatere podatke Stegenšek v Voditelju v bogoslovn. vedah 1910, 210—214. 12. 44 Pergament, italijanski; — 1401, maj 20, petek (gl. f. 100); — 33-5 X 24— 25 cm; — 100 fol. (= 10 kvinternijev); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, ena roka; — sočasne s pergamentom prevlečene lesene platnice, prelepljene na notranjih straneh s štirimi pergamentnimi stranmi liturgičnega teksta v knjižni minuskuli 14. stoletja (tekst od iste roke na platnicah kod. 27); pri vezavi so uporabljeni tudi pergamentni fragmenti s tekstom iz 14. stol.; na zunanji strani zadnjih platnic je zapisano v danes deloma zabrisanih gotskih majuskulah 15. stoletja: „Le[gend]a be[a]te Katherine de Senis“; sklepa pri platnicah sta odpadla. I n i c i a 1 e : f. 6' (F, črka v rdeči barvi, med horizontalnima krakoma črke je na modrem polju upodobljena sv. Katarina v rjavem plašču, z gloriolo in povzdignjenimi rokami, v katerih drži rožni venec), 26' (U, v loku črke na zelenem ozadju sv. Katarina v plašču s kapuco, v rokah drži rdeče vezano knjigo), 77' (U, v loku črke na zelenem ozadju upodobljena mrtva sv. Katarina, zavija v rjav plašč s kapuco, nad inicialo v sočasni kurzivi „quia mortua“). f. 1—100 (Rajmund de Vine is) Legenda sv. Katarine iz Siene. — f. 1—1': vsebinsko kazalo; — f. 1'—6: „[IJnclpit prologus in legenda beate Katherine admirabilis virginis de Senis sororis de penitencia beati Dominici fundatoris ordinis fratrum predicatorum. Vox spiritualis est aquile X sacre virginis procedamus“; — f. 6—6': „Incipit secundus prologus in legenda sancte Katherine virginis. Dixit filius Ysay X terminatur totum opus ad laudem... Amen. Explicit prologus etc.“; — f. 6'—100: „Incipit prima pars legende supradicte virginis beate Katherine de Senis sororis de penitencia beati Dominici fundatoris ordinis fratrum predicatorum, in qua tractatur de eius pro-genie et de hiis que erga ipsam contigerunt antequam exiret in publicum. Et primo de parentibus eius et ipsorum condicione. Capitulum primum. Fvit vir vnus X catlialogo annotandum per militantem eccle-siam. Quod etema bonitas eius michi et ceteris filiis ac filiabus ipsius dignetur concedere que vna in trinitate ac trina in vnitate viuit et regnat in secula seculorum. Amen. Explicit legenda sancta Katherine virginis &cctuöjjgtnt* 21 itöt % I ttfuMtm gVjinto Öß^l äcu^ * 'ly&i m\&iäivcm y+tt- im* umu u.u*m? .£>£»< «tWar shwug i mmm ü jao&uö ««* W>w« atiuc i^v v flHMBfc .%«uc*tmni« <&4bf<${ölo Ar n ujen «Utt4o fAit ro&tw«»4 Aotyttr&ci fU«* twfc&) totutfrtmi Atfbuc utuAr trwpcihii A Sl. 27. Rokopis 12, f. 6'. de Senis, per manus fratris Bernhardi ordinis Carthusiensis1 Vallis sancti Mauricii «in Gyrio. El sic est finis. Orate pro me. Anno domini M°CC0CC0I°, feria sexta, XIII0 kal. iunii, hora septima. Deo gratias.“ f. 100': prazno. Pričujoči rokopis ima znamenito historično ozadje. V času, ko je dokončal v Jurkloštru tamošnji kartuzijanski brat Bernard naš tekst življenjepisa sv. Katarine iz Siene (v petek 20.' maja 1401. ob 7. uri), bil je že od 1.1398. do (1.1410.) v sosednji žički kartuziji za priorja Štefan Maconi. Ta, rojen istega leta (1347) in istotako v Sieni kakor sv. Katarina, je bil do svet-ničine smrti (30.ji. 1380) njen velik prijatelj in spremljevalec. Po njeni smrti je 1.1381. stopil v kartuzijanski red in postal 1.1398. generalni prior rimske frakcije tega reda s sedežem v Žičah. Štefan je pa bil tudi velik prijatelj Rajmunda de Vineis iz Capue (f 1399), generala rimske dominikanske obedience, nekdanjega izpovednika sv. Katarine in avtorja njene večje legende, katere tekst prinaša tudi naš kodeks. Štefan Maconi se je v Žičah zelo trudil ‘ordinis Carthusiensis na razuri. in prizadeval, da bi Katarino iz Siene prišteli med svetnice. Radi te zadeve je iz Žič dopisoval s takratnimi evropskimi vladarji, škofi in velikaši 111 je, kakor poroča njegov sodobnik Tommaso Caffarini v svojem suplementu k večji legendi sv. Katarine, dal prepisovati legendo sv. Katarine od Rajmunda de Vineis ter eden prepis poslal angleškemu kralju Henriku IV. Iz vsega tega je razumeti postanek našega kodeksa v Žičam sosednji kartuziji, v Jurkloštru (prim. Avg. Stegenšek, Konjiška dekanija, 228—234; po Le Couteulx, Annales ordinis Carthusiensis, II). Najvažnejše pa je, da je Štefan Maconi sam glosiral tekst našega kodeksa z opazkami k dogodkom iz Katarininega življenja, pri katerih je bil soudeležen. Poleg našega so znani še štirje rokopisi, v katerih se nahajajo slične glose k življenju sv. Katarine, koncipirane od Štefana Maconija, in sicer v treh rokopisih v Riblioteca Nazionale di Rrera v Milanu, signiranih AD IX 38 (legenda Rajmunda de Vineis), AD IX 11 (manjša legenda Katarine iz Siene), AD IX 35 (beneški Processus o Katarini), ter v lat. rokopisu 10151 v Vatikanu (legenda Rajmunda de Vineis). Kakor mi na ljubezniv način poroča g. Robert Fawtier, bibliotekar na John Rylands Library v Manchestru in avtor monografije o hagiografskih virih za sv. Katarino iz Siene, podajajo beležke našega kodeksa nekatere doslej neznane podatke za svetničin življenjepis (Sainte Catherine de Sienne. Essai de critique des sources, Paris 1921, 112—113, 115—117). Študij teh glos in njihovega razmerja do drugih podatkov o sv. Katarini ni naloga opisa našega rokopisa. Priobčiti hočem na tem mestu samo njihovo besedilo: f. 75 (k tekstu legende v izdaji AA. SS, apr. III, 933, pars II, cap. XVII) „Prior predictus Reriguardi tune erat dominus Christoforus qui postea fuit dominus Karthusiensis. Et tunc ab eius ore eciam audiui supraseripta ego frater Stephanus prior Karthusiensis licet indignus.“ f. 95 (k tekstu v citirani izdaji, 954, pars III, cap. VI) „Ego quoque frater Stephanus etc. noui hominem et predictis interfui de uirtute quidem sacre virginis exultans in domino, de miserabilibus hominis vero defectibus cordia-liter dolui.“ f. 99 (k tekstu v citirani izdaji, 958, pars III. cap. VIII) „Ego frater Stephanus nunc1 indignus prior Carthusiensis hoc tempore fui Florencie cum predicta sacra virgine Katherina et inter ceteros imposuit michi ut adnun-ciarem futurum scandalum quod preuidebat, nisi remedium imponeretur absque mora. Super quo sollicite quidem et fideliter sed frustra laboraui quoniam etc. Et cum postmodum a multitudine tumultuancium impiorum euaginatis ensibus ad mortem impeteretur ab oracione surgens et illos alacriter obuiaris erat ipsa virgo media inter dominam Alexiam et me, et tantam vir-tutem et constanciam fuit a domino consecuta, ut miro modo de sua pleni-tudine redundaret in nos. Taliter enim uerbo et exemplo suo 110s in domino roborauit ut paupertas mea 11011 solum intrepida sed eciam auida reperiretur ad martirium, quod quidem apertissime noui non fuisse meum. Et ideo totum referatur ad honorem et laudem dei et huius fidelissime sponse sue etc.“ Rokopisno gradivo o sv. Katarini se je nahajalo v Žičah še v drugi polovici 17. stoletja, kajti ko je kranjski liistoriogral' J. L. Schoenleben sestav^ Ijal svoj spis o Rrezmadežni Devici Mariji dobil je od takratnega priorja iz Žič 1 za nune črtano p r i o. sttri Tmtidtitvs tmfftlMtftpfcß ötirnis jmtcb*it>Ifctvitjiuttxi rfröfcflcuc t[ nit pctQjt/ n i g s Ne in a 11 j a. — 1' i 1 o v B„ A 11 c h r i s 11 i c h e s a u s M a z e d o n i e n. 111. Razprave. C a n k a r 1 z i d. dr., Sistematik a stila. (Osnutek). — Dom in Svet XXXIX. (26), št. 3, str. 123—127. * G r u j i č Ra d. M., LJ m e t n i č k i drvorez u Južno j Srbiji. Vardar 1926, št. 4 . 1 Marjanovi č Milan, T i p o \ i n m jetnika i u m j e t n o s t i. — Vijenac VI., br. 4—5, str. 104—109, br. 6, str. 137—140; — kritika i um j etn ost, br. 1—2, str. 35 do 38. Ostrovski Henri, Je 1 i druga r e n e s a n s a in o g u č a ? — Mi-sao. VIII., zv. 147—148, str. (99—211. F e t k o v i č V 1., J u g o s I o v e n s k a umetnost v The Central European Review, London-Dunaj-New-Vork 1925. Št. 64 (Special number for the Kingdom of the Serbians, C roats and Slovenes). N c h n e i d e r A r t u r d r., Stari gobelini u 11 r v a t s k o j. — Savremenik, XIX., br. I, str. 10—14. Sodnikova Al m a d r., V e b r o v estetski sistem v luči tradicijskih e s t e t s k i h teorij. Ljubljanski Zvon XLVI. (26), št. 3, str. 198—211. Stele Fr.. Portret. (Povodom zgodovinske razstave portretnega slikarstva na Slovenskem). — Dom in Svet XXXIX. (26), št. 2, str. 85 do 89. eska Viktor, Pregled slovenske u m e t n o s t i. (Langusova doba). — Mladika VII., št. 3. str. 97—100, št. 4. str. 136—140, št. 5. str. 177—180. S t o | k o v i č Marijan dr., S t a -r i n a i n a p r e d n i v i j e k. — Jugoslov. Njiva X., knj. I.. br. 4. str. 113—117. S t r a j n i č k o s t a , U m e t n o s t J u-g o s lave n a. — Jugosl. Njiva X., knj. 1, br. 10, str. 310—317. S t r i k a Boško, S r p s k e z a d u ž -b i n e. li u š e v i n e f r u š k o g o r -s k o g ž e n s k o g m a n a s t i r a u Jašku. — Vijenac VI., br. 4—5, str. 120—123. — Manastir Fenek. br. 7, str. 184—189. — Manastir Beočin, br. 8—9, str. 237—238. Vurnik St a 11 k o cl r., U m e t -n o s t n a kritika kot dru-ž a b 11 a v r e d n o t a. — Dom in Svet XXXIX. (26), št. 2, str. 89—95. — Umetnost in družba ter u 111 e t 11 V) s t 11 a politika. l jubljanski Zvon XLV1. (26), št. 4-, stran 2+1—247. IV. Biografije. D. V., Kipar Alojzij Repič 601 e t n i k. — Jutro št. 55. (7. 111. 1926.). I i o r v a t Ivo, O k i p a r j 11 Franji G o r š e t u i o ambijentu u ko je 111 011 živi. — Hrvatska prosvjeta XIII., št. 4, str. 95. 1. L., Par spominov (o Groharju). - Jutro št. 88. (18. IV. 26.). K r š 11 j a v i Herman Bolle. — Vijenac VI., br. 8—9, str. 240. — Nove r a d 11 j e M. R a č k o g a , br. 10, str. 265. * Petkovi <• Via d. d r., G j o r g j e J o v a n o v i c". (Pov odom njegova jubileja). — Srp. knjiž. glasnik, XVIII., br. 1, str. 65 — 68. Subotič Nedeljko, Celestin M e d o v i č. Hrv. prosvjeta XIII.. št. 1, str. 15—17, št. 2, str. 59—41, št. 5. str. 59—65, št. 4, str. 85—89. — 15. obletnica smrti Iva 11 a Groharja. — Jutro št. 88. (18. IV. 26.). — 15 letnica smrti Ivana Gro- ll a r j a. — Slov. Narod štev. 87. (18. IV. 26.). * J u b i 1 e j g. Doke J o v a n o - v i č a. Politika br. 6464. (22. IV.), br. 6465. (25. IV.). — Jutro št. 94. (25. IV.). Narodna enciklopedija SHS. Ur. dr. St. Stanojevič. Izdavač Bibliografski zavod u Zagrebu. 6. sv.: Drenovac-Finžgar, 7. s vez.: Firdus-Grienski visovi, prinašata sledeče življenpise: Dubrovčanin Nile o 1 a (Boži d a revi č), slikar (A. Seli.), — D u b r o v č a n i n P a -v a o (Paolo d i Antonio d i R a g u s a), kipar i medaljer (A. Seli.), — Dubrovčanin Srečko (Felice da Ragusio), mi-nijator (A. Sch.). — Du Cange, Charles du Fresno, bizanti-nolog (D. Anastasijevič), — Du-k 11 o v i č Ivan (Giovanni di Trau ali Dalmata), kipar (A. Seli.), — D u r d e v i č S t a 111 e 11 k o . kipar (V. P.). — I) u r i č M i 1 e n k o , sli- kar (\ . P.), — D u r k o v i č D i -mi tri je, ikonopisac (V. P.), — D u r k o v i č Pavle, slikar (V. P.), — Ehrlich Hugo, arhitekt (S. D.), — Eškičevič Vasa, slikar (V. P.), — Fe lb in ger B a r t o 1 o 111 e j , arhitekt (S. D.), — Flis Janez, pisatelj (F. S.). — Frangeš-Mihanovič Robert, kipar (A. Seli.), — F r a 11 k e Ivan, slikar (F. S.), — G a n g 1 Alojz, kipar (F. S.), — G a v r i -lovič St e van, slikar (V. P.), — G e ca 11 Vilko, slikar (A. Sch.), — G e r b i č J o van, slikar (V. P), — Glišič Dragomir, slikar (V. P.), — Glišič M a 1 i š a , slikar (V. P), •— Golubovič M i h a j 1 o , slikar (V. P.), G r o -bo van Jovan, slikar (V. P.), — * G r a h o v a r Nikolaj, slikar (F. S.), — G r a li o v a r Simon I a d e j V o 1 b e 11 k , slikar mini-jatur (F. S.), — G r e i s c h e r M a -ti ja. bakrorezec (F. S.). — 8. svez.: Grlovič — Hvostanska eparhija. — G r o li a r Ivan, slikar (F. S.). — Gučetič Pavao slikar (A. Š.), — G vaje Anton, slikar (F. S.), — H e r r 1 e i 11 A 11 -drei Jakob, slikar (F. S.). — II o f f i 1 e r V i k t o r d r., arheolog (V. N.K — Ho I i a c Janko, arhitekt (S. D.), — Königsberg Lav., arhitekt (S. D.). — 9. svez.: Ibar-Jagič. — Ilič Toil o r. Češljar, slikar (V. P.), — 11 k i č Jovan, arhitekt (V. P.), — I n k i o s t r i - Medenjak Dragu tin, slikar (N. Županič), — I s a j I o v i č i, slikarji (V. P.), — I v a č k o v i č Svetozar, arhitekt (S. D.), — Ivanovi č Katarina, slikarica (V. P.). — I v n - 11 o v i č L j u b o 111 i r . slikar (V. P.), — Tv ek o vic Oton, slikar (A. Sch.). — 10. svez.: Jagič-Kajkavski dijalekt. — Jakne Božidar, slikar (F. S.), — Jakopič Rihard, slikar (F. S.), — Jakšiči, slikarji (V. P.), — J a 111 a Matija, slikar (F. S.), — Jankovič A 111 b r o -sije, slikar-ikonopisec (V. P). — Janša Lovro, slikar (F. S.). — Jeli č L u k a , arheolog (V. N.), Jelovšek Franc, slikar (F. S.). — Johannes Aquila fl e R a k e r s p u r g a , slikar (F. S.). — Johannes d e L a v b a c o , slikar (F. S.), — J o s i č M laden. slikar (V. P.), — Jovanovi c' Do rde, kipar (V. P.), — Jovanovič Kosta, arhitekt (V. P.), — Jovanovič Kosta Konstantin. arhitekt (V. P.), — Jugovič Živko, slikar (V .P.). — J u r k i č Gabriel, slikar (V. P.) Kratice avtorjev: V. N. = Novak Viktor, V. P. = Veljko Petrovič, V. P-č — Vladimir Petkovič, F. S. = Fran Stele, V. S. = Viktor Ste-ska. A. Seli. = Artur Schneider, S. D. = Deželic' Stanko. V, Književna poročila. Kritike in polemike. Razstave. B. R., El G r e k o i K 1 o v i j o. Nova Evropa, kuj. XIII.. hr. 6, str. 195 do 1%. — A r d e n go S o f i c i, hi-. 8, str. ’65—266. B o r k o B„ Po e t o v i o. — J utro št. 89. (20. IV. 26.). D r a g a n i č Josip, I z I o ž h a ml a-(I i h grafičara. — Jugoslovanska Njiva X.. knji. 1, hr .6. str. 200 do 202. — Izložba slika Tomislava Križmana, hr. 10, str. 527. G j u r i č M. D.. I z 1 o ž h a f r a n -c n s k e grafike 17. i 18. v i -jeka u u m j e t n i č k o lil i> a -v i 1 j o n u u Zagrebu. — Vije-nac VI., hr. 8—9, str. 250—251. Jurkovič Vinko. Izložba franc u ske grafike. — J ugo-slov. Njiva X.. knj. 1, hr. 8, str. 265 do 264. —• J u h i 1 a r n a izložba M. D. Gjuriča, hr. 8, str. 264. * K a š a n i n Milan, Izložba fr a n c u s k e grafike XVII. i X\ 111. veka. — Srp. knjiž. glasnik. XVII., hr. 6. str. 459-462. —, * Izložba G. S r e t e na S t o -j a d i n o v i č a. Srp. knjiž. glasnik. XVII., br. 6, str. 462—465. — Izložba s t u d e n a t a a r li i t c k -ture. — Srp. knjiž. glasnik XVII.. br. 5, str. 579—581. K r š n j a v i, Posle d n j e u ni j e t -ničke izložbe. — Vijenac VI., br. 6, str. 156—157. — Izložba plakat a u z h o r u , br. 7, stran 182—18"5. — Dva ruska slikala. br. 8—9, str. 229—250. K li s - N i k o 1 u j e v Mirko, D vije edicije e t n o g r a f s k o g ni u -z e ja u Z a g r e h u. — Vijenac VI., hr. 8—9, str. 251—255. I. j., Celjska r a z s t a v a I v a n a Miklavca. — Jutro št. 58. (11. III. 26.). L j. M., Izložbe. — Hrvatska pro-svjeta XIII., št. 4, str. 96. M a r o K Marijan, Mladi Slovenci. Slikarska izložba slovenačkog „K 1 u h a in 1 a -d i li" u S a r a j e v u. Večernja Pošta (Sarajevo), hr. 1401. (5. lil.). Mesesnel F., T r i razstave naraščaja. — Ljubljanski Zvon XLVI. (26.), št. 4. str. 517—518. N., Izložba slika i grafike M. D. Gjuriča. — Vijenac VI., br. 8 do 9. str. 250. P a d o v a n Ante, Izložba V. š i -peka. — Hrvatska prosvjeta XIII., št. 4, str. 96. Pilon Veno, Trideset let neodvisne u m e t n o s t i. — J utro št. 61. (14. III. 26.). * Popovič Branko, 1 z 1 o ž b a slika Ž i v o r a d a N a s t a s i j e -v i č a. — Srp. knjiž. glasnik XVII.. br. 5, str. 217—218. II. B., N o v e m b e r s k a razstava Kosa i n Faturja in zadnja razstava Trstenjaka. — Kritika št. 10, str. 160. Rac S„ Izložba V i k t o r a Past ii h o v a. — Vijenac VI., hr. 5. str. 75—74. Stele F r., M. A h r a m i č : Poe- tov i o. — Slovenec št. 76. (2. IV.). S t č., Naša grafika u Švicar-s k o j. — Vijenac VI., br. 8—9, stran 250. Vidovi č S., M i h a M a 1 e š. — Razgled I., št. I, str. 17. Vurnik St a n k o d r., II. razstava arhitektonskih del i n m o d e r n a stav b a. — Slovenec št. 77. (5. IV. 26.). — Benedetto Croce. — J utro št. 52. (4. III. 26.). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. — Slovenec št. 40. (18. II. 26.). — Razvoj s 1 o v e n s k e g a slikarstva. — Jutro št. 77. (5. IV.). — La civilisation Y o u g o s 1 a -ve. — Jutro št. 41. (19. II. 26.). — B u ž a n o v a izložba u Ne w - V o r k u. J e d a n a m e r i č k i glas. — Vijenac VI.. hr. 6. str. 158. — Mladi Slovenci. S 1 i k a r s k a i z 1 o ž a s 1 o v e n a č k o g ..K 1 u h a mladih“ u Sarujevu. — Večernja pošta, br. 1401. (5. III.). — Naša n m e t n o st v A 111 e r i k i. — Jutro št. 72. (28. 111. 26.). — Naša grafika v Švici. — J u-tro št. 49. (28. II. 26.). — T o m e r 1 i n o v a razstava slik. — Jutro št. 49. (28. II. 26.). — Razstava slik A. T r s t e n j a -k a v M arih o r u. — Slovenec št. 72. (28. 111. 26.). — Druga razstava arhitekture v Ljubljani. — J utro št. 67. (23. IIL,26.). — Naša novejša arhitektur a. (Iz govora arh. prof. Rada Kregarja na otvoritvi II. razstave arhitekture v Jakopičevem paviljonu dne 21. marca). — Jutro štev. 69. (25. III. 26.). — Z II. razstave arhitekture v Ljubljani. — Jutro štev. 72. (28. 111. 26.). — Francoska grafika pri Jakopiču. — Jutro št. 98. (30. IV.). — e m, Mlada arhitektura v Beogra d u. — J utro štev. 40. (18. II. 26.). —1—, Naše g r a f i č k e izložbe. Nova Evropa, kuj. XIII.. br. 7, stran 216—219. VI. Razno. * Babič Jelena, O p r i m e n j e - noj umetnosti. — Reč i Slika I. mart 1926, str. 20—25. Ausstellung J u g o s 1 a v i s c h e r Grafik. Kunsthaus Zürich. Katalog. 1926. D r a i n a c Rade, U m j e t n o s t p r o ž i v 1 j e n a u Pariz u. — Vijenac VI., br. 10, str. 265—266. Res Lojze, „Kraljica m o r j a“. (Benetke). — Mladika VIL, štev. 5, str. 169—172. — O p r e t v e z n i h popravilih v S i k s t i n s k i kapelic i. — Slovenec štev. 75. (I. IV. 26.). Rožič Val. d r., 1) r. Janez E v. Krekov javni s p o m e n i k. — Slovenec št. 79. (8. IV. 26.). Smrekar Hinko, Kakosem ilustriral C a n k a r j e v e knjige. Jutro št. 105. (9. V. 26.). * S a b o D u r o , Muzej z a u m e t - n o s t i umetniški obrt u Zagrebu. — Reč i Slika, I. mart 1926, str. 58—45. S r k u I j S t j. d r„ Kultur n o -h i-storijska izložba grad a Zagreba. — Omladina IX., br. 5. str. 104—105: br. 7, str. 141 — 145. —v.—b.—. M a r i b o r s k i g r a d b e - ni projekt. — Narodni dnevnik št. 58. (13. III. 26.). — Nov magistrat v M a r i b o r u. b o r u. — Slovenec št. 77. (3. IV.). — Stavba n o v e p o š t n e hranilnice v Ljubljani. — J u-tro št. 49. (28. II. 26.). — Dela naših kiparjev za n o v o poslopje Nar. skupščine. — Jutro št. 82. (II. IV. 26.). — U f f i z i v F i r e n c i se podirajo. — Jutro št. 38. (16. II. 26.). — Pomembna najdba del starih slikarjev. — Jutro št. 38. (16. II. 26.). — Reprodukciji po originali m a u A k a d e m s k o j gale-' r i j i Strossmayerovoj u Zagreb u. (Slike). — Savremenik XIX., br. 2, str. 78. — 1. izlet L m e t n o s t n o - z g o -d o vinskega društva. — J u-tro št. 91. (22. IV. 26.). KNJIŽEVNOST. M. A b r a m i č , Poetovio. Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta. Slovensko izdajo priredil Anton Sovre. Ptuj 1925. Izdalo in založilo „Muzejsko društvo“. Natisnila avstrijska drž. tiskarna na Dunaju. Muzejsko društvo v Ptuju je izdalo za svojo tridesetletnico to knjižico, ki ni samo vodnik po rimskem mestu in muzeju, nego najdemo v njej še marsikaj drugega. V knjigi imamo opisano zgodovino rimskega Ptuja, razvijanje rimske province Panonije, početek in konec rimskega gospodstva v naših krajih. Radi velikega števila rimskih spomenikov, ki jih je pisatelj povsod skrbno razložil z vsebinskega, a nič manje z epigrafskega stališča, bi lahko smatrali to knjigo za majhen priročnik latinske epigrafike. Tudi umetnostni zgodovinar bo našel materiala: saj ga pisatelj vodi od enega nagrobnika do drugega, pri čemer lahko študira razvoj spomenikov, kar se tiče njihove oblike, a še več njihovih okraskov in reliefov. Ornamentiko na lončarskih izdelkih lahko opazuje od latenskih posod pa do tere sigilate. Jezikoslovec bo našel množico novih, ali bolje, dosedaj malo rabljenih izrazov, od katerih bo nekatere slovenski arheolog z veseljem sprejel, dočim drugim ne bo mogoče spodriniti že starih, ukoreninjenih, lahko bi rekel, internacionalnih terminov. Na vsak način pa gre prof. Sovreta zahvala, saj je rsoložil takorekoč temelj slovenski arheološki terminologiji. V okolici Poetovione je stanovalo okrog 1. 1000. pr. Kr. ilirsko pleme Pa-noncev, ki so ga pozneje podvrgli Kelti. Imena: Dravus, Poetovio so na vsak način predrimskega izvora. Da je bila ptujska okolica še pred Rimljani naseljena, o tem govorita jasno hallstattsko grobišče pri Gornjem Ilaj-dinu in pa dejstvo, da je šla tamkaj preko Drave prastara jantarska pot iz Aqnileje do Donave. Prav po tej prometni žili so se seznanili prebivavei ptujske okolice s produkti rimske civilizacije dosti rano, gotovo preje, nego so občutili na svojih ramenih težo rimskega gospodstva. Rimska politika je stremela vedno za tem, da ne bo nikdar Italija neposredno izpostavljena napadom sosednjih narodov. Da dobijo Rimljani na vzhodu neko pred-zidje, so si morali osvojiti ozemlje do Donave. Takoj po končanih državljanskih vojnah je Avgust obrnil semkaj svojo pozornost in si skušal podvreči omenjeni teritorij. Čeprav slavi Avgust (Mon. Am. 3. 44.) Tiberija, da je podvrgel vsa panonska plemena do Donave, so si rimske legije postavile svoje taborišče pri Ptuju in jih je šele cesar Trajan pomaknil na Donavo. V dobi, ko je bilo rimsko ozemlje med Donavo in morjem razdeljeno v superior in inferior provincia Illvricum (kasneje Panonija), je bilo najbrže središče vojaške in civilne uprave v zadnji Poetovioni. Ko je Trajan premestil XIII. legijo v Vindobono, so vendar ostale v Poetovioni razne civilne oblasti, predvsem carinske, saj je ležalo mesto ob važnih prometnih cestah, ob prehodu preko Drave i» križišču ceste iz Aqnileje proti Donavi in ceste Poetovio-Mursa (Osjek) — Cibalae (Vinkovci) v Sirmium (Mitroviča). Mesto pa je postalo „Colonia Ulpia Traiana“, pričelo se je razvijati, večalo se je blagostanje, iz mestnega obzidja se je pričela širiti romanizacija po okolici. Mirno življenje so motili le včasih burnejši politični dogodki. Tako je bilo nastanjenih v Poetovioni za časa vojne s Markomani več pomožnih kohort, ki so pa kmalu odšle. Pač pa so velikokrat korakale skozi mesto čete, ko so prodirale v domačih vojnah od vzhoda proti Ita- liji. Pa tudi več bitk med raznimi pretendenti za cesarski škrlat je videl Ptuj na svojem polju. Ti notranji boji so znak razkrajanja ogromnega telesa rimske države. Proces so pospeševali (proti koncu) še verski boji med ari-janci in katoličani. V Poetovioni je bil škofovski sedež, za katerega sta se borila arijanski Valens in katoliški Mark. Nekoliko časa so arijanci celo prevladovali v mestu. V bitki pri Ordinu 1.378. je bila vojna moč rimska jako zadeta. Zma-govavci so se pričeli širiti po vzhodnih rimskih pokrajinah, vendar je živela Poetovio kot rimska colonia do smrti cesarja Teodozija, ko so izginili sledovi rimskega življa tudi v drugih panonskih mestih (prim. Alföldi, Der Untergang d. Römerherrschaft in Pannonien). Da pa mesto ni bilo popolnoma uničeno in porušeno, se da sklepati iz poročila, da je bila mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Roni ula-Augustula Ptujčanka. Plimsko vojaško taborišče je bilo južno od Drave. Bilo je defenzivnega značaja: njegova naloga je bila, braniti prehod preko Drave. Vendar bodo njegovo točno lego mogla dokazati šele bodoča izkonavanja. Pač so se našli dosedaj najstarejši vojaški spomeniki južno od reke. Naseljena sta pa bila oba bregova: našlo se je mnogo ostankov privatnih zgradb na severnem bregu. Ali najstarejša naselbina „ca-nabae“ (kantine) je bila pri taboru: verjetno je. da so bila tamkaj tudi javna poslopja. „Canabae“ so postale, kakor smo že videli, za cesarja Trajana „colonia Ulpia Traiana Poetovio“. Rimska mesta v provincah so večinoma samo kopija glavnega mesta Rima. Na čelu mestne uprave stojita dva uradnika (duoviri), ki sta se menjavala vsako leto, izvoljena pa sta bila iz mestnega sveta (ordo decurionum). Razni drugi uradniki so pa vodili upravne posle. Uradni jezik je bila v vojski, v državnih in tudi v mestnih uradih latinščina. Naseljenci, kolonisti — veterani iz vseh mogočih pokrajin obširne države. so se v dolgoletni vojaški službi naučili kolikor toliko latinščine in so se posluževali tega jezika v medsebojnem občevanju. Domačini, ki so služili v početku kot pešci pri pomožnih četah (coliors l.-IV. Pannoniorum), kot konjeniki pa pri „alali“ (Ala I. Gallo-ruin et Pannoniorum in ala I. II. Pan- nonioruin), so seveda tudi poznali ta jezik. Vsaj takrat, ko so bile ustanovljene te čete, so tvorili Panonci večino moštva. Služili'so izven svoje domovine, kakor je bil v rimski državi običaj. Posamezniki so prišli celo v gardo itd. Od civilnih uradov je važno ravnateljstvo za ilirsko carino „p(ubli-cum) p(ortorium) Illyricum“; a iz napisov vidimo, da so bili tukaj tudi uradniki carinske uprave in drugi cesarski nameščenci. Trgovina je dobro uspevala, a tudi raznim obrtnikom ni šlo ravno slabo. Bili so združeni v obrtne zadruge (collegia); verjetno je, da je obstojala taka zadruga kamnosekov (coli. lapidariortim), ki so ob-delavali pohorski mramor, poleg v vsakem mestu gotovo se nahajajoče požarne brambe (collegium fabrum et centonarium), čeprav ravno o njiju nimamo iz Poetovione ohranjenih spomenikov. V Poetovioni so častili skoro iste bogove kot v drugih mestih rimskega cesarstva. Imamo ohranjene žrtvenike Jupitru, „geniju kraja“, „božanskim dojnicam“ itd. Najznačilnejši -/.a Poe-toviono pa je čaščenje boga Mitre, ki so mu postavili eno od prvih svetišč v celi provinciji Panoniji. Mitrov kult sc' uvedli vojaki in državni nameščenci, ki so preje službovali v vzhodnih pokrajinah, kjer je bilo to češče-nje doma. Prvotno malo svetišče je postalo premajhno, morali so zgraditi novo. večje, tako da imamo vsega skupaj 4 mitrova svetišča. Krščanstvo je pričelo borbo proti vsem tein kultom. Na jtrdovratnejša je bila z Mi-trovimi častilci, ali konečno so morali podleči; njihova svetišča so bila porušena. Od starokrščanskih spomenikov poznamo doslej brezprimerno manjše število nego poganskih, tudi se doslej ne ve točno, kje je stala prva katoliška cerkev. Verjetno je, ako se oziramo na najdbo v Miklošičevi ulici, kjer se je v novejšem času našel del starokrščanske pregraje iz mramorja, da je stala najstarejša cerkev v bližini sedajne stolnice. — Muzej je v prostorih drž. realne gimnazije v Ptuju, kjer je tudi pisarna in bogata knjižnica muzejskega društva. Zbirke so sistematično urejene, ali imajo isto napako kakor večina naših muzejev, da je prevelika množina predmetov spravljena na majhnem prostoru. Z mirno dušo lahko rečemo. da ima muzej vse oddelke: tu je etnografski z lepimi domačimi narodnimi nošami, a tudi s predmeti z drugih kontinentov; prirodoslovna zbirka je bogata objektov iz vseh kraljestev prirode. Orožje je zastopano od kamenite sekire pa do pušk, pobranih še pred kratkim lovskim tatovom. Umetna obrt je jako lepo zastopana s predmeti Ferkove zbirke. Galerija zgodovinskih osebnosti zavzema seveda tudi svoje mesto. Vse pa prekašajo zbirke iz rimske Poetovione. Lapidarij s težjimi kamenitimi spomeniki je v kleti, kamor so preselili tudi drugi takozvani hajdinski mitrej. Pred vhodom je cementni ulitek nagrobnika iz Št. Vida, ki govori o nekem legionarju iz prve polovice I. stoletja pr. Kr. Kako točno ga je pisatelj podal! Kako se jasno vidijo vse posameznosti rimske vojaške oprave ter še celo pokojnikova odlikovanja — phalerae. Točno lahko razpoznamo znak stotniške časti, vitis. Po opisu strukture samega spomenika dobimo približno sliko, kakšen je bil tip nagrobnika v prvem stoletju p. Kr. Ravno za datiranje nagrobnih spomenikov nam velikokrat služi slog. posebno, ako je napis jako poškodovan in ni nobenih drugih kronoloških opor. Na str. 55 št. 7, nam pomaga pri datiran j n sicer pismo, tudi ornamentika potrjuje, da je spomenik iz prvega stoletja. Na str. 55. omenja pisatelj ..usločeno gornjo stranico, ki je značilna za noriško panonske spomenike“, a št. 14. je redka oblika v Panoniji. Slika kamenitega spomenika št. 19. služi kot vinjeta na naslovni strani. To je gornji del stele v podonavskih provincah, ki jo vidimo tudi na Orfejevem spomeniku. Opis št. 37. ie važen že radi tega, ker bi tujec, ki si razgledava muzej, šel mimo njega, ker ne more na prvi pogled videti vseh posameznosti, na katere ga pisatelj prav dobro opozarja. Št. 52. nam pokaže. kako so Rimljani skušali zbrisati celo na spomenikih vsako sled cesarja, nad katerim je bila izrečena „damnatio memoriae“. S kamenitih spomenikov in predmetov, ki spadajo k stavbarstvu (posamezni kosi barvanega ometa), z različnih ostankov mozaikov vidimo, kakšno stopnjo civilizacije je že dosegel Panonec v rimskih časih. Posebna zbirka opeke nam govori jasno o tem. Rimljani v Italiji niso mnogo potrebovali peči. ali ko so prišli v naše hladnejše kraje, so morali misliti na gretje sol). Uvedli so neke vrste centralno kurjavo, ki ima v „Vodniku“ dober opis, pojasnjen s fotografijo modela v ptujskem muzeju. Opeko za peči, kakor sploh opeko za zidanje, so izdelovali v ptujski okolici, kjer je dosti prikladnega materiala za to. Deloma so bili tudi vojaški oddelki zaposleni z žganjem in so izdelkom vtisnili svoj znak, a prav tako tudi privatniki. Znake svojih tvrdk imajo tudi izdelovavci druge keramične dobe. V prvem nadstropju imamo lepo zbirko oljenk, čeprav jih je velik del v muzeju v Gradcu. Po splošnem uvodu o razvoju oljenk, o posameznih tipih, pri katerih razlikujemo v glavnem dve skupini, tvrd-kovne in oljenke z relieli, našteje in ooiše pisatelj posamezne interesantne kose. Pokaže nam različne reliefe, še skoro bolj zanimivi so pa tvrdkovni napisi. TvrclKovne svetiljke so večinoma domač ptujski izdelek. Saj imamo ohranjene celo kalupe za listje. H keramičnim izdelkom moramo prištevati seveda tudi terro sigalato, ki je v rimskih časih nadomestovala porcelan- od pravih pristno italijanskih imamo v Ptuju le par kosov (str. 98.), bogato so pa zastopane vrste iz Galije in Germanije. Čuditi se moramo razviti trgovini in pa okusni izdelavi. Do-sedaj se še ni posrečilo izpeči si-gilate, ki bi popolnoma ustrezala aretinski. Kot smo imeli kalupe za svetiljke, imamo naravno tudi modele za razne nadvige pri posodah Najlepšega nam pa predstavlja slika 50. mogoče iz Konstantinove dobe. Doma so pa izdelovali obično lončeno robo, čeprav je včasih posteklenjena. Stekleni predmeti so v večini importirani iz Aquileje. V največjem številu so zastopani balzamariji za vonjavi ne. Steklo iz II. ali 111. stoletja ima zelenkasto ali modrikasto barvo, dočim je steklo, izkopano na Bregu, iz kasnejšega časa in zato oljčno zelenega ali žoltega leska. Reliefi iz drugega mi-tretja predstavljajo, kako ubija Mitras bika. Interesantni so tu reliefi „doj-nic“, katerim so se priporočali možje za zdravje svojih žena in otrok. Ko govori pisatelj o ometu, opiše tudi način. kako so Rimljani slikali svoje sobe. Od kovinastih predmetov so jako številno zastopani mali, predvsem razni oboji, črtala, ključi in deli ključavnic. Mali Meraklejev in Venerin kip bi tvorila statuarne bronaste predmete. Na vsak način je ravno tako velike umetniške vrednosti obložek nožnic (slika 72.) iz III. stoletja. Jako so se i abile bronaste oljenke, saj so bile trpežne in so lahko trajale skozi več rodov. Posebnost svoje vrste je tudi bronasta rimska čeveljska mera. K toaletnim predmetom spada lepo kovi-nasto zrcalo. Koščenih malih stvari je dosti: šivanke, posebno pa lasnice, katerih glavice so bile jako lepo izrezane. Iz jantarja je ohranjen lep prstan. Od zaponk so zastopane starejše vrste iz zgodnje cesarske dobe, sevda imamo za naše kraje značilno noriško-panon-sko kmetsko zaponko Predzgodovinski predmeti iz ptujske okolice so zastopani večinoma v predmetih železne dobe: lončeni lonci vsake vrste, kosi orožja, posebno pa lep meč iz Skorbe pri Ptuju. Vsega skupaj je sedaj odkrito v Ptuju oziroma njegovi okolici troje mitrovih svetišč. Prvo in tretje je na mestu, kjer je bilo odkrito, drugo zavzema manjšo polovico kletišča v muzeju. Ko prične pisatel j opisovati drug: Mitrej v Sp. Hajdinu, napravi najprej kratek uvod, kjer nam pojasni ves Mitrov kult. Šele potem si lahko obi-skovavec muzeja napravi predstavo o važnosti tega češčenja, šele potem si lahko razlaga, zakaj je n. pr. posvečen oltar večnemu vrelcu (fons perennis), zakaj je toliko žrtvenikov posvečenih ravno D(eo) S(oli) i(nvicto) Mithrae. Ko vidimo organizacijo mitrove cerkve. si tudi lahko razlagamo, zakaj n. pr. niso tla v svetišču v isti višini, marveč je srednja ladja poglobljena. Mitreji so grajeni vsi po istem principu, pač pa so dimenzije različne. Najstarejši od vseh treh ptujskih in najbrže od vseh panonskih mitrejev je „prvi mitrej“ na Spodnjem Hajdinu. I alni načrt (sl. 115.) nam jako dobro pokaže način gradnje mitrejev. Iz napisov posameznih spomenikov se da sklepati, da je zgrajeno svetišče med leti 150—160. p. Kr. Pri vseh spomenikih, ki so v mitrejih, kakor pri večini napisov na kamnih, je pisatelj citiral tudi CIL lil., kar jako dobro služi. (Parkrat se dogodila pogreška, da je izostal „III“). Večino posvetil v prvem mitreju je postavilo osebje carinske uprave v Poetovioni in radi tega zelo verjetno, da so oni zgradili vse svetišče. Tretje, naj mlajše in največje, so postavili vojaki V. in XIII. dakijske legije, ki so bili v dobi med L'60—268 v Ptuju. Zadnji mitrej so odkopali pod vodstvom konservatorja Skrabarja 1. 1913. in so ga takoj pokrili z zaščitno zgradbo. Muzejsko društvo namenoma ni hotelo rekonstruirati glavne kultne slike po malih ostankih, nego je dalo napraviti relief po vzorcu iz mitreja v Osterburkenu (Badensko). Za študiranje mitrovega kulta dajejo ravno ptujski mitreji obilno gradiva. Kdor je bil samo enkrat v Ptuju, je moral opaziti pred stolno cerkvijo visok kamenit rimski spomenik, tako-zvani „Orfejev spomenik“. Nekdaj je služil kot sramotni kamen. Vsled vremenskih izprememb je jako poškodovan in mramor se še danes vedno kruši. Spomenik je važen radi svojega sloga, ker lahko opažamo na njem še posamezne elemente domače stare umetnosti; spada pa časovno v drugo stoletje. Pri sv. Martinu na Pohorju je vzidan v cerkveno steno podoben odlomek, prav tako v ptujski mestni stol]) in v cerkveno steno. Od tu omenjenih spomenikov je gotovo najstarejši legionarja XIII. legija K. Rufija, ki spada še v prvo stoletje po Kr. Relief nam ga kaže kot konjenika. Sigurno mlajši je nagrobnik K. Kornelija Vera. veterana II. legije. Važno je, da je bil poslan „missione agraria II. v c(oloniam) U(lpiam) T(raianam); vojaki so dobivali po odsluženih letih zemljišče kot nagrado. Tako je cesar Trajan, kakor lahko sklepamo ravno iz tega napisa, že preje nakazal v Ptuju zemljo veteranom, a med onimi, katerim je bila nakazana drugič, je bil omenjeni Cornelius Verus. Tudi od Trajana je bil najbrže poslan kot kolonist v Poetoviono neki L(ucius) Gai -gilius Felix, saj se njegov nagrobnik strinja popolnoma s prejšnjim. (Izkopan na G. Hajdinu, sedaj v Mariboru). Ostali najraznovrstnejši spomeniki nam izpopolnjujejo sliko življenja v Poetovioni. Vsak zase je dragocena priča. Kot nekako dopolnilo k vsem popisanim zbirkam lahko smatramo grajski muzej, kjer je tudi nekaj rimskih spomenikov iz Vindobonae. Le z napornim in dolgotrajnim delom je bilo mogoče zbrati tako lepe zbirke. Že župnik Povodin je dal vzidati poznane rimske spomenike v stene mestnega stolpa in jih rešil na ta način propasti. Kasneje so tujci ko- pali, odstopali najdene predmete znanosti ali jili odnašali v tujino. Da napravijo temu konec, so ustanovili Ptujčani 1893 Muzejsko društvo, čigar naloga je bila, da čuva za Ptuj že odkrite spomenike. Jako agilen in požrtvovalen je bil prof. Ferk, ki je*svojo lepo zbirko, predvsem predmete umetne obrti, poklonil mestnemu muzeju. Društvo je doseglo, da so ostali predmeti, ki jih je izkopal Gurlitt, to sta prvi in drugi mitrej, v Ptuju. Še kot dijak in član arheološko-eoigrafskega seminarja na Dunaju je dr. Abramič preživel več počitnic v Ptuju, kjer se je bavil z znanstvenim raziskavanjem Poetovione. Leta 1911. in 1913. je dal grof Herberstein kopati na svojem zemljišču na Ferberskovem a rhu. Izkopavanje je vodil dr. Abramu-. Njegovemu inicijativnemu delu se je posrečilo dokazati na podlagi izkopanega inaterijala, da je bil tudi severni dravski breg že v rimski dobi naseljen. Rezultate je objavil v jhrs-hefte des österreichischen arhäologi-schen Institutes XVII. Že pred vojno se je bavil z mislijo, da bi izdal vodnika po Poetovioni. Čeprav je postal med vojno ravnatelj muzeja v Akvi-leji, je kljub temu delal na svojem prvotnem načrtu, bil je ob prevratu konfiniran v Rimu. Ko se je pa vrnil 1920 iz Italije, je takoj nadaljeval svoje delo in ga končal že leta 1921. Radi materialnih težav je izšlo delo tako kasno. Tudi ko je postal dr. Abra-mič ravnatelj muzeja v Splitu, je obiskoval še vsako leto parkrat Ptuj; on stoji v vedni pismeni zvezi z nekaterimi člani ptujskega muzejskega društva in mirno lahko rečemo, da je eden od motorjev, ki daje inicijativo in spodbudo delovanju muzejskega društva. Saj je bil namen „Vodnika“ po njegovih lastnih besedah, da čim večje število gostov obišče Poetoviono in da spozna ptujsko prošlost. V „Vodniku“ so zbrani v glavnem rezultati dosedanjega raziskovanja. Naravno je, da so bila vsa znanstvena o(iKritja hitro publicirana, predvsem v dunajskih znanstvenih časopisih. Napisi, poznani do leta 1702., so našli seveda svoje mesto v CIL 111. in su-plementih, novejša raziskovanja so objavljena v belgrajskem „Starinarju". „Vodnik“ pa ostane trajen dokaz požrtvovalnosti članov ptujskega muzejskega društva. Jos. Klemenc. Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Po Slekovčevih kronikah in drugih virih objavil profesor Fran Kovačič. V Mariboru, 1926. Izdalo Zgodovinsko društvo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Utegnil bi kdo vprašati: Ali je potrebna tako obširna zgodovina ljutomerskega trga in sreza? Gotovo je potrebna; le na podlagi zgodovine posameznih krajev se more sestaviti zgodovina širših pokrajin in nazadnje občna zgodovina. Brez izsledkov zgodovine ožjih pokrajin ni občne po-vestnice. V Predgovoru nam dr. Kovačič razlaga postanek knjige. Že 1. 18%. je Matej Slekovec spisal obsežno ljutomersko kroniko in kroniko sosednih župnij: Sv. Križa, Veržeja, Male Nedelje in Gornje Radgone. To gradivo je dr. Kovačič uporabil v tej knjigi. Seveda je moral marsikaj predelati, dopolniti, z ozirom na sedanjo draginjo tiska okrajšati ali celo izpustiti, drugo pa iz nova sestaviti, tako zlasti splošni del —• zgodovinski pregled ter kroniko župnije Sv. Jurija in Kapele. Izpustiti je moral odstavek: „Odlični rojaki“, ker bi sicer knjiga narastla do dvakratnega obsega. Da pa je mogla knjiga iziti, so pripomogli razni dobrotniki, v prvi vrsti rajni dekan Josip Ozmec, ki je v ta namen volil Zgodovinskemu društvu v Mariboru deset tisoč dinarjev. Spis je razdeljen v dva dela. V prvem delu nam pisatelj podaja sološ-ni zgodovinski pregled ljutomerskega sreza, v drugem pa zgodovinske znamenitosti osmih posameznih župnij. Splošna zgodovina slovenskih pokrajin je skoro povsodi več ali manj enaka. Tu pa nahajamo dogodke, ki jih drugi slovenski kraji niso doživeli. Krajevna lega ljutomerskega okraja ob slovenski, madjarski in nemški meji je dala tudi zgodovini svojstveno lice. Ljutomerska pokrajina je spadala v Privinovo in Kocelovo kneževino. Solnograjski nadškofje so v teh krajih neutrudno misijonarili ter posvečevali cerkve. Žal. da danes vseh teh krajev ne moremo več dognati, ker se je vsled poznejših madjarskih nava-navalov obličje tega ozemlja zelo spremenilo. Potem sta nastopila sveta brata Ciril in Metod. Po njiju smrti so ljutomerski kraji radi madjarskih neljubih obiskov silno trpeli. I)a bi se jih ubranili, so ustanovili nekak obrambni pas — strelske dvorce. Ko so se Madjari nekoliko umirili, so pričeli turški napadi. Radi uravnave toka reke Mure so nastali prepiri med slovenskimi mejaši in madjarskimi vlastelini. Ob razcvetu narodnega gibanja so se vzbudili narodnostni boji. V to dobo so posvetili včasih solnčni žarki: Prvi slovenski tabor v Ljutomeru 9. avgusta 1868, prva slovenska beseda 6. septembra 1863 in slavnost na čast ljutomerskemu rojaku dr. Miklošiču 2. septembra 1883. Pri posameznih župnijah nas pisatelj seznanja s postankom in obsegom župnije, z dušnimi pastirji, s cerkvenimi bratovščinami, s šolstvom ii\ z važnejšimi zgodovinskimi dogodki. Največ pozornosti je obrnil na kulturno zgodovino ljutomerskega trga. Til nam pojasnjuje ljutomerske trške pravice, prepire z graščaki, govori o politični in sodni oblasti trškega magistrata. o upravi trškega imetja, o čarovniških sodbah, o zadrugah, o zdravnikih, kugi in požarih. Pri krajevnih imenih skuša določiti etimologijo, pri umetninah navaja včasih dotične stvaritelje. Naš list bi prav v tem pogledu želel več podatkov. Eesedilo pojasnjuje 21 slik. Ko bi imel vsak slovenski okraj tako obširno in natančno zgodovino kakor ljutomerski, bi bili Slovenci lahko ponosni. Žal, da manjka delavcev in podpornikov. V. Steska. Obrtna, trgovinska, tvorniška in železniška terminologija. Nemško-slo-venski del. Zbral Henrik Podkrajšek. Prevalje 1926. Natisnila in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Ko je izšel nemškoslovenski del Wolf-Cigaletovega slovarja, so ljudje mislili, da je v njem zbran ves slovenski jezikovni zaklad. Kmalu so se pa prepričali, da ne vsebuje niti vse narodne govorice, da je v niem mnogo prisiljenih, neuporabnih skovank in da manjka zlasti tehničnih izrazov. Zato je Cigale pozneje izdal Znanstveno terminologijo, ki pa tudi še ni zadostovala. Za Pleteršnikov slovar, so delali velike priprave in nabirali gradivo mnogo let; pa tudi ta s'ovar ne obsega vse narodne zaloge. Razni jezikoslovci so šli zato nn delo in iskali med narodom besede ter jih tudi še mnogo našli. Strokovni pisa-telii tudi niso rok križem držali, marveč so pridno iskali besed svoje stroke. Tako so izšle razne zbirke: na primer llomanova: Sodnozdravniška terminologija (1904), Benkovičev: Slovensko-la-tinski-nemški rastlinski imenik (1922), Dergancev: filozofski slovar (v Po- potniku), Matičičev: Slovarček slovenskih strokovnih izrazov za tiskarne in knjigoveznice itd. Zadnje čase sta izšla Janežič-Bartlov slovar v 5. izdaji in Tominškov slovar (1924). Tudi v teh dveh je čutiti velik napredek, vendar je tudi v teh še mnogo vrzeli zlasti glede tehničnih izrazov. Slovenska Matica je pred dobrimi dvajsetimi leti izdala oklic za nabiranje gradiva za Tehnični slovar. Sotrudniki so delali in zbirali, naposled pa je baje neki sotrudnik vse gradivo zgubil. Česar pa v-a Slovenska Matica ni zmogla, je izvršil profesor 11. Podkrajšek. V založbi Družbe sv. Mohorja je izšla zgoraj imenovana terminologija. Imenovani je kot profesor tehnične srednje šole uvidel silno potrebo tehničnega slovarja, obenem pa je opazil, da se slovenski jezik zadnja leta zelo bogati na tehničnih izrazih. S pomočjo več strokovnjakov je z velikim trudom zbral tehnične izraze in izdal delo, ki obsega 261 strani po 50 izrazov, skupaj torej nad 13.000 besed, vsekako plod občudovanja vredne marljivosti. Umevno pa je, da tudi to delo še ne ustreza vsem potrebam in željam; podlaga pa je postavljena in slovar se l)o izpopolnjeval od izdaje do izdaje. Nekaterim se bo morda zdelo, da obsega slovar premalo sinonimov pri posameznih nemških besedah, na pr. Abgang ubitek. Zakaj ne tudi tudi bolj znani primanjkljaj, upadek, ne-dostatek? Za angelaufen bi pričakovali za steklo še nadahnjen ali za-dahnjen, kakor pri glagolu anlaufen res tudi čitamo. Poleg pripisa Anschlag bei der Tür hi bilo morda še dostaviti pripora. Za Reißnagel bi rajši rabil priponka, ker- „risalni žebljiček“. dasi je dosloven prevod, ne označuje bistva stvari. Naslov že pove, da je terminologija obrtna, trgovinska, tvorniška in železniška. Žal. da ni tudi umetnostna. Res, da se v nji nahaja tudi mnogo umetnostnih izrazov, vendar pa jih tudi še mnogo pogrešamo, kar se bo gotovo v novi izdaji izpopolnilo. Podkrajškova Terminologija je vsem slovenskim slojem dobrodošla. Odslej se obrtniki in trgovci ne bodo mogli več izgovarjati, da jim slovenski izrazi niso znani. Seči bodo morali po tej knjigi in si prisvojiti potrebne izraze. V. Steska. Starinar. Organ arheol. društva u Beogradu. Treta serija, knjiga druga (za 1923). Urednik N. V u 1 i c. Beograd 1925. Str. 187 + VII. — Ta knjiga je za nas zanimiva, ker je več člankov posvečenih ali naši umetnosti ali umetninam, najdenim in shranjenim pri nas. — A. L u s c h i n - E b e n g e -i'e u t h opisuje frizaške novce, kovane v 13. stoletju v Ptuju, Rajhen-burgu, Brežicah, Hrv. brodu in Kostanjevici. — Dr. Vlad. Petkovič priobčuje množico napisov iz Peči, Milešova, banje, Durakovca, Studenice in drugih srbskih crkva. — D r. Balduin S a r i a je publiciral odlomek svoje disertacije pod naslovom Razvitak m i t r i n e kultne s 1 i-k e u d u n a v s k i m oblasti m a (str. 33—62). Ugotavlja najprej razlike med rensko in donavsko podobo in ugovarja Drexelu, da hi obema služil za model kak vzhodni vzorec. Opiše najstarejše Mitrove spomenike iz Nem-rud-Daglia in kompozicijo solnčnega boga s prizorom iz grške mitologije (uboj bika). Tip, ki ga najdemo v renskih in donavskih pokrajinah, je bil gotov za časa Flavijcev v Rimu ter prešel istočasno iz statuarne grupe v relief. Ta relief, ki ima vse karakteristične znake poznoritnskega reliefa (uničeno ozadje), prodira tedaj v province, kjer se razvija dalje pod vplivom lokalne umetnostne tradicije. Glavni najdišči donavskega tipa sta Dacija in meja med Moesijo Inferior pa Trakijo. Neposredni vzorec je moral nastati istotam: razlike med po-edinimi številnimi spomeniki so neznatne, obenem pa je zveza med njimi in drugimi spomeniki donavskega ozemlja (Herakles, šmarski in ptujski Orfej) zelo tesna. Ti mitreji so vsi manjšega formata ter so imeli verjetno le vlogo ikon. med tem ko so renski mnogo večji ter so služili kot oltarji. V sredini pod lokom je prizor, ko Mitra ubije bika, nadalje oba da-dafora ter Sol in Luna. Pod to grupo, mišljeno v votlini (lok), sta dva manjša loka s prizoroma Mitre s Solom in pojedine ter kot tretja slika Mitrova vožnja, ki v največ slučajih ni uokvirjena z lokom. Nad glavno sliko je sedem oltarjev in druge scene Mitrove legende. Spis je pomemben, ker je število mitrejev tudi v naših krajih precejšnje: avtor sam jih je deloma že proučil. — Louis B r e h i e r navaja v članku Srpska in ru m u 11 s k a umetnost v srednje in veku več primerov odvisnosti rumunske arhitekture poznejšega srednjega veka od sodobnih raških in moravskih vzorcev. — Dr. V o j e s 1 a v M o 1 e si stavlja nalogo ugotoviti mesto, ki gre umetnosti situle iz Vač in drt'gih sorodnih predmetov, najdenih v Vačah, pri Sv. Luciji in drugod na našem ozemlju. Izvor situle je orijen-talen, v 2. tisočletju pred Kristusom jih najdemo že na Kreti, njihova na-daljna pot pa je šla čez Fenicijo v Etrurijo in od tam čez Apenine v severno Italijo in v alpske kraje. I za situle z geometrično i za one z zo-omorfsko ali figuralno dekoracijo imamo grške analogije. Toda medtem, ko je grška umetnost sprejela orijen-talske tipe, da živijo v njej dalje organsko se razvijajoči z domačimi prvinami, ni ta umetnost v venetskih krajili našla drugega, kot razvito kovinsko tehniko. Razdelitev frizov ni podvržena nikakim tektonskim zakonom, vse je brez prave notranje logike. A vzhodnogrški elementi bolj in bolj izginjajo, obenem pridobiva realistični element, ki je pa vseskozi šablonski; kmalu pa nastopi očitna dekadenca: nekdanji relief se .spremeni v gravirano risbo (pločica z Mag-dalenske gore). Situlo iz Vač datira pisec, primerjajoč njen stil s -starejšo situlo Benvenuti in mlajšo situlo Ar-noaldi, v konec 5. ali začetek 4. stoletja. — I) r. L a z a r M i r k o v i c opisuje staro srbsko vezenino, p 1 a -š t a n i c o m o n a h i j e Jefimije, vezeno po marički bitki v zadnji tretjini 14. stol. — Dr. Franc Stele jo prispeval članek Freske u c r -k v i s v. P r i m o ž a kod K a m n i k a (str. 121 —156). ki bi radi svoje predvsem lokalne pomembnosti svoj smoter bolje dsoegel, če bi izšel doma. Rezultate svojih raziskovanj je avtor uporabil že pri opisu teli slik v topografiji kamniškega okraja. Žal so reprodukcije. izvzemši njih četvero zadaj na boljšem papirju, po krivdi tiskarne tako slabe, da so skoraj brez koristi. — Knjiga vsebuje še dva prispevka o prazgodovinskih izkopaninah, za nas brezpomemben članek o hercegovskih samostanih ter Pregled knjiga i listova, v katerem je omenjenih mnogo rumunskih in bolgarskih publikacij. M. Marolt. J os. V y d r a : Lidove stavitel- stvi na Slovensku. (Jan Stene Praha 1925). To je prva izmed petih knjig o Slovaški ljudski umetnosti; nastopne bodo nosile naslove: Slovaške noše in tekstilia, Keramika, Les in kovina in Priložnostni ljudsko - umet. produkti. Pisatelj poklanja prvo knjigo slovaškim mladim upodobljajočim umetnikom, ki naj bi s starimi vzorci v narodu oživeli novo umetnostno tvornost. Pravi, da je bil v zadregi, kako stvar zgrabiti: ali z narodopisnim ali zgolj umetnostnim interesom? Pa je tako skušal podati pregled sodobne slovaške ljudske umetnosti, kratek pogled v pretklost in na razvoj tehnike posameznih strok. Tako je nastala knjižica v mali oktavi z 227 str. teksta in 128 reprodukcijami. Uvodoma razpravlja avtor o ljudski umetnosti nasploh, še posebej o plemenskih in narodnostnih vplivih nanjo, o razmerju med njo in „slogovno“ umetnostjo, o njenem narodnostnem pomenu, o vplivu prirode in klime, religiji in političnih razmer nanjo, o tradiciji v njej. Potem piše na podlagi obširne porabljene tozadevne literature o strukturi vasi, o konstrukciji lesenih hiš, 0 glinastih hišah, o njih barvnem dekorju, strehah, portalih, notranjosti, o slovaških lesenih cerkvah, kapelicah in „martrah“ in podaja mestoma pro-centualne rezultate o razširjenosti tipov in topografski pregled. Metodično in glede vidika se avtor v glavnem še drži stare materialistične tradicije (Meringer) tako ^ razdelitvi predmeta kakor v tein, da gleda svoj predmet često „razvojno" v zmislu „razvoja“ iz primitivnega do popolnega; pogrešamo stilnih ugotovitev in opredelitev. Vendar bo knjiga z obširno nomenklaturo in bogatim zbranim materialom dobrodošla kot material i narodopiscu 1 onemu, ki gleda na ljudsko umetnost z zgolj umetnostnega, stilnega vidika. Knjiga nudi onemu, ki jo preštudira brez predsodkov in z ljubeznijo, precej pogleda v slovaški Ijudsko-umetnostni živelj, ki spričo položaja Slovaške na meji med etnografskim vzhodom in zapadom Evrope nikakor ni malo zanimiv. Stanko Vurnik. RAZSTAVE. Za II. arhitekturno razstavo, katero sta priredila arhitekta Kregar in Spinčič skupno z učenci srednje tehniške šole od 21. marca do II. aprila, se je vršila kot IX. prireditev Narodne galerije v dneh 1.—16. maja razstava francoske grafike 17. in 18. stol. Obsegala je 11? listov avtorjev: Alix P. M., Audouin P., Audran ß. II., ßalechou I. L, ßasan P. F., Be-auvarlet I. F., Bonnet L. M., Carmona M. S., Cars L., Clavareau A. F., Cochin C. N. oče in sin, Debucourt Ph. L., De Lorraine 1. B., De Marteau G„ Dequevauvillers N. 15. F., Drevet C, Drevet P., Drevet P. J., Duclos A. J., Duflos C. A., Duflos S., Gaillard K., Gelee Cl. — Lorain, Grateloup J. B., Guttenberg H., Halm, Halbou L. M., Helman I. S., Ingouf le jeune, Lar-messin N. 1. j., Le Bas I. Ph., Le Grand A. C. S., Lempereur L. S., Lepicie F. B„ Levacher Ch. F., Liotard 1. M„ Lu-cien 1. B., Malbeste G., Martini P. A., Masse I. B.. Masson A., Melan C., Michel I. B.. Moitte P. E., Muller I. G„ Nanteuil R., Ouvrier J., Patas 1. B., Petit L. M., Rigaud I. B., Romanet A. L., Roullet I. L., Savart P., Scotin G„ Surugue P. L., Tardieu I. N., Triere Ph., Vermeulen C. I., Vidal G., Voyez, Wille J. G. Kolekcijo je sestavil umet-ninar Le Garrec v Parizu; razstava se je vršila pod protektoratom francoske družbe za propagando in izmenjavo umetnosti. Josip Gorup in Božidar Jakac sta priredila v dneh 23. maj—13. junij 1926 razstavo svojih slikarskih in grafičnih del v Jakopičevem paviljonu. Prvi je razstavil 56 del, večinoma zajetih iz življenja živali, drugi 103 slike, risbe in grafike. Izdala sta katalog z reprodukcijami. Razstavo del Ivana Groharja (186T — (911) je otvorila 20. junija Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu. V spomin petnajstletnice smrti je prire-diteljski odbor zbral skoraj vsa umetnikova dela in razstavil 168 slik, risb m grafik iz vseh dol) njegovega ustvarjanja. Lastniki del, katera se po večini nahajajo v zasebni lasti, so s požrtvovalnostjo sodelovali s svojo lastnino na razstavi, ki nudi celoten pregled Groharjevega dela. Katalog obsega poleg kratke biografije seznam del in reprodukcije. Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani (klub „mladih“) ic otvorilo pod pokroviteljstvom „C vijete Zuzorič“ svojo XIII. razstavo dne Iti junija v Sarajevu. Udeležili so se raz'.tave: B. lakac, G. A. Kos, T. Kos, F. Kralj. T. Kralj. J. Napotnik, V. Pilon. I). Serajnik, F. Stiplovšek, D. Vid- mar, N. Vidmar, F. Zupan; razstavili so 75 del in izdali tiskan seznam. Razstava jugoslovanske grafike in drobne plastike v Ziirichu je bila odprta od 14. febr. do 10. marca t. 1. Razstavili so umetniki: Ljubo Babič (3), Vladimir Becič (1), Ivan Benkovič (1), Clement Menci Crnčič (12), V. Me-neghelo-Dinčič (1), Vilko Gecan (15), Milenko Gjurič (1), Božidar Jakac (15), Vladimir Kirin (9), Dušan Koko-tovič (9), Miroslav Kraljevič (6), Tomislav Križman (18), Anka Krizmanič-Paulie (12), Ivan Meštrovič (13), Osman Mujadžič (1), Iva Oreškovič (1), Veno Pilon (5), Gjurgjica Radovič (1), Saša Šantel (3), Branko Šenoa (3), Matej Sternen (1), Ivan Tabakovič (1), Marijan Trepše (22), Anton Trstenjak (4), Frane Cota (1), Hinko Juhn (5), Ivo Kerdič (6), Franjo Kršinič (6) in Josip Turkalj (2). Okusno opremljeni katalog s 16-imi reprodukcijami ima uvod „Die jugoslavische Graphik“, spisan po podatkih dr. Arturja Schnei-derja in Iva Šrepla. Žal, da vsebuje zmotne trditve in enostranosti. V Filadelfiji bo dne 4. julija t. 1. otvorjena svetovna razstava. Ivan Meštrovič, ki je bil povabljen na razstavo, je odstopil del svojih prostorov našim slikarjem, da so mogli razstaviti svoja dela. Od Slovencev so se odzvali njegovemu vabilu R. Jakopič, F Vesel, M. Sternen, M. Jama, F. Kralj in T. Kralj. F. Mesesnel. Salon des Independants. Za retrospektivno v Grand Palais se je takoj otvorila običajna letna razstava Salona neodvisnih v Palais de Bois -leseni baraki. Po tridesetletnem jubileju tega važnega salona, oficijelno priznanega kot „javno koristnega“, izgleda pričujoča perijodična razstava nekako siva, brez perspektiv, tako da se z ozirom na njegove tradicije in zasluge za francosko umetnost že govori o njegovem hiranju. Priznati se mora, da ni mogoče zahtevati vidnih, konkretnih dejstev tekom enega leta, ker se izobličijo šele v neki dobi. potom kolektivnega napora generacije. Obupno bi bilo, premotrivati podrobno vseh 3800 razstavljenih del, zato ni izključeno, da se marsikomu godi krivica, da se tudi marsikaj nehote prezre. Kakor pred leti slika, ki jo je napravil osel z repom, tako je tudi letošnji „clou“ razstave, veliki Don Quichote, sestavljen iz pečnih cevi in drugega materijala, delo, ki sicer zasmehuje vsako pravilo tradicije in šolske estetike, a kljub temu predstavlja duhovito grotesko viteza žalostne postave. Imena z večjo ambicijo silijo v druge avtoritativnejše salone, da se morejo bolje „plasirati" pred kritiko in publiko. Signac, Matisse, Ozenfant tvorijo tu le nekako blagohotno pokroviteljstvo, da ne bi izgledala masa brez voditeljev. „Salon des Independants" se pretvarja čim dalje bolj v manifestacijo kozmopolitske umetnosti, izraz babilonskega Montparnassa. Med drugorodnimi epi-goni francoskega slikarstva, učenci Lliota, Vlainincka, Rousseaua in drugih avtoritet, je težko razločiti njihovo pravo, narodno govorico ter jih grupirati v skupine. Razstava je urejena po abecednem redu, brez ozira na avtoriteto ali tendenco. Ker dobiva po vojni Pariz čim dalje večjo privlačnost tudi za slovanske narode, postaja obenem njihovo najvažnejše skupno zbirališče za intelektualne sile. V letošnjem salonu je zastopanih čez 100 slovanskih razstav-ljalcev, kar pa je komaj mal odlomek onih, ki tu bivajo. Med drugimi se je udeležilo razstave tudi 11 Jugoslovanov; čeravno manjkajo mnogi izmed boljših in so še tu razstavljeni raztreseno, vendar zasledimo med posameznimi tako skupnost, da jih moremo zbrati v pregledno enoto. Priznati moramo pa, da so splošno pod neposrednim vplivom te ali druge avtoritete. Sava Šuma n o v i č , ki si je tu že priboril gotovo blagohotno vpošte-vanje, razstavlja veliko figuralno kompozicijo. kateri se pozna skoro preočit vpliv Idiotove šole. Ima pa velike vrline kulture: znanje poklica, logično gradbo kompozicije in trezno organizacijo prostora, konsekventnost do zadnjega detajla, toda vsi 1 uje se v tis, kakor da bi pri tem šiloma zatajeval osebnost, temperament, tako da pogrešamo ono toplino, ki ogreje gledalca in ga pritegne v svoj svet. Pii tihožitju se že skuša otresti učiteljeve besede in se dotiplje do samega sebe. Z ozirom na slikarjevo kulturo sklepamo, da more še veliko več pokazati (kar je storil na razstavi Lhotove šole). U z e 1 a c kaže isto tehnično obvladanje, kot Šumanovič, le da je še impulzivnejši. Obvladanje materijah) in obširnost izraznih sredstev je tako virtuozna, da včasih preti nevarnost, da pade v frazo in žonglerstvo. Nje-gove slike, posamezno gledane, so široke v koncepciji, svobodnega razmaha, polne slikarskih fines in domislekov, ne brez erotične anekdote, f iguralna kompozicija, katera sicer nima mnogo sorodnosti s krajino, predstavlja najbrže slikarjevo zadnjo fazo. Izelac je tip nemirnega umetnika, z vročim temperamentom, v večnem lovu za svojo osebnostjo. Grda n se predstavlja tiho, skromno, zaprt vase, ne da bi se vsiljeval z zunanjim bleskom: baš to mu bo najbolje sredstvo, da se počasi dodela do samega sebe, ker kaže mnogo dobre volje. Njemu čisto nasprotno postopata Zorman in Berakovič: njihovi (ker sta posamezno, vsled sličnosti, skoro neločljiva), kompoziciji, sta sicer monumentalni po dimenziji, toda baš zaradi te velike pretenzije razočarata in ostaneta le stenski dekorativni pan-neau. Kiparstvo zastopa zelo častno A v-gustinčič z veliko portretno figuro in skupino plesalk. Pri nortretu se pozna. da je podedoval po Meštrčviču obvladanje materijala in gotovo koncepcijo, medtem ko plesalki očitujeta neposreden sled dunajske plastike; omenjeni vplivi pa so že skoro premagani in so vidni le še njihovi sledovi, kar priča, da more kipar še zelo napredovati. Na splošno opazimo pri jugoslo-\anskih razstavljalcih prednost v figuraliki, težnjo po epični vsebini, gotov heroični patos: lastnosti brcz- dvomno Meštrovičeve sorodnosti in nacijonalnega značaja. Veno Pilon. PAPIROGRAFIJA družba z o. z. LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10 En gros prodaja papirja Stalna zaloga papirja vseh vrst Konkurenčne tvorniške cene UMETNIŠKI ZAVOD ZA KNJIGOTISK/KAMENOTISK LITOGRAFIJO IN OFFSETTISK J. BLASNIKA NASL. IZVRŠITEV VSEH V TISKARSKO STROKO SPADAJOČIH TISKOVIN LJUBLJANA/BREG 12 BAROČNA ARHITEKTURA V RIMU Prispevki k zgodovini rimske baročne arhitekture: San Ignazio v Rimu, Osnutki Maderna in Berninija, Fasade in kupole, Borrominijev umetniški delež pri palači Pamfili, Piazza Navona, Klasicizem in romantika pri Borrominiju, Palače Barberini in Falconieri / O teh krasnih delih italijanske arhitekture prinašajo članki Siagofcert-a gtrety-a v ravnokar izišlem zvezku »Sßtcner 3af)vbitd) für S?!unftgef(fyid)tc« BAND III mnogo novega materijala, podprtega z mnogimi slikami po risbah in večinoma še neobjavljenih načrtih in tlorisih. Poleg tega še članki in poročila BENESCHA, PRASCHNIKERJA, ESCHERJA Vir za arhitekta in prijatelja zgodovinskega stavbarstva. Cena zvezka 16 Šilingov, 9-50 M. KRYSTALLVERLAG, WIEN IX, WÄHRINGERSTR. 2-4 Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov / Šolske knjige / Vse pisarniške potrebščine NOVA ZALOŽBA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19 Zbrani spisi Ivana Cankarja: zv. I. II. in III. Posebna stroka: Umetnostno slovstvo in umetniške izdaje