Gospodarske stvari. Not soTražnik Tinske trte. 1. Vinogradom preti ali žuga mnogo soTražnikoT. Preostra zima, spomladanska slana ali mraz, led ali toča, trtini brošči, smod itd. Tem se sedanje dni pridružuje noT sovražnik. Hujši in pogubniši je od Tseb naTedonih. PraTisemu: trsoTa uš. Učeni jo imenujejo: phylloxera Tastatrix, t. j. listježrtka pogubljiTka. Iz prTa nje ni bilo pri nas. Pritepla je se t Evropo po trsovji, katero so k nam doTažali iz Amerike okoli 1. 1863—1864. Požrešni mrčes je se že grozno daleč po Evropi razplodil in razširil: na Portugalskem, Španjskem t Irlandiji, na Angleškem in Nemakem. Tudi k nam t ATstrijo je že prodrl. Imajo ga t glasoritih Tinogradih klosterneuburških blizo Dunaja. Vendar najbolj razšiijena je trsova uš na Francoskem. Više 1000 hektaroT, t. j. 1737 oraloT Tinogradnih je ugonobila in pokončala. V začetku Tidi se tu pa tam trs, da nekako hira, medli in boleha. Listje se suši. Čem dalje postaja bolj žolto in rjavo. Rozge pred časom zorijo. Iu če rozgo iz zeinlje potegnes, potem najdeš korenino iztrohnjeno, po nježnih in tenkih koreninicah pa polno gumbic in Tozljev. Na jesen se posuši Tes vinograd. Videti je, kakor da bi ga z Teliui brezoTim listjem pokril. — 2. Misliti se da, kako so se Ijudje morali prestiašiti, kedar so grozno prikazen prvič gledali. Strmeli so pa tem bolj, ker nihče ni Tedel, kaj bi bilo tej nesreči uzrok? Nihče noTega sovražnika ni pozual. Ugibali so eno, ugibali so drugo. PraTega uzroka dolgo nobeden ni zadel. Naposled se posreči Francozu: Planechon-u na sovražnika naleteti 1. 1868. Dal je nek bolen trs Tarčno z lopato iz zemlje Tzdjguoti. Potem je z drobnogledom (miki-oškopom) pazljivo preiskaTati začel jegOTO koreninje. In zdaj je kmala našel, kako so koreninice bile z rjavimi lišami ovite. Te rjave liše bile so sestaTljene ali nabrane iz Teliko 1000 malih mrčesoT, podobnih rožnim ušicam. Le za poloTico menjše so od teb. Takisto so zdaj našli pri Tseh bolenib trsih — soTražnik je bil iztaknjen — trsoTa uš ali pbylloxera Taatatrix. 3. TrsoTa uš je drojna. PrTe so samice brez perutnic, in so podobne rjaTemu prosenemu zrnu. Nekoliko jih živi po trsoTem listji. Tukaj se na spodnji listovi ploskvi zapredejo t majhne mehece. V teb najdemo 1—3 mlade uši in raTuo toliko jajčic. Vendar naTadno živi in se plodi ta merčes na trsoTem koreninovji, posebno na bolj nježnih iu tenkih koreninicah. Tukaj se uai zelo gosto nasadijo in zajedajo pijoče in srkajoče trtin sok. Hitro t spomladi začnejo se ploditi in množiti. Samica nalega vsak drugi dan po 20 rjaTib jajčic. Crez 5—6 dni izlezejo mlade ušice. Te iz piTa nemirno sem in taj letajo, dokler ne najdejo jim ugodnega prostora, kder se t koreninino kožico zarijejo. V 4 tednih se 3—4 krati leTijo. Zdaj so dorastle in se začnejo ploditi, kakor njih matere. Ako se tedaj Tse OTe uši ugodno plodijo, tedaj naleže e n a uš t 6 mesecib po 1500 jajčic. In če se potem jeni zarod enako ugodno plodi, tedaj se iz ene uši v pol letu zaplodi t i š e 100 ni i 1 j o n o t uši — strahoTito šteTilo ! Teh brezšteTilnih uši pogine na zimo Tse, razun poslednjega in najŠteTilniaega zaroda. Ta prežiTi zimo, da na spomlad zopet dalej plodi in airi požrešni merčes. Med samicami zapazili so nekoliko menjših, bolj živabnih, temno- rjaTih uši. Te imajo za samce. Konec julija se prikažejo krilate uši. Imajo dvoje Tečjih in d^oje menjših, jako tenkih perutnic. Ljudje mislijo, da OTe uai perutnice dobivljajo t ta namen, da se dalej in hitrej zamorejo razšiiiti. Tukaj se Tsedejo na trsoTe listke in jim naTesijo svojih jajčic. Iz teh izlezejo uši brez perutnic, ki se potem preselijo na trsoTO koreninje. Iz rečenega pa je jaano, kako hudega soTražnika da smo iz Amerike dobili. NjegOTa neTarnost je tem večja, ker šedosedaj nihče ni izumil zdatnega pomoČka zoper trsoTO uš. Vsi poakusi so spodleteli. Edino, kar je pomagalo, je 6' visoko poplaTljenje vinograda z Todo ali pa popolno izruTanje vinske trte, t. j. pokončanje Tinograda. Slovencem pa nasvetujemo pazljivost pri nakupo\ranji tuje trsoTine (Auslander) posebno iz klosteineubiirških trsoTnic. 0 STinjah in o svinjereji nekaj. Reči mo- ramo, da sloTenske gospodinje poslednji čas bolje pazijo na preimeaitno rejo svioj. Marsikaterej so te živali jako priljnbljene. Skrbno jim kuha in pari. Časih tudi zmuzne t klet, kder ima gospo- dar hranjeno zruje ter potegne ječmena ali koruze. Vsaj ve, kako ječmen in koruza, kuhau krompir, sTinjam tekne. Nekatere mešajo t pomivje tudi zašrotano lečo in bob, leneno seme, otrobe itd. In če STinjeta gladko rastejo, tedaj časih ponosna pred njimi postoji in si misli: ali je v soseski kde gospodinja, ki bi imela take prešiče? Le nekaj je pri sTinjab, kar se mnogim gospodinjam celo nepotrebno zdi — snaga. Mislijo, da sTinja brez nesnage in blata biti ne sme. Ali to je popolnem kriTO. Tudi sTinjam tekne in dobro deje — snaga. Veliko se pozna, če gospodinja STOJim STinjam po letu za kopeljo poskrbi iu s bladno Todo poliTa, po zimi pastoplo Todo umiTa. Ker naše gospodinje tega naTadno ne delajo, zato tudi nimajo bolj teških STinj, kakor po 150—180 funtoT, akoravno jim drugače dobro strežejo. Angleške gospodinje so jim tukaj daleč na- prej. Te izredijo naTadno prašiče po 500—700 funtoT teške. Tudi Nemkinje so odlične t STinjereji. Ni dolgo tega, kar je neka Švicarka imela STinjo 900 funtOT teško ter jo prodala za 270 fl. 2. Ali Tsega Tendar niso kriTe gospodinje, da Slovenci glede STinjereje za Nemci zaostajamo. KriTO je tudi glabo STinsko pleme. Kajti Tsa STinska plemena niso enako dobra. Nek Tečji gospodar imel je 3 STinska plemena. Od Tsakega plemena je odbral po 3 krmljenke. Polagal je Tsem enako in Tsem priskrbel enake poštrežbe in snage. Naposled je ge prikazala ta-le razlika: 1. STinja našegadomačegaplemena narastla je t 3 mesecih za 11 funtoT, t 9. za 18 fnt. in t letu za 157 fnt. 2. Svinja esseška angleška pa t 3 mesecih ža 18 fnt., t 9 mesecih za 23 fnt. in t letu za 213 fnt. 3. STinja angleška yorkshirska t3 mesecih za 20 fnt., t 9 mesecih za 27 fnt. in t letu za 235 fnt. Tega poslednjega plemena krmljenko mu je tedaj donesla za cent mesa in špeha Teč, kakor naTadna domača STinja. Umni gospodarji jako STetujejo menjšim posestnikom: angleško berksbirsko pleme. PraTijo, da OTega plemena STinje kaj hitro rastejo in se dajo lahko podrejati. Ako o tej zanimiTi stvari kaj Teč poizTemo, bodemo bralcem takoj poročali, posebno, če se take svinje dobiti dajo. Podgane lehko in hitro preženeš s stolcenim steblovjem rastline, katerej se pravi: pesji jezik. (Hundazunge cynoglossen offic.) Treba je le po letu jih nabrati, steblovje stolči in potem pometati tje, kder podgane rade hodijo. Kmalu bodo Tse pobegnole.  Da lesena tla po hišah (pod) hitro ne iztrohnijo, treba je le zmlete ali zdrobljene koTaške žlindre pod deske gosto natlačiti in Trhka položiti gibo subega premogoTega pepela (Steinkohlenasche). Vsa mokrata stopi t žlindro, tla pa ostanejo lepo suha in trpežna. Lepe, močne konje izrediti. V ta namen se nakosi Teliko mladih, drobnolistnih kopriT. Te se potem na solnciposušijo; posuleue pa na prah zdrobijo in zmelejo. Tega praha se vsak daa za eno pešico meša med konjsko krmo. Bolhe pregnati. Poiše se kresnica ali toloTsko oko (Weisse Wucherblume, chrysanthemum leueothemum). Ona ima 1—2 čeTlja Tisoka, listnata steblja; cTete od julija do aTgusta in raste pogostoma po travnikih. Te raatline se nabere in nastelje tje, kder so rade bolhe. Tudi Toda, v kateriseje fcresnica ali pa tobak poparil, Telja. j Cebeljske koše ali pauje Tarovati mraTelj. Kosi staribj trohljivih sakoT ali ribarskih mrež se | poTesijo in omotajo okolj tramičeT, na katerih ; deske s koši ali panji ležijo. Nobena mraTlja ti ne pojde črez mrežine cape. GotoT pomoček zoper gosenice na sočivju. Zelje in drugo sočivje, ktero gosenice rade napadajo, najlože obvaruješ gosenic, ako okoli in okoli gredic gosto Trsto konopelj naseješ. Kakor hitro so odrastle in stoj močen duh okoli sebe puhtč, gosenice v malo dneh poginejo. Ako pa okoli gredic ni mogoče konopelj sejati, se gosenice tudi s tem preženo, če se po gredicah kalmusoTo listje sem ter tje polaga. V nekih dneh gosenice Tse pocepajo.