St. 13. V Uorici, v torek dne 13. februvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uii predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob (i. zvečer. Stane po pošti prcjeman ali v Gorici na dorn pošiljan celolotiio 8 K, polletno 4 K in ' detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicali, Jel lersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. fcrORILA (ZJutranje Izdanje.) Urodništvo in upravui^tvu se nahajata v «Narodni tis karni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na urednišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po peLit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vspehi pri užitnini in dav- ščinah na pivo. Kdor se je vglobil v finančne raz- mere naše dežele in na$th oböin ter jih primerjal z onimi drugih kronovin, npoznal je;takoj, da so pri nas dokla le na posredne in neposredno dav.-čine ogromne ter da bo v naši deželi v ohče, posebno pa So ˇ naäih treh slovenakih okrajih — uže davno prekoračile meje dopustljive možnosti za vspešen razvoj blagovitosti v deželi. V treh slovenakih okrajih ne znaäajo nikjer manj nego 100%, a pre- s^gajo to in tain 300% in celo 400%, kar se nahaja v drngih kronovinah zelo redko. ! Tozadevne pritožbe so pri nas tudi na dnevnem reda in — žal — opravi- čene. Posledica teh nenormalnih razmer je gospodarski propad dežele, ki ima ' dandanes gotovo nad 100 milijouov hipo- j tiziranega dolga. Vkljub veliki marljivosti , in skrajni varčnosti lezejo naši boljši j posestniki in kmetje vedno bolj v dolgove ter gredo pod zlo. Velika posestva raz- ; padajo, posebno tam, kjer niso spojena s ! kako obrtjo ali trgovino, in tudi srednje kmetije se drobč v atorae, če ni v hiši sami delavnih meči, ki obdelujejo zemljo brez ptnje pomoči ter jo varujejo s skrajno varčnoatjo pred — bobnom. ! Uzroki temu žalostnemu dejstvu so ; različni, a glavne je iskati na jedni strani : v draginji in pomanjkanju delavskih močij na deželi, na drugi pa v previso- kih davkih in različnih dokladah. \ Drngod so davki razmeroraa nižji od naäih in tndi deželne in občinske doklade manjše, a pri vsem tern so izdatki za napredek na učnem, gospodarskem, | prometnem in sploh kultarnem polja večji od naših. Ta trditev se zdi na prvi hip ne- verjetna, in vendar je resnična in takoj razumljiva, ako pomislimo, da so romali do lanskega leta pri nas stotisočaki po- srednega da?ka v zasebne žepe namesto tja, kamor so bili namenjeni. Ogromne svote denarja so se poizgubavale v žepe privatnikov, namesto da bi jih dobivali oni činitelji, ki so jih nalagali za svoje namene in potrebačine. A ljudstvo, to i i ubogo naše Ijad^tvo, je moralo zalagati te svote še jedenkrat v dokladah na iz- ravne davke. To je dragi nzrok gospo- darskega propada dežele in uzrok, da so pri nas občinnke in deželne doklade to- like. To pojasnuje tadi s poldansko svit- , lobo, zakaj so droge dežele pri manjäih dokladah bolj napredovalo od naše. Koliko se je poizgubilo v naäi deželi na ta način, je dandanes težko dognati; a brez strahu, da bi nam mogel kdo resno oporekati, trdimo, da — milijoni. Čitatelji so prepričajo iz naslednjih podatkov lahko sami, koliko bibileoäko- dovane država, dežela in naäe občine le v leta 1905, ako ne bi bila sprejela dežela pobiranja naklad na pivo v laatno režijo, in država pobiranja državne, deželne in občinske užitnine v svojo npravo. Iz teh podatkov naj sklepajo potem sami, koliko škode so trpeli imenovani činitelji v teka let. a) Vspehi pri davščini na pivo. Kdor hoče dobro in pravično oce- niti te vspehe, si mora naprej ogledati tozadevne dohodke prejänjih let V to svrho podaj»nio Čitateljem sledeče aradne in zanesljive podatke : Dežela je dobila 1. 1888 potom za- knpa pri nakladi 1 K od h*ktolitra na drobno potočenega piva 5.446 K, leta 1897 pri ifiti nakladi 8.800 K, leta 1899 pa 10.400 K in leta 1901 natančno 11.000 K. Ko je nastopil novi deželni odbor, ! ki 86 je jel živo zanimati za užitnino j vsled znane ostre razprave v deželnem ! zborn, oddala se je ta davščina potom zaknpa za leto 1902 vedno še pri na- ! kladi 1 K za 18.025 K. Po prizadevanju deželnega odbora ! Be je poviäala ta daväcina za leto 1903 od 1 K na 170 K ter je dala uže čistih 40.678 K 50 vin. Za leto 1904 jo je pa i oddal deželni odbor pri istih odnoäajih za 46.200 K. Ti vspehi in skrbno nabrani po- datki v tej zadevi so privedli dež. odbor do sklepa, da sprejme pobiranje naklad na pivo v lastno režijo, naj stane, kar hoče. Dežela ima ne 1© pravico, marveč tadi dolžnost poizvedeti natanko, koliko ta davščina nese. Žal, da je priäel do tega sklepa vsaj jedno leto prepozno, kajti lani so dela pri železnici deloma uže ponehavala ; leto poprej je bilo po baški in soški dolini bolj živahno, in izvestno je, da bi bil vspeh 1. 1904 lepäi od lan- skega. Toda uže zadnji nam kaže, kako modro je postopal deželni odbor, da je vpeljal za pivo lastno režijo. Uže v prvi polovici leta je dobil skoraj toliko do- hodka, kakor leta 1904 za celo leto in skoro štirikrat toliko kakor 1. 1901. Zanimivo je, kako raso konsum piva od meseca do meseca in kako pojema potem s toplino, zato podajamo tu čita- teljem dohodke od meseca do meseca za leto 1905. Januvar je dal 1.688 K 47 vin., februvar 1.651 K 50 vin., marec 5.617 K 90 vin., april 8.383 K 24 vin., maj 9.208 K 76 vin., junij 14.782 K 56 vin., julij 16.191 K 56 vin., avguat 15.171 K 55 vin., September 8.375 K 10 vin., ok- tober 2.637 K 92 vin., november 1.625 K 64 vin. in december 2.120 K 27 vin. Skupni dohodek znaša torej 87.452 K 47 \in., a ker je bilo treba vrniti za pokvarjeno pivo 609 K 05 vin., je znaäal öisti dohodek 86.843 K 42 viu. Odbiti bi bilo äe režijske stroške, ki so bili preudarjeni na 12.000 K. Toda tu je treba v poštev jemati, da se raz- deli izdatek za knjige in različne tisko- vine na veö let, in od seat dacarjev, ka- terim je biia zunaj poverjena kontrola pobiranja, je jeden po treh mesecih od- stopil, drngi se je odpoklical in je potem opravljal druge posle, in ostali štirje se niso bavili le s pobiranjem naklad od piva, marveč opravljali so še druge važne posle, za katere bi bil moral najeti de- želni odbor posebno osobje. Te stroäke moremo torej zaračunati za lansko leto s 6.000—7.000 K, tako da preostaja de- želi čisti dobiček 80.000 K. Vbi dohodki od daväcine na pivo znašajo od leta 1902, od kar je nastopil novi deželni odbor, okroglih 186.000 K brez režijskih stroäkov in reducirani na jednokronsko naklado 116.000 K, dočim bi bila nesla ta daväcina po prejänjem aistemu 44.000 do 50.000 K. To je lep vspfh, za kateri se ima dežela zahvaliti ne lo deželnema odboru, marveč ludi naäim izvrstnim deželnim uradnikom, ki so omogočili, da se je iz- vedlo pobiranje te daväcine, ne da bi se bil ustanovil za to poseben užitninski urad, kakoräne imajo v drugih kronovi- nah. Iz ljubezni koristiti deželi so se po- nudili ti prostovoljno, da hočejo prevzeti vsa tozadevna opravila brezplačno, le stroške za dacarje in tiskovine naj de- žela prevzame. In kdor pozna in ve, koliko truda in skrbi je stala posledica te ponudbe, zna jo še le dobro oceniti. Ta vspeh je dosegla deželna uprava pri nakladi 1 K 70 vin. Večina naäih občin ima pa naklade po 2, 3 in 3 40 K od hektolitra. Vspehi pri občinah bi morali biti še lepäi. Rako stojimo v tem oziru, ni äe dognano; a čudno je, da se je letos odredklo mnogo občin ugodno- sti pobiranja občinskih naklad od piva in opojnih pijač po deželnih organih. Tudi v tem oziru moramo priti na öisto. Kar gre deželi, naj dobi deželna, kar gre občinam, pa občinska uprava, in naj se ne izgublja — v morje. (Dalje pride.) D o p i s i. \% Cerkna. — Dan 4. februvarja je bil za nas Gerkljane prav vesel in pomenljiv. Ta dan smo namreč nad vae slovesno in z radostjo praznovali spomin, da je bil naä ljubljeni rojak monsig. dr. France Sedej imenovan za našega nad- äkofa in metropolita. G. župan Anton Koömaö je sklical v ta namen v dvorani „Gospodarskega domaM javno oböinsko fiejo, pri kateri se je imenoval novo- imenovani vladika častnim občanom. Po krasno sestavljenem nagovoru, ki ga je prečital g. župan je bila seja zaklučena, a prej je še dobil besedo tudi preč. g. dekan Ivan Nep. Murovec, ki je izrazil svoje veselje nad občinskim sklepom in ob enem izrazil tudi željo, naj bi vsi, katerim je dana občina v roke, tudi pod- pirali novega nadäkofa s tem, da bi vedno skrbeli za red, mir in krščansko življenje v občini. USTEK. Dolina in hrib. Povcst. Spisal Janko Bratina. (Dulje.) — Gospoda moja, dejal je med drugim, tuj naval nara preti od severa | in juga. Sami smo in nikdo nas ne brani. Rodno zemljo, naäe planine, nam hoöejo vzeti, požreti jih hoče oholi naä na- 8protnik. Skrbimo tedaj, da bo druätvo c?etelo in rastlo, skrbite vi slovenske *ene in dekleta za to in potem nam je l8gotovljen obstanek, potem bodo te pla- njöe nage jn ti Kuncelj, ti, ki zreä doli sia nas in äe dalje po svetu ti ostani na^ in tuja noga naj nima oblasti nad e°°j. Svoboden bodi ti, svoboden rod, 1 ^° pp tvojih rebrih iakal zabave in ra2vedrila. Gospoda moja, äe enkmt vas Sr^no pozdravljam tu gori in vam kličem: «^6 pozabimo, da smo nasvojih tleh mi 8°Bpodarji!M — Tako je, tako je, zavräelo je po ^nožici in vsi so öutili, da bi to že mo- *aH dolgo imeti zapisano na dnevnem *edu, a nikdo se tega ni lotil. Vsem je Wlo to na jeziku a nikdo ni izgovoril te odločne besede. — Mi smo gospodarji, mi, tnjec nima pri nas besede! In prihajali so in stiskali Sadeju roko. — Zadnja je priäla Olga. — Sicer si dobil že dosti častitk, a naj bo, jaz ti tudi castitam in sicer dvakrat. — Zakaj? — Ali ni danes tvoj rojstni dan ? — Je, a kedö ti je to povedal. — Ali res mißliS, da sem to po- zabila ? — Ne, Olga, tako nisem mislil. — Toraj »prejmeš ? — Seveda, od tebe je prišlo paö naj bolj iz srca, Obrnila se je strani, da bi ne videl, kako je zarudela. Težko ji jeto bilo v duäi. — Kaj pa ona ? vpraäala je. — Katera? — Elvira. — Ona je zame mrtva. Danes sejo odločilo. Ne vidim je tu, in gotovo ji ni mari za naäo stvar. Bržkone sem tudi preveč hribovec, kaj ? — Ne vem — — — Pa zate nisem ? — Ne, nisi. In podala mu je roko v dokaz, da rea tako misli, kakor je rekla. Za hip ji je Btisnil desnico, potem jo pa spustil, ko bo začeli prihajati drugi k njemu. H. in notar, Deitz, gospod Miha, gospod Jamica vse je bilo veselo. Dame so nabrale planinke in si jih zatikale za kiobuke. Gospodične so nabrale äopke tudi za gospode in Olga je prlnesla dok- torju z rudečo nitko povezane cvetke. — Hočeš? — Seveda, a to äe niso najlepäe planinke, jaz vera äe za eno lepäo. — Kje? vpraäala je deklica, ki ni vedela hitro, kako on to misli. — Ne povem. Jutri morda; pridem v Podgorje in potem lahko zv eš. Sicer pa poglej 89 v ogledalu, pa jo bo$ videla. — Z vriskanjem in petjem bo ae iz- letniki vračali d azaj proti dolini. Ob vznožju Kunclja je bila gostilna, kjer so se vstavili in veselja ni bilo ne konca ne kraja. ! Doktor in Olga ata sedela skupaj pri mizi, govorila nista dosti. Oba sta si sicer imela toliko povedati, a vendar ni šlo. —: — Če danes ne, pride jutri, dejalo si je dekle, ki je opazilo v kakem stanjn je Sadej. Tudi ona bi bila rada kaj rekla, a ui älo. Danes ne, jutri, če pride, jutri mu bo povedala vse. Pozno v noč «o zaöeli odhajati v dolino. Poslovili so se od Sadeja in H., ki je tudi ostal äe gori pri prijatelju. Olga mu je stisnila roko tako mehko, kakor bi hotela reči : pridi in oöi nje- gove so ji tudi odgovorile: pridem. IX. Drugi dan sta äla prijatelja sama v dolino. Razgovarjala sta se o izletu, ka- teri ni bil samo navaden izlet, ampak j^ imel tudi dosti pomena za narodno stvar. Kolikor toliko je bila domača stranka sedaj na vrhuncu, Podgorje bo dobilo sedaj vsekakor drugačno lice. Dosti je bilo treba truda in napora, dosti dela, a älo je vendar. Sedaj so dobri. Kako so nasprotovali nradni organi, kako domaöi „aristokrati", kateri bo fntili, da je s tem zadjan nemätvu hud udanic! Pametni in zavedni možje se tega vendar niso bali in storili so svojo narodno dolžnost. (Dalje pride.) Zvečer okoli sedme ure je bila raz- svetljava. Med razsvetljavo pa je svirala domača godba, vmes se je sliäalo na- trkavanje zvonov, streli iz topičov, s kratka, bil je večer, kalerega smo bili veseli; tembolj. ker se je po končanem programu vse mirno razälo ter se ni kalil ponočni mir. Gospod žapan je nagovoril občinske obdornike in druge, ki eo se javne seje adeležili s temi besedami: Nenavadno vesel za naäo občino posebno pa za eno staro pošteno rodbino velečasten dogodek, mi je dal povod, da sem vas daoes po- vabil k izredni, slovesni seji. Eakor je pred kratkem objavil du- najski oradni list, blagovolilo je Njegovo Veličanstvo naä presvit. cesar najmiloat- neje imenovrti naäega dičnega rojaka, precast, monsig. žnpnika in dekana prvo- stolne cerkve v Gorici dr. Frančiska Sedej-a, knczo-nadškofom goriškim, po- vzdignivši ga 3 tem na najvišjo stopinjo cerkvenega dostojanstva v |treh kro- novinah. Zato sem vas povabil, spoštovani občinski zaetopniki, da v javni seji na slovesen način razodenemo svojo radost, da je tako redka čust zadela našega ro- jaka, kateri se v svoji znani pohlevnosti ni poganjal za njo, ampak mu je bila podeljena po ceuarskein sklepu radi nje- govih osebnih vrlin, posebno radi njegove z ustrajno marljivostjo pridobljeni te- meljiti učenosti, uzorne čednonti, ne- omahljive značajnoati in radi njego?ega velezaslužnega in uspešnega službovanja na bogoslovnl katedri in duänora pa- stiretvu. — Jaz predlagam, možje, da t pri znanje teh vrlin in kot izraz svojega ve- likega pono^a in svoje navduäene ra- doeti poklonimo svojemu roilema rojaku -— premilostnernu knez-nadäkosu Fran- čišku častno občanstvo cerkljanske žu- panije, združeno z iskrenim vožčilom, da ga Bog ohrani mnpgo let in blagoslovi njegovo posvečeno delovanje ! Navzoči starešini in drogi udele- ženci te seje so med govoroin g. župana a tali in ga navduäeno sprejeli. Iz Devina. — Že zopet jo ima i organiatom ta tro- alt šliriglavna „klapa", ki je županu v rodu. Žone jih gula slepa straat in sovraštvo proti meni in orga- nistu, ki jim je težko obsedel na želo- decu, da jim že noben „purgant"1 več ne pomaga. — Juz sem pa ž njim v zvezi kakor ,. Dominus vobUcum" in „Et cum Spiritus". Za drngo se ne brigam, ali Vbtaiie z desno ali levo nogo poprej. Oproalite dragi mi čitatelji, če za trenutek pozabim resnobo. Saj smo v pustnem canu, ko se vae vrti. Tndi meni .10 po gUvi vrti, — a le od rnno- gostranskih skrbij. Naj bi „Sočin" dopisnik svoj čas, ki ga ubija s tacim nepotrebnim pisa- renjem, porhbil v to, da bi se v orglanju izučil v»aj za silo, bi bilo to bolj hva- ležno delo in — „zagrizeni" Mininssi bi «am od sebe odlete). Ker se pa tega ne upa, dela zgago. Orglje ne pojejo ne alovensko ne laäko, ampak kakor jih zna j ubirati dotični mojster. Da se bo pa : vzdržavalo v cerkvi, zato sem edino jaz cdgovoren, ki opravljam c. službo, ne pa oni, kojib niti v cerkev ni. , Ti „klapici" je za pies, ki ni bog ve kako polreben, makar vsaka banda dobra, bodisi sloven-tita, laäka a ludi turška. V sili hudič tudi muhe lovi. — ( Tndi znani „piferarji-4, ki «e iz ltalije ; včasi semkaj priklatiju v blaženi Dövin : se svojimi čudnimi instrument! na meh ; in pihalo, bili bi jim dobri za slučaj pn trebe, ako le udarjajo po taktu za pile — Kteri pameten bo pa meni zamorti, j da porabitn organista doinačina, ki mi \ ga je dala prav c. previdnost, za cerkveni ' naiiicn, ako je bposoben za svojo alužbo ? : Povrhu ima pred učitelji äe to prodnost, j da on je stalen — a ti niso. $ In zdaj zoget en oevirk zu Pust t „Soči" ät. 10. Dopiaiwk javka nainr<č tako: „Pravijo, da jo moral radi njega (to sem jaz greäna duäa) župan pusto- jiati s tožbo, da je naredil brato- ' moren boj s tistim zagriz. Lahom itd. — 0 kako ganljivo 1 — Kdo se ne bi jokal ? Reanici na ljub in slabemu spo- minu v pomoö pa moram povedati, da je bil lansko leto prav za prav žnpan tožen radi „vnebovpijoče krivice", ker ni hotel Mininnaiju dati iz občin. bla- gajne poäteno zasluženega plačila, ker je namestoval prejänjega bolnega organista. Meni pa je redka cast došla, da sem bil kot priča sodnijsko pozvan. Lep župan to, vreden, da se ga postavi drugim v zgled, kaki ne smejo biti ! Odtod ona jezica, ki se ni še ohladila. Zdaj pa še ena t o 1 s t a klobasa tudi Pust. Piäe namreč: „Dober Slo- venec je (zopet jaz), ki vleče v žep pridelke žuljavih slovenskih rok, drugaöe pa jim pokaže figo". V tolažbo temu butcn, ki niti ne pozna slovenskih žuljev, izjavim kar očitno in slovesno, da naj se nihče ne boji mojega plitvega žepa, pač pa naj se boji krčmarskih žepov. Od betvice, ki jo nbere kaplan od nekaj kmetov, še sam nima kaj skraniti. Kaj šele jaz, ki niti eue ligc ne morem pokazati. Hvala Bogu, da imam izkaze ravno toliko, da se v sedanji draginji lakote in sitnih beračev otepam ! — Kdor ni slep v Devinu, ta vidi, da kupujem vso živilo, jelo, pilo za se in zadrugd. Zdaj pa zaključim to cudno p r a y d o, ter ne dam več nobenega odgovora, naj gobezda to človeče, kar se mu poljubi. Smatram prenizko pod svojim stališčem odgovarjati na take ne- osnovane napade ter pokažem ligo ne pametnim in zavednim Slovencem ampak butoglavemu dopisunu. Čas pa lahko porabim za kaj boljäega. Ne maram veljati za „Don Kišota", ki se je bojeval zmiinskimi vetrnicami misleč, da so vitezi. — Tadi vem po sknänji, da prati zamorca je škoda truda, luga in mila. — Po moji duhovski vesti sein na pravem potu, ni treba mi kre- niti na druga pota, kakor mi svetuje dopisnik, najmenj pa na njegova pota. — Toraj: Bašta. Ogni bel ballo ätuft. Vedno tisti, ki ni prisegelna „S o č i nu e v a n g e 1 i j. Iz kameuJBkc župuije. — Komaj teden je, odkar je gorelo v Kamnjah, pa že je drugi požar dart pred Srečnico vničil Batovo hižo v Skriljah. Ljudje so bili na delu, zato ni bilo gasilcev. Pravijo da je äkode öez 2600 krön. Skoraj je ni biäe v župniji, ki bi ne bila zavarovana, vendar večinoma prenizko. Dovräena je prepotrebna ograja visokega mosta za kamenjskim župniščem. Popravile so se potrebne tudi poti, ki vežejo kamenjako občino s so- sednimi. Poti in ceste so vez, ki zlruiujejo 8osedne obeine. Ni čuda, da gredo ljudje rajši tje, kjer jim pripravljajo dobre pota. Naši 80sedje v Vrtovinu bo si izvolili novo županstvo. Žapa- nom je izbran Jjžef Čden. Koalirane »tränke groze namreö, da to pot ne bi se vec" pokorile dekretu za odloženje, ampak bi parlament zbo- roval dalje vklub odloženju. Parlament bo torej odložen, ne da bi se — tako zatrjajo soglasno vsa po- ročila — ob enem razpisale novo volitve in določil dan za sestanek novega par- lamenta. To bo seveda koalieiji v povod za novo silno agitaeijo radi nezakonitega postopanja vlado. Italijansko brodjvje v prlmerl z našim. & Modernih bojnih ladij ima Italija 5 s 60.000 tonami, Avatrija 7 s 52 000 tonami ; zastarelih ima Itklija 10 s 128.000 t., Avstrija 3 s 19 000 t.; oklopnih križar c: Italija 6 s 40.000, Avstrija 3 s 18 000 tonami, torpednih krržaric: Italija 28 z 51.000 t, Avstrija 16 s 25 000 ton.; torpedolovcev : Italija 15 s 5000 t., Avstrija l (406 t. ne väteti zastareli), visokomorskih torpodovk : Ita- lija 12 (2000 t.), AvHtrija 7 (901 t.), tor- pedovk : Italija 78 (7000 t.), Avstrija 24 (2000 t.), podmorskih : Italija 5 (800 to«), Avstrija ?. Torej Italija 159 ladij (296.154 ton, natančno), Avstrija 61 ladij (119 533 ton). V zgradbi pa ima Italija 36 ladij z 118 000 t., to je 4 bojne ladje (54.000 t), 5 križaric, 22 visokomorskih torpedovk in nekaj podmorskih ; Avstrija pa le 2 bojni ladji in nekaj torpedovk. Ali 8tojimo res pred izbruhom evropske vojske? Glasilo „Ruskega brodarskega dru- ätva" „Slovo", ki je v ozki zvezi z ruskimi vladnimi krogi, napoveduje ev- ropsko vojako, v kateri nastopi Rasija kot angleäka zaveznica Angleži so vedno bolj prepričani, da je neizogibna vojska med njimi in Nemci in zato zapuäcajo, priailjeni po razmerah, svoje dosedanje staliäce, ki so ga izražali v ponoanih besedah : „Splendid isolation". Is te „si- jajne osamelosti" bi se Angleži radi po- dali v družbo in so pričeli iskati pri a- teljstva s Francosko ; to jim pa ni za- dostovalo in so zato pričeli iskati po uničenju ruskega brodovja stika z Rasiio. Politično obzorje je oblačno in vsak trenutek je pričakovati viharja. Trozveza umira, dvozveza med Rusijo in Fran- cosko je pa dokazala v kratkem času svojega obstoja svojo slabust v dejanju ! in v načelih. Ker se boje Angleži vojake j z Nemčijo, zato žele, pa ustanovo tro- I zveze, ki bi ji pripadala Angleäka, Fran- ! coska in pa Rusija. I Tako „Slovou. Poroöajo tudi, da žele ruski viäji vladni krogi evropske I vojske, ker upajp tako pridobiti zopet | ugled ruski arinadi in pa reäiti državo iz anarhistiäkih razmer. Koliko resnica je na teh poročilih, pa pokaže bližnja bodočnoat. Novo italijansko ministerstvo. Novo minidterstvo je se4avljeno nastopno: Sonnino predsedatvo in no- tranje stvan; Guicciardini vnanjü ntvari; Salandra, finance; Luzzatti, zaklad; Succhi pravosodje; Basselli, uk; Pontano, polje- delstvo; Bacelli, poste in brzoiuve ; Car- mine, javna dela; Mainoni d; Iatignano, ostane vojni minialer; Mirabollo pa mi- nister mornarice, to pa vsled izreöne želje kraljeve. 'Popisovanje cerkvenega premoženja na Francoskem. Na Francoskem se še vedno proti- vijo verniki popisovanja cerkvenega pre- moženja, katero zamorejo izvräevati do- tični nradniki le s tem, da aporabljajo v ta namen orožnike in policaje. Maogo uradnikor, ki so iraeli izvräevati ta posel, se je takira naroöilom nprlo ter so izja- vili, da se tako počenjanje ne strinja ž njih verskim prepriöanjem. Parižki listi so priobčili vesti o ve- likih izgredih, ki so se vršiii v cerkvi Saint Simphorie v Versaillesa. OroŽniki, dragonci in saperji so zaprli dohod do cerkve." Po dovršeni običajni intimaciji, so saperji s sekirami razbili vrata. Prei'ekt je hotel prvi v cerkev, da bi rniril, toda nekaj vernikov, ki so bili pri orgljah so vrgli proti njemu nekoliko stolov. Pr- fikt je bil ranjen v glavo. Nato so oroiniki zaeedli cerkev. Kakih 20 mladeničev je še nadalje metalo v orožnike ia vojake ranne predmete; vzlic temu so jih vojaki pozivljali na mir. Na to ho orožniki iz- praznili pevöki kor. Ob tej priliki so bili ranjeni trije agentje, en saper in ätirje orožniki. Elen teh je bil odveden v bol- nišnico. Aretovanih je bilo 10 oaeb, med temi duhovnik Brier6. Na to se je vršila inventura. Sodisöe je omenjene izgrednike že ob80dilo; neki de Vezin, bivši častnik je bil obsojen na 2 leti ječe in 300 frankor globe, neki dr. Hamel na dve leti ječe in 500 frankov globe. SodiŠče je ob- aodilo tadi Se drag« Ooebe na ječo od «nega leta na seat rm^ec^v. Srbija se prlpravlja. Za zgradbo nove žnlnzniške proge Paračin-Z*ječar so bo porabila tadi ar- raada, da bi ta proga tem hitreje bila dovräena. Po tej progi so bo srbski izvoz dalje odpravljal pr«ko Radajevca po Donavi na Črno morje in da Avstrija y donavski ožini Gjerdap ne bo mogla napravljati sitnoeti. Vojska že dela na novi dolgi progi Čic^vnc S/eti Petar. Srbski knezipoveJjnik ruake garde. Srbski knez Arzen, brat kralja Petra, je bil pred nekaj dnevi sprejet v avdi- jenco pri carju Nikolaju. Ob tej priliki je car vprašal kneza, s čim želi da ga nagradi v znak naklonjmiosti in priznanja za njegovo hrabrost na bojnem polju v JMandžuriji. Knez se je zahvalil carju za izjavo, öes, da ne more sprnjeti nagrade, ker je vse, kar je delnl za Rasijo, spodarakem polja škodaje le Slovencem, doöim se tega ve- eele naši narodni nasprotniki. Š© po- sebej pa zahtevamo, da neha Gabršček bojkotirati „Sjlöki Dorn", drugače -- žili, je najviäji soini d/or agidil njih prošnji, dvignil prvo razwdbo in odrelil novo obravnavo, ki sß je v torefc priöela v R)vinja in bo trajnla okoli 10 dm Novi plašči v annndi. — Ker so dosedanji poizkasi dokazali, da vojaški havelokom pedobni plaači za dež niso praktični in aporabni, namerava vojno ininisterstvo uvesti nave plasön im mo- vane vrsto. Ti naj bi bili slični kakoršae raUijo kolesarji ob deževnem vremena. Enake plašče irnajo že pri girdi ter se- gajo le malo čez kolena. Nosili bi jih v v službi in izven me, izvzem^i pri pa- radah. Za sedaj dobo te nove p'asöe le častniki. V svrlio zatiraaja kuge ined prauičl. — Zi prošičo, ki no bili ali bodo pobiti v raosoca fibravirja v s^rh) zatiranja kui?e m«d pra^iöi, je doloČena od^kodnin'a 1 K 30 stot. za kg. IViprosti uarodni dobrotuik. — Ž^ieztnsii aslažb^aic F. M., ki je dolga leta živel v Pca*?i zelo s«ro:nno, je v svoji oporoki dtroral 40 000 kron brniki šohki Matice in 40.000 K brn^kiiinii na- rodnem gledališča. Razbojuik sobarica. V B3rolina je neka bogata gosp;i nkala sobirico, toda nobena ji ni bila pi volji. KioeSno je pa le prišla ena, ki se je gospoj tako na prvi pogled d^padla Bila je velika, snažna, zdravih lie in urn*. Vse-n sa je priljabila, domaöim in gostom. Itn? ji je j bilo Ana. Nökega dne pa pride k gospej I policijski aradaik ter ji nazn-iai, da bi rad govoril z njeno Ano. Ana je pri- skakljala lepa in zap'Mjira, toda aradaik stopi odloöao k njej ter ji potegn^ pe- i rako z glave, in pred njira je stal Övral ' mladenič, ki ga je policija iskal* zaradi ] amora. j Novo gledalisče v Soliji je da- | zidano že do krova. Vüü zgraibi bo zelo I impozanlna. Pri vhoda bo^ta dva kipa, j od katerih predstavlja edea glasbo ia ! drugi gltdaliäko urnetnost. Kipa sta iz i modi in nad ätiri inotre visoka. Dj ma- | seca juiija bo cela stavba gotova. j Potres v Kalabrljl = V nedeljo j je bil v Monteloone hal in močan po- i tres Probivahtvo je bilo jako preitra- ] Seno, da je bežalo iz his. Tadi v Gitan- zara je potres napravil veliko škoJo. Jugoslovaiiska umetuiska tSll- ! stava «e priradi obenern z otvaranj^fn bolgar^kegi narodnoga gledališča. Sole- lovali bodo hrva^xi, srtnki, slo/eniici ia b^lgardki um^taiki, in kot gostjrd bol3 povablieni tadi če^ki, pDljsti in raski. Uboj radi zajca. — Glogovaški (Ogersko) ci^an Nitia Kovaö je ubil svo- jega svaka Janka Ferkara zaradi zajca. Sprla »ta se, ker sla streljala oba nanj ia nista mogla dognati, kdo ga je prav- zaprav astrelil. 1 Rojahi! hupujte narodni holek Jolskego Doma". Loterijske ätevilke. 10. februvarja. Danaj......42 51 80 82 56 Gradec......22 49 86 32 41 Kdor ljubi kakaoin eokolmlo, teuiu bodi priporosien: Kandol-Ka^o ki ima najmwTij tolšče v «ebi, jo torej najlaže pro- barun, ne provsroda nikoH taprtosti in je ob najbolj- itiin okuäu ii5rodno pooeni. Priston sumo z imenom Ivan Hoff in z lovju varBtvuuo zuamko. Zavojipo '/4kg90vinarjev ,. » » >/• » 60 > 40 Dobiva se povsod. 9 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294— do 300 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280-— „ Santos . . . „ 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrobi debole . . „ 12— „ 14 — drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v 8odu . . „ 421— „ 43 — „ zabojn . „ 131— „ 13 60 M o k a ojMTska: št. 0 K 3(»40 št. 1 K 29 20 št. 2 K 28 — „ 3 „ L-7-20. „ 4 „ ?6 40 „ 5 ,. 2520 št. 6 K 23 20. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi- št. 2. i—ii Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. 1 Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko tlelavnico v Gorici na Kornjušt. 11. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ^ mizar in v lesni trgovec v Poipri, \i oeIü ntveta fttoniSeia mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) • ter podružnica za Soškii mostom pri Pevmi Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalopo vHjikovrHtn- pa trde- #a iu mekhega lena domačega iu. tujega, veliko zalo^o pohišt- I va, viuHkih poHod, utiskalnic itd. Tobakarna - loterija v Gosposki ulici št. 17 se je preselila v ravno isto ulieo št. 11. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporofa svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne Oiiep^dediceu v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. ZiClodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselcga pivca nar'di. Išče se druge roke Wertheimova = blagajna (Sparkasse) Vec pove apravništvo „Narodne Tiskarne". flnton Ivanov Pečenko Gorica priporoöa svojo veliko zalogo pristnih belih in čmih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzeiyskega piva »prazdrojc iz sloveče češke >Mcščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v stoklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katcrcga se oddaja le na debclo po 50 kg naprej Vino doslavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poŠ tea in točna. m tK n< fK tK r^ 1 Pozor! •—| Podpisani priporočam čč. j duhovščmi in sl občinstvu v r me8tu in na deželi svojo ppodDjalno kolonijalneya blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega ml na, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec. izvr- sten rum. maršnlo, malaga, istrijanski refo^k, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine ^.nideršič & Valenčič j ltd. Več vrst olja. — Pošilja [ se po uošti najmanj 5 kg. — I Josip Kutin im M v Gorici. , I Semeniška ulica 1 „Ccntpalna posojilnica" registroVana zadruga fl Gorici, ulica Vetturini hiš. šfeu. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na meseöna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'(2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z x\i°\o npravnogft prispevka za vsac^ga pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Gopica, via Teatro ZO. Glediščna ulica. Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Priporoca se preč. duliovščini in slay, cerkveniiu oskrbništvoni. Gopica.via SeminariolO. Semeniška ulica. Pfvi pogoj za zdrav iivot jc prava hranitcv. Jo dajcjo v obilni mcri okusnc testenine Žnideršič & Yalenčič*ča. Prosiva zahtevjati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. .Cene nizke, solid na postrežba! EDO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga. Pozor! Eno krono nagrade! ~ r Pozor! Eno krono nagrade! " Prosiva gahtevati 1 i « t k «! Jako izdatno sredstvo proti ^m/rno if7inii in Psroniii nn lisii /nil i^i\ .. DVlllcLLl/jlliU 111 ulldllu JÖ UUlll IJuulM/ je liker GODINA, katerega napravljata v Trptn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Stlutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, l*karna1„AU' Igea" r T ulici Fornelo št. 4. — Stpkleničica stane 1 K 40 vin. — Poiom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, all pa, ako a « dopošlje naprej5fe7 K, nakar Be stekleničice dopoSljejo franko in ho v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroäki. Dobiva se v vs»-h i. karnah.