V nedeljo so se začele prireditve z naslovom »Dnevi kulture mladih iz SR Makedonije v SR Sloveniji«. Slovenskemu občinstvu so se predstavili mladi makedonski likovni, gledališki in filmski umetniki, slovenska mladina pa jih je seznanila s kulturnim in gospodarskim življenjem v naši republik i. Včeraj so si gostje iz Makedonije ogledali muzeje v Kranju ter tovarno Gorenjska oblačila. Dreti bodo mladi umetniki iz Makedonije končali obisk v naši republiki. (-lb) - Foto: Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 42 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 3. VI. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974' pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Lesce, 2. junija — Predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Vernic in podpredsednik dr. Rudi Babic sta opoldne obiskala tovarno Veriga v Lescah. Direktor Vinko Gole in predstavniki tovarne soju seznanili s sedanjo proizvodnjo, zmogljivostmi in razvojnimi načrti. Razgovora-pa so se udeleži/i tudi direktor podjetja Slovenske železarne Gregor Klančnik in predstavniki radovljiške občinske skupščine in izvršnega sveta. Andrej Ver bič se je zanimal predvsem za oskrbo organizacij združenega dela v podjetju Slovenske žele:arnc s surovinami in za proizvodni program tovarne Veriga na področju proizvodnje težkih verig. Ugotovi/i so, da je Ve-'iga največji proizvajalec teh izdelkov v državi in med najbolj priznanimi v s('etu. Njihova proizvodnja je tolikšna, da lahko pokrijejo domače potrebe, dobršen del pa izvažajo v zahodne in vzhodne države. Posebno v zadnjem (<i'i",-iznanja je podelila zvezna konferenca krajevna skupnost in druži-n<* za uspehe, ki so jih krajevne skupnosti dosegle na samoupravnem W drugih področjih. Priznanje in nagrado so dobili: Koordinacijski odbor za izvajanje Petletnega načrta krajevnih skupno- sti pri kranjski občinski skupščini, krajevna skupnost Britof in predsednik sveta te krajevne skupnosti Lojze Vesel. Priznanja so razen tega dobile še naslednje krajevne skupnost i Šenčur, Poženik, Podbrezje, I hi je-Planina-Oirčiče, Trstenik, Ko-krica, Naklo, Mesnica, Voklo, Ore-hek-Drulovka in Primskovo. Prav tako sta dobila priznanji predsednika sveta krajevne skupnosti .Šenčur Pavel Draksler in krajevne skupnosti Poženik Alojz Cižman. A. Z. Enakopravnost razvoj ™ mir Generalna skupščina je s svojo resolucijo 18. decembra leta 1972 razglasila leto 1975 za mednarodno leto žensk z namenom, da prispeva k hitrejšemu poteku akcij za razvoj enakopravnosti moških in žensk, za zagotovitev večjega vključevanja žensk v prizadevanja za razvoj in za povečanje prispevka žensk pri razvijanju prijateljskih zvez in sodelovanja med državami. Osnovne programske usmeritve mednarodnega leta žensk je generalna skupščina označila z besedami: enakopravnost — razvoj — mir. Program žensk s tem povezanost ii ekonomskih vsaki državi. mednarodnega leta razmerij v svetu m v katerih neločljivi del je položaj in vloga žensk. Hkrati pa je mogoče od mednarodnega leta žensk pričakovati pobudo, da bi od proklamiranih človekovih pravic, odločneje prešli tudi k njihovemu dejanskemu uresničevanju, pri katerem je uresničitev enakopravnosti in družbene enakosti žensk bistveni del. Osnovo za počastitev mednarodnega leta žensk v naši državi sestavljajo splošno sprejeta stališča d nadaljnji graditvi samoupravne družbe na temelju uresničevanja ustave SFRJ in republiških ustav in ustav pokrajin in sklepi IX. kongresa ZKJ. V njih je namreč tudi opredeljen razvoj družbenega položaja žensk kot enakopravnega državljana in delavca v mestu in na vasi — nosilca in subjekta skupnega družbenoekonomskega in političnega življenja. Naša dejavnost pa mora še močneje poudariti povezanost vprašanj družbenega položaja ženske z osnovnimi vprašanji delovnega človeka v proizvodnji in upravljanju. Položaj ženske se je v tridesetih letih, v dobi gradnje socialističnega sistema, bistveno spremenil. Boljšal se je skladno z razvojem naše družbe. Vendar so med problemi, ki spremljajo razvoj naše družbe in razvoj enakopravnosti žensk, tudi takšni, ki v praksi zaostajajo ne le za proklamiranimi načeli, temveč tudi za našimi resničnimi možnostmi. To so problemi v zaposlovali ju žensk — premalo delovnih mest za ženske, prednost za moške kandidate in po- ljub ilejna I m e$ a niča tretji sejem opreme in bd odprt v Kranju od do 30. maja. Je zadnji dan sejma obiskala tudi sekretarka :ve:ncga komiteju :a zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič. Na razstavišču so Visoktt gostjo pozdravili predstavniki skupščine občine Kranj m (lorenjskega *i'jnia ter ji razkazuli ru;stut m prostore. L. M. — Foto: Perdan dobno — nizka izobrazbena raven žensk, nizka kvalifikacijska struktura proizvajalk. Slabo urejena zakonodaja na področju materinstva. Družbena skrb za otroke, ki še zdaleč ne dohiteva potreb. Počasno podružbl janje dela, ki ga opravljajo v gospodinjstvu. Zlasti pa problemi večje udeležbe žensk na vseh krajih in ravneh samoupravnega in političnega odločanja in ne nazadnje tudi v premagovanju predsodkov, ki so še. zmeraj navzoči v odnosu do žensk. Vzroki za zaostajanje v izboljševati ju družbenega položaja žensk, so enaki vzrokom, pojavom in slabostim, ki otežujejo uresničevanje interesov in vpliva delavskega razreda in delovnih ljudi na celoten družbenoekonomski razvoj. Zato mora biti reševanje teh vprašanj del splošnega boja, ki poteka pri nas za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi, saj je vsak korak pri razvoju položaja ženske del razvoja položaja vseh delovnih ljudi in socialistične samoupravne družbe. V aktivnosti ob mednarodnem letu žensk se bodo vključile vse republike in pokrajine, občine, organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti. Na posvetovali jih, javnih tribunah, konferencah in drugih oblikah sestajanja delovnih ljudi bodo odbori za mednarodno leto žensk, ki bodo organizirani tudi v vseh občinah in večjih krajevnih skupnostih, pripravili razprave o odpravljanju nočnega dela, o problemih otroškega varstva, položaju kmečke žene, varstva pri delu, razvoju gospodarstva,. novih naložbah, skratka o vsem, kar zanima in je v interesu proizvajalk in proizvajalcev in vpliva na položaj žene v družbi. O teh problemih naj govorijo predvsem neposredni proizvajalci. V program ob mednarodnem letu žensk se vključuje tudi SZDL. Preučila bo več pomembnih vprašanj s stališča razvoja družbenega položaja žensk, kot je zaposlovanje žensk, življenjski in zlasti družbeni standard, družbenoekonomski položaj žene na vasi in poklicno usmerjanje ženske mladine, varstvo materinstva, udeležba žensk pri splošnem ljudskem odporu, v delegatskem sistemu in podobna. Sindikati pa bodo pokrenili akcije za hitrejši razvoj družbene prebrane za V«e zaposlene, družbene skrbi za otroke, varstva materinstva, varstva pri delu. /aOdpravo nočnega dela in izobraževanja žensk ob delu. L. Bogataj KRANJ v JUNIJU nudimo: 20 % tovarniški popust pri kuhinjskih elementih G-1 1 Gorenje popust pri ocenjenemu blagu" iz programa bele tehnike 7,5—15% tovarniški popust pri programih: Triglav, Mihec, Mozaik, Savinja poseben popust na stanovanjsko opremo določenih proizvajalcev nove programe spalnic »8« Triglav in spalnic v: salonu Globusa, Kranj salonu Dekor, Kranj enoti Slon, Žiri enoti Manufaktura, Gorenja vas in se: potrošniško posojilo do 20 000 din, brezplačno dostavo in montažo na domu do 25 km. Naročnik: Tito v Tamarju V soboto dopoldne se je predsednik Tito z ženo Jovan-ko in v spremstvu Edvarda Kardelja, Sergeja Kraigherja, Franceta Popita in Mitja Ribičiča odpeljal z Brda na nekajurni obisk v Gornjo savko dolino. Čeprav je bil obisk nenapovedan, so gosta ob njegovi poti pozdravili številni prebivalci Gorenjske. Gostje 90 se ustavili in se nakaj ur zadržali v Tamarju v domu planinskega društva Medvode, kjer so jim planinci poklonili planinske klobuke in značke. Jerca Žerjav pa je v imenu Ratečanov pogostila Tita z gibanico. Koristen obisk Delegacija SZDL Jugoslavije, ki jo je vodil sekretar zvezne konference Marjan Rožič, seje vrnila z obiska na Kubi, v Mehiki in Kolumbiji. Namen obiska in pogovorov je bil okrepitev in razširitev sodelovanja Socialistične zveze s podobnimi organizacijami v Latinski Ameriki. Sidermann pride v Beograd Na povabilo predsednika ZIS Džem al a Bijediča se bo od 11. do 14. junija mudil na obisku v Jugoslaviji predsednik ministrskega sveta Nemške demokratične , republike Horst Sidermann. Mladinski pevski festival S povorko pevcev po mestnih ulicah ter množičnim koncertom v mestnem parku so v nedeljo sklenili 11. mladinski pevski festival v Celju. Na sklepni slovesnosti so nastopili združeni. zbori osnovnih šol (okoli tisoč pevcev) pod vodstvom Pavla Bukovca in ob spremljavi pihalne godbe iz Štor ter učencev harmonikar-ske šole iz Celja. Na festivalu so sodelovali mladi pevci iz vse -Jugoslavije. Posebna žirija, ki je ocenjevala nastope mladih pevcev, je podelila 19 plaket, od tega dve zlati, H srebrnih in H bronastih. Prvih 500 metrov haloškega vodovoda Brigadirji Bazoviške in Kvedrove brigade bodo še teden dni v Halozah. V nedeljo so pripravili udarni dan. ki so se ga udeležili tudi mladinci iz Kidričevega in Maj-šperka. Skupno so do sedaj izkopali približno 500 metrov jarka za haloški vodovod, ki ga bodo letos zgradile mladinske delovne brigade. Dve generaciji komunistov V nedeljo je bila slovesnost na Bazi 20 v roških gozdovih. Na tem kraju, ki je tesno povezan z usodo našega narodnoosvobodilnega boja in ljud ske revolucije, so prejeli partijske izkaznice mladi iz novomeške občine in vojaki, ki v Novem mestu služijo vojaški rok. V Zvezo komunistov je bilo sprejetih 32 mladincev. Razen izkaznic so mladi komunisti prejeli tudi značke, statut in program ZKJ. Mladim komunistom, med njimi je največ delavcev in vojakov, je o njihovih nalogah v zvezi komunistov spregovoril član IK predsedstva C K ZKS Ludvik Golob. Trbovlje so slavile V občini Trbovlje so v nedeljo proslavili občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na zmagoviti spopad rcvirske-ga delavstva s fašistično organizacijo ORJUNA. Temu prazniku in 30. obletnici osvoboditve so bile posvečene številne prireditve. Na slavnostni siji občinske skupščine so imenovali predsednika predsedstva S RS Sergeja Kraig herja za častnega občana občine Trbovlje. V petek seje mudila v Kranju delegacija sindikatov iz Westfalije v Zahodni Nemčiji. V njej so bili predsedniki sindikatov mladih delavcev. Na sedežu občinskega sindikalnega sveta v Kranju jih je sprejel sekretar Miran Štefe, predsednik Viktor Eržen pa jih je seznanil s kranjskim gospodarstvom in z razvojem gorenjske metropole. Mladi delavci iz Zahodne Nemčije so se najbolj zanimali za zaposlenost žena, varstvo otrok in prehrano v družinah. Zanimalo jih je tudi, kako je organizirana mladina, kakšne so njene pravice in vloga v samoupravljanju. Delegacija sije ogledala tudi tovarno Sava v Kranju, popoldne pa je položi/a venec na spomenik talcem v Begunjah. Z obiskom v Kranju je sindikalna delegacija iz Westfalije sklenila obisk v Sloveniji. Med enotedenskim bivanjem v naši republiki si je ogledala muzej NOB v Ljubljani, tovarno Lek, papirnico Vevče in Iplas Koper. Delavci i: Nemčije so poslušali* tudi predavanja o družbenoekonomskem sistemu Jugoslavije, sindikalni organiziranosti in programu dela slovenskih sindikatov ter socialni politiki pri nas. (lb) — Foto: F. Perdan Komunisti v prosveti o delu aktiva Aktiv prosvetnih delavcev — komunistov na Jesenicah so ustanovili pred štirimi leti, pred nedavnim pa so ocenjevali njegovo dosedanje delo in aktivnost. Ocena je dokaj ugodna, saj je aktiv kot organizacijska oblika dela ZK s svojim programom dela opravičil svoj obstoj. Med drugim je dal pobudo za ustanovitev organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, izdelal program idejno-političnega izobraževanja članov ZK in ostalih prosvetnih delavcev. Posebej pa se je zavzemal za ustrezno organiziranost komunistov. V šolah so zato ustanavljali stalne aktive, kjer pa zanje ni bilo možnosti, so ustanovili osnovne organizacije. Taka organiziranost pa je tudi pogoj za večjo aktivnost prosvetnih delavcev. Aktiv je doslej že na dveh svojih sejah ocenil idejno politični razmere na šolah jeseniške občine, oceno uresničevanja resolucij kongresov o vzgoji in izobraževanju, uresničevanja obeh ustav ter oblikovanja novih družbenoekonomskih odnosov. Zavzel se je za ustrezno oblikovanje kadrovske politike, za usmerjanje kadra v pedagoške poklice, ustrezno štipendiranje ter povezovanje šole z okoljem — krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Ugotovili so tudi, da so se aktivi ZSMS na šolah premalo vključevali v samoupravne odnose na šolah. Aktiv namreč meni, da se morajo v oblikovanje samoupravnih odnosov enakovredno vključevati učenci, dijaki in učitelji v vseh šolah. V prihodnje si bodo prosvetni delavci prizadevali utrditi samoupravljanje v okviru VIZ, na šolah, razvili bodo sistematično idejno-politično izobraževanje, utrdili zasnovo celodnevne osnovne šole ter se še naprej ustrezno organizirali med seboj. Vse svoje prihodnje naloge so zasnovali v akcijskem načrtu za leto 1975, ki so ga na nedavnem sestanku komunistov — prosvetnih delavcev tudi soglasno sprejeli. D ged- Odličja mladim in mentorjem Na slavnostni petkovi seji republiške konference ZSMS so podelili letošnja priznanja mladinske organizacije mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem. Priznanje Zlata ptica so podelili mladim umetnikom, plaketo ZSMS pa najboljšim mladinskim organizacijam. Slednjo so letos podelili prvič. Osrednji govor na tem /boru, ki je bil še posebno slovesen, saj se povezuje s 30. obletnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja, je imel predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Dejal je, da smo v vojni in revoluciji izbojevali vse bistvene družbene pridobitve, na katerih temelji naša socialistična in samoupravna Jugoslavija. Odtod tudi naša obveza, da se in se bomo odločno zoj>erstavljali po robu vsem mračnjaškim, zasužn jevalskini in agresorskim načrtom. »S krvjo,« je dejal, »bomo branili revolucionarne pridobitve, če bo to potrebno.« Posebej se je ustavil ob liku tovariša Tita. Predlagal je, da bi predsedniku Titu zaradi izrednih zaslug za uspešno delo mladinske organizacije podelili zlati znak Mentor ZSMS. Navzoči so njegov predlog pozdravili z burnim ploskanjem. Ljubo Jasnič je zatem govoril o delu mentorjev, ki z idealizmom in nesebično spremljajo in usmerjajo delo mladih. V slovesnem ozračju in ob pesmih akademskega komornega zbora iz Kranja je zatem podelil 30 priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem, prav toliko priznanj mentorjem, 7 priznanj Zlata ptica in tri plakete ZSMS. Med mentorji, ki so dobili priznali je, je bil tudi Mavro Lenardič z Jesenic. Od mladih družbenopolitičnih delavcev pa sta z Gorenjske Angelca, Murko-Pleš in Karlo Cej. Plaketo ZSMS je dobila osnovna organizacija Strazišče pri Kranju, plaketo Zlata ptica za literaturo pa Pavle Lužan iz Kranja. L. B. V Tržiču za skupno reševanje problemov V dogovoru z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino je sklical občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Tržič v četrtek sestanek, ki so se ga udeležili direktorji oziroma njih pooblaščeni iz temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, predsedniki delavskih svetov in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Tema pogovora je bilo reševanje problemov, pri čemer bo nujna solidarna pomoč občinske skupnost i. Med omenjene probleme sodijo gradnja nove ceste v Lom pod Stor-licem, kjer manjka graditeljem (krajevna skupnost Lom oziroma posebni gradbeni odbor) za začetek nove in najtežje etape gradnje 70 milijonov «t-ivih dinarjev, organizacija šole v naravi za vse učence 4. razredov osnovnih šol, izobraževanje delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, preselitev lokalne radijske postaje v nove prostore v izpraznjeni stari šoli heroja Bračiča in usposobitev za obratovanje itd. Na četrtkovem sestanku je bila izrečena pripravljenost povabljenih pomagati pri omenjenih težko odlož-ljivih nalogah, vendar je treba najti najboljše in najprimernejše oblike pomoči od solidarnega dela v prostili sobotah do prispevkov iz skladov skupne porabe delovnih in drugih organizacij. Najti najprimernejši in Sprejemljiv dogovor ostaja še naprej naloga občinskega sveta Zveze sindikatov, -jk Jesenice V petek, JO. maja, je bil na Jesenicah informativni sestanek, na katerem so novinarje seznanili s programom tedna Komunista, ki bo v jeseniški občini od 23. do 28. junija. Program praznovanja pripravlja poseben odbor komunistov, ki ga vodi sekretarka občinskega komiteja. V soboto, 31. maja, se je v Gozd-Martuljku končal seminar za sindikalne delavce. Seminar, ki ga je pripravila delavska univerza v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom, je dobro uspel. S tem so si sindikalni delavci zagotovili potrebno informativno znanje za svoje nadaljnje delovanje v sindikalnih organizacijah. Na Jesenicah nadaljujejo z organizacijo uvajalnih seminarjev za na novo sprejete člane Zveze komunistov. Minuli teden so končali seminar bodoči komunisti iz delovnih organizacij. V letošnjem letu bo tako uspešno opravilo seminarje okoli 200 komunistov, od tega jih je največ iz neposredne proizvodu ie. D. S. Kranj V petek dopoldne je bila v Kranju 51. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji so ocenili gospodarska gibanja v letošnjem prvem troja mesečju in obravnavali poročilo o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov za letošnje prve štiri mesece. Na dnevnem redu je bila še razprava o medobčinskem dogovoru o izvajanju politike cen in o soglasju k oddaji urejenih stavbnih zemljišč brez javnega natečaja. V sredo se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Med drugim bodo delegati razpravljali o programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih ter o družbenem dogovoru o združevali ju sredstev za gradnjo objektov. A. Ž. Radovljica V petek dopoldne se je sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval je poročilo o gibanju gospodarstva v občini v prvem četrtletju in nekatera vprašanja s področja urbanizma in gradbeništva. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o dogovoru o politiki cen za letos, razprava o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada in o prodaji stanovanj v družbeni lastnini. V sredo, 21. maja, je bila v Radovljici prva seja koordinacijskega odbora za izgradnjo vzgojnovarstvenih in izobraževalnih objektov. Ugotovili so, da so organizacije združenega dela in druge organizacije sicer podpisale družbeni dogovor o 2-odstotnem prispevku za gradnjo šol od bruto osebnih dohodkov, vendar nekatere teh prispevkov ne plačujejo. Na seji so sklenili, da bodo ponovno opozorili delovne organizacije na plačevanje prispevka. A. Z. Tržič Pretekli teden so v Tržiču predstavniki organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela ter občinskega sveta Zveze sindikatov podpisali sporazum o delitvi dohodka in merilih za delitev osebnih dohodkov. Podpisani sporazum se nanaša predvsem na določila, ki so zapisana v letošnji sindikalni listi. i V petek je občinska konferenca SZDL sklicala posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na sestanku so ocenjevali uresničevanje nove organiziranosti socialistične zveze in razpravljali o delovnem programu občinske organizaciji' v prihodnjih treh mesecih. Razen tega sta se sestala pretekli teden tudi izvršni svet občinske skupščine Tržič in skupščina enote za družbeno pomoč in graditev stanovanj v družbeni lasti pri samoupravni stanovanjski skupnosti tržiš ke občine. -j k V Kranju sestanek sekretarjev organizacij in aktivov ZK Komite občinske konference ZKS v Kranju je sklical v četrtek celodnevno posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in svetov ZK kranjske občine, ki sta se ga udeležila tudi član CK ZKS Miran Ogrin in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kej Žar. Sekretarji so razpravljali o uresničevanju stališč in sklepov 4. seje U K ZKS in sklenili izdelati po vseh osnovnih organizacijah, svetih in aktivih ocene družbenopolitičnih razmer, kjer delujejo, združene z ocenami lastnega delovanja. Ocene morajo biti izdelane do 15. junija. V prid pripravam na 5. sejo ČK ZKS, ki bo jeseni, pa bodo junija vse osnovne organizacije, sveti in aktivi izpolnili posebno anketo, ki ne bo koristila le pri pripravah na 5. sejo CK ZKS, temveč bo dobrodošla tudi v delovanju organizacije v kranjski občini. Na 5. seji bodo razpravljali o idejni, politični, organizacijski, akcijski in kadrovski Krepitvi ZK. Se- kretarji osnovnih organizacij in svetov so na četrtkovi seji soglašali z akcijo gradnje družbenih objektov v kranjski občini in s podpisom posebnega družbenega dogovora. Vendar je treba upoštevati stališča, ki jih je izrekel ob tem komite, predvsem pa poskrbeti pravočasno za kadre, ki bodjo delali v novih objektih. Na četrtkovem celodnevnem posvetovanju so nadalje razpravljali o uveljavljanju komunistov in njih zveze v kadrovski politiki, organiziranju tedna Komunista v kranjski občini, nalogah komunistov v Socialistični zvezi in Zvezi socialistične mladine Slovenije, uresničevanju stabilizacijskih programov v gospodarstvu, sprejemanju v ZK, organizacijskih vprašanjih in o idejnopolitičnem USDOJttbljanju komunistov. Se posebej so opozorili na aktivnost tistih osnovnih organizacij, kjer še niso izpolnili obveznosti do družbenega dogovora o št ipendiran ju. -jk Priznanje — spodbuda za delo Sindikalna organizacija v tovarni Šešir v Škofji Loki je ena od šestih v naši republiki, ki je ob prazniku dela dobila zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Sindikalno gibanje je bilo v Šeširju zelo razgibano že pred vojno. Iz tega časa je še posebno znana stavka leta 1935, kije dala spodbudo tudi delavcem v drugih škofjeloških tovarnah, da so zaceli bolj odločno nastopati za svoje pravice. V sedanjem času pa je v njihovem delu v ospredju skrb za delavce. Predvsem si prizadevajo za zmanjševanje socialnih razlik med delavci. Delavci z najnižjimi osebnimi dohodki dobivajo razne oblike pomoči, uspešno pa rešujejo tudi stanovanjske probleme. Že peto leto imajo zelo dobro organiziran sklad vzajemne pomoči. Tople maliee so zaradi nizkih cen dostopne vsem delavcem. Osnova za dejavnost vseh organi zacij in za izvajanje socialnega programa je dobro gospodarjenja. Tega se v Šeširju dobro zavedajo. Zlasti si prizadevajo, da bi izboljšali delovne razmere. Zato so lani začeli graditi nove proizvodni* prostora na Prati. Ca bodo dela potekala brez zastojev, se bodo preselili v novo tovarno letos ob dnevu republike. Ze pred nekaj leti so odprli obrat tudi na Bizeljskem. Delavnico so uredili v prostorih, ki jih je preskrbela brežiška občinska skupščina, stroje pa so kupili sami. V obratu so se zaposlile predvsem ženske z Bizelj-skega, ki drugače zelo težko dobijo zaposlitev v domačem kraju. Pri izvajanju načrtov je vedno sodelovala tudi sindikalna organizacija. Zlati znak so v Šeširju sprejeli kot spodbudo za še bolj aktivno delo. V prihodnje nameravajo družbenopolitično dejavnost razširiti na vse člane kolektiva. Tudi izobraževanje samoupravi javcev so postavili na eno od prvih mest v programu Le tako, menijo, da bodo lahko kar največ delavcev vključili v samoupravi janje. Veliko nalog jih čaka tudi v prizadevanju za boljši socialni položaj delavcev. To je postalo očitno zlasti V zadnjem času, ko življenjski strošk tako hitro naraščajo, da prehitevaj« rast osebnih dohodkov. Večji dohodek in s tem osebni dohodek bodo skušali doseči z večanjem produktivnosti, kar jim bodo omogočili novi prostori m sodobna tehnologija ter /. varčevali jem L. B. stolpec za upokojence Krajevna skupnost Žiri razpisuje delovno mesto tajnika KS Žiri Poleg splošnih pogojev za sprejem na delovno mesto mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) višja ali srednja strokovna izobrazba pravno-ekonomske smeri ter 3 ali 5 let delovnih izkušenj, b) da je aktiven družbenopolitičen delavec, c) pismene vloge z življenjepisom in z dokazili strokovne.izobrazbe je treba poslati KS Žiri v 15 dneh po razpisu, d) o izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh od dneva razpisa. industrijsko montažno podjetje Ljubljana Titova 37, n.sol.o. objavlja naslednja prosta učna mesta: ZA TOZD »OGREVANJE, VODOVOD«, LJUBLJANA TITOVA 37, N.SOL.O. — monter centralne kurjave — vodovodni instalater — izolater — trgovec tehničnih strok 25 učnih mest 15 učnih mest 5 učnih mest 3 učna mesta ZA TOZD »KLIMA«, LJUBLJANA, VOJKOVA 58, N.SOL.O. — monter klima naprav — ključavničar t — trgovec tehničnih strok TOZD »ELEKTROMONTAŽA«, N.SOL.O. r» elektroinštalater — PTT mehanik — trgovec tehničnih strok ZA OBRAT V SLOVENSKIH KONJICAH PA: — elektroinštalater — ključavničar — kovinoličar — trgovec tehničnih strok 15 učnih mest 14 učnih mest 2 učni mesti LJUBLJANA, TITOVA 37, 45 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti 4 učna mesta 7 učnih mest 2 učni mesti 1 učno mesto ZA TOZD »TOVARNA VOJKOVA 58, N.SOL.O. — RTV mehanik — elektroinštalater — ključavničar — kovinoličar . — trgovec tehničnih strok — galvanizer ELEKTRONAPRAV«, LJUBLJANA, 7 učnih mest 5 učnih mest 11 učnih mest 3 učna mesta 3 učna mesta 1 učno mesto ZA TOZD »TO VARNA REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV«, LJUBLJANA, ULICA JOŽETA JAME 12, N.SOL.O. — ključavničar 5 učnih mest — kovinostrugar 10 učnih mest — orodjar 2 učni mesti — kovinorezkalec 2 učni mesti — kovinobrusilec lučno mesto ZA TOZD »PROJEKT, MONTAŽA, INŽENIRING«, MARIBOR, LJUBLJANSKA 9, N.SOL.O. monter centralne kurjave monter klimatskih naprav vodovodni instalater 15 učnih mest 15 učnih mest 10 učnih mest ZA TOZD »PROJEKT, MONTAŽA«, KOPER, UL. ŠT. 4, N.SOL.O. 15. MAJA monter centralne kurjave vodovodni instalater monter klimatskih naprav izolater 10 učnih mest 2 učni mesti 4 učna mesta 2 učni mesti ZA TOZD »LIVARNA«, IVANČNA GORICA, N.SOL.O. — ključavničar 2 učni mesti — obratni električar 2 učni mesti ZA TOZD »TOVARNA INSTALACIJSKE OPREME«, IDRIJA, VOJKOVA 4, N.SOL.O. — strojni ključavničar 7 učnih mest ZA TOZD »SKIP«, LJUBLJANA, CELOVŠKA 479, N.SOL.O. — splošni ključavničar 20 učnih mest Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da bodo dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali V času učne dobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 650 din II. letnik800din III. letnik 950 din Poleg redne mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del nagrade, do katerega so upravičeni, Če so v šoli ali pri delu dosegli: — odličen uspeh še 40 '"< od osnovne nagrade — prav dober uspeh še 30 '< od osnovne nagrade — dober uspeh še 20 'i od osnovne nagrade Učencem, ki niso doma iz Ljubljane ali i/, bližnje okolice in nimajo možnosti stanovati pri SVOJCIH ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje oskrbo. Razliko med polno ceno vzdrževalnicc v internatu in med osnovnim delom učenčeve nagrade krije v celoti podjetje. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu podjetje zagotavlja vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas. Za sprejem v uk morajo kandidati predložiti: — prošnjo — rojstnj list — spričevalo o končani osnovni šoli — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdilo o višini osebnega dohodka vseh članov družine, ki živijo V skupnem gospodinjstvu , — eno osebno fotografijo Prijave sprejemajo splošne in kadrovske službe TOZD, /a katere so prosta učna mesta objavljena. Republiška akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine je prejšnji četrtek popoldne po vsej Sloveniji lepo uspela. Kot so nam povedali na republiškem odboru RK Slovenije, je bilo v akciji zbranih peko 100 ton oblačil, točnih podatkov pa še nimajo. Kar je še posebej omembe vredno je to, da*so bila skoraj vsa oblačila in drugi predmeti skrbno pripravljeni, čisti in urejeni, kar vsekakor zgovorno priča, kakšen je odnos občanov v tej solidarnostni akciji. Daje akcija uspela, gre velika zasluga tisočem aktivistom rdečega križa in drugim občanom, ki so zbirali zavitke ali tiidi s svojimi vozili vozili na zbirališča. Vsem občanom, ki so darovali RK oblačila, večina blaga so že prejele občine, ki so bile določene, in pa vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspeli akciji, se RK Slovenije lepo zahvaljuje. - L. M. - Foto: Perdan Po izročilu Osvobodilne fronte V torek je bila v Škofji Loki 1. seja občinske konference SZDL — Sprejeli pravila konference in načrt nalog — Predsednik ponovno Jože Šubic »Za nami je 15 mesecev, ko je bila sprejeta nova slovenska ustava, in 14 mesecev, odkar je v veljavi novi občinski statut. V teh dveh dokumentih o delavčevih in občanovih pravicah in dolžnostih so določene naloge in odgovornosti Socialistične zveze v boju za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične zavesti ter za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi. 28. februarja letos je bil sprejet statut republiške konference SZDL, ki je narejen na revolucionarnem izhodišču Osvobodilne fronte in izraža izhodišča in določila nove ustave in je tudi izhodišče za naše delo.« »S temi besedami je predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic začel razpravo o pravilih občinske konference SZDL. O njih, statutarnem sklepu in nalo- Konferenca iz delegatov V petek, 30. maja, je bila na Jesenicah razširjena seja občinske konference SZDL, na kateri so sprejeli pravila občinske organizacije SZDL ter razpravljali o delovanju delegacij in konferenc delegacij v zborih občinske skupščine. Občinsko konferenco SZDL tvori 59 delegatov, ki so jih izbrali na osnovi teritorialnega, delovnega in interesnega principa. 25 delegatov izvolijo krajevne konference SZDL; organizacije Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Zveze socialistične mladine in Zveze združenj borcev NOV po 6 delegatov, družbene organizacije, društva in druga združenja delovnih ljudi in občanov, ki se združujejo v zveze in odbore v okviru občine, pa po enega delegata. Delegati so izvoljeni na osno/i upoštevanja načel in sprejete kadrovske politike za kandidiranje delegatov. Ko so na seji govorili o delovanju delegacij in konferenc delegacij v zborih občinske skupščine, so opozorili na nekaj najpogostejših problemov, ki zavirajo normalno in uspešno delovanje delegatskega sistema. D. Sedej Pantzova nagrada za življenjsko delo Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške Železarne so sprejeli izpopolnjeni pravilnik o podeljevanju Lamhert Pantzove nagrade. Sklenili so. da se višina nagrade poveča na 15.01)0 dinarjev. Pantzovn nagrado, ki so jo prvič podelili leta 1973 za življenjsko delo, lahko prejme vsak delavec iz Železarne ali pa tudi delavec zunaj tega kolektiva, ki s svojim Življenjskim delom na področju metalurgije bistveno vpliva na rast podjetja. Odbor za raziskave, izume in novatorstvo pri delavskem svetu Železarne je že objavil razpis za podelitev. Najvišje odličje bo podeljeno v počastitev 30-letnice zmage tei' 'i-")-let niče delavskega samoupravljanja 1. aVgUMta na praznik železarskih -Jesenic. II. Ž. gah je tekla beseda na torkovi 1. seji nove občinske konference. Na seji so tudi sklenili javno razpravo o pravilih občinske konference, ki je v občini potekala skladno z razpravo o pravilih krajevnih organizacij. Razprave so bile organizirane v krajevnih konferencah, na zborih društev, zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. O razpravah je Jože Šubic dejal: »V krajevnih skupnostih so bile javne razprave zelo uspešne in dobro obiskane. Občani so govorili o organizacijskih oblikah, kako laže in bolj učinkovito uresničevati in izvajati ustavne naloge in naloge SZDL v KS, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini. Nekoliko slabše so javne razprave potekale v nekaterih družbenopolitičnih organizacijah. Zelo malo je bilo razprav v sindikalnih organizacijah v TOZD, čeprav je v republiškem statutarnem dogovoru sindikatov o organiziranju in delovanju sindikatov zapisano, da se delavci organizirani v sindikatih skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in občani ter družbenimi organizacijami in društvi združujejo v SZDL kot enotni fronti organiziranih socialističnih sil. V javni razpravi so delovni ljudje in občani razpravljali tudi o delu drugih družbenopolitičnih organizacij in društev. Menili so, da je še vedno preveč forumske-ga dela, vodstva se premalo povezujejo s članstvom in premalo se rešujejo popolnoma konkretna vprašanja KS, organizacije, društva ali občine.« V pravilih, ki so jih na torkovi seji sprejeli, je socialistična zveza opredeljena kot prostovoljna demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov, ki so se pripravljeni boriti za nove socialistične samoupravne odnose ne glede na verske in druge svetovno nazorske razlike, ki niso v nasprotju z interesi delavskega razreda. Vsebujejo tudi določilo, da v SZDL ni prostora za dejavnosti, katerih program ni v skladu s cilji in načeli naše socialistične družbe. To je tudi podlaga za ocenjevanje, kdo je lahko in kdo ne more biti član SZDL. Ko.so govorili o nalogah SZDL, so delegati poudarili, da so naloge socialistične organizacije tesno povezane s cilji ZK in drugih naprednih socialističnih sil. Zato bo še naprej ena od osnovnih zadolžitev uresničevanje ustavnih načel v KS, SIS in drugih skupnostih, kjer delovni ljudje in občani uresničujejo skupne potrebe. Zlasti bodo pri tem. dajali poudarka razvijanju delegatskega sistema v vseh oblikah združevanja in povezovanja delovnih ljudi in občanov. Ob tem pa ne bodo pozabili na reševanje vseh drugih vprašanj, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju. Na seji so izvolili tudi novo predsedstvo konference in predsednika, nadzorni odbor in delegacijo za republiško konferenco SZDL. Za predsednika so enoglasno izvolili Jožeta Šubica. Svoj sklep so utemeljili, da je bil Jože Šubie že v pretekli mandatni dobi izredno aktiven in vesten predsednik. O tem priča tudi letošnje republiško priznanje OF. L. Bogataj PREVEČ INVALIDSKIH -UPOKOJITEV Prihodnji teden se bo v Sarajevu pričel četrti jugoslovanski kongres medicine dela. Udeleženci, predvsem zdravniki specialisti iz tujine in domači, bodo razpravljali o vzrokih za nastajanje invalidnosti predvsem v lesni industriji in gozdarstvu ter seveda o tem, kako te vzroke odpravljati. Za kongres niso izbrali Bosne in Hercegovine naključno, pač pa zato, ker se v tej republiki vsako leto invalidsko upokoji izredno veliko število delavcev. Vsako leto je namreč v tej republiki kakih 15.000 novih zahtevkov za predčasno upokojitev. Vsega skupaj je zaposlenih 650.000 oseb, kar 130.000 pa je upokojencev, ki imajo poprečno delovno dobo komaj 20 let. Šestdeset odstotkov teh upokojencev je namreč invalidskih. Vsak.tretji delavec v industriji BiH ne do-, čaka starostne upokojitve, ker gre prej v pokoj- kot invalid. Zato tudi ni čudno, da je v tej republiki tudi pokojnina precej nižja kot v drugih republikah. Podatki za posamezne panoge gospodarstva so še zgo-vornejši. Najhuje je v gozdarstvu in lesni industriji, kjer pride na enega starostnega upokojenca kar 18 delovnih invalidov. V tekstilni industriji Djuro Salaj na primer se je lani upokojilo 90 delavk, vse pa so dobile invalidsko upokojitev. Vse so stare okoli 40 let in imajo približno po 17 let delovne dobe. V industriji BiH je okoli 205.000 zaposlenih, od tega kar 240.000 na zdravju škodljivem delovnem mestu. Samo v zeni-ški železarni je 44 odstotkov delovnih mest, ki so zdravju škodljiva. V Titovih premogovnikih Kreka-Banoviči je 17.000 zaposlenih, od teh jih je 11.000 invalidov, ki ne bodo mogli več dolgo • vzdržati na svojem delovnem mestu. Samo okoli 100 delavcev teh premogovnikov je preseglo 30 let delovne dobe, vsi ostali gredo že dosti prej v pokoj kot invalidi. STANOVANJSKI PROBLEMI UPOKOJENCEV , Zveza- skupnosti pokojninskega in invalidskega "zavarovanja je pripravila osnutek družbenega dogovora o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev, ki so se po upokojitvi preselili na območja drugih skupnosti. Doslej vprašanje upokojenskih stanovarvj ni bilo docela urejeno. Preseljeni upokojenci so se obračali s svojimi zahtevki za stanovanja na društva upokojencev v kraju, kamor so se preselili, da bi jim le-ta pomagala rešiti stanovanjsko vprašanje v okviru programa skupnosti, kjer prebivajo. Skupnosti pa so take zahtevke zavračale, ker da niso to njihovi upokojenci in da je to zadeva skupnosti, kjer upokojencem izplačujejo pokojnino; te skupnosti naj bi tudi vplačale stanovanjski prispevek skupnostim, kamor so se upokojenci preselili in le v takem primeru bi se dalo reševati stanovanjske probleme priseljenih upokojencev. Zaradi takih stališč so bili upokojenci prisiljeni vlagati prošnje za stanovanja na skupnost, ki jih je upokojila in ki jim izplačuje pokojnino. V večini primerov pa se je dogajalo, da tudi ta skupnost ni mogla rešiti stanovanjskih problemov teh upokojencev. Osnutek družbenega dogovora pa predvideva, da bodo preseljeni upokojenci reševali svoje stanovanjsko vprašanje po programu tiste skupnosti, kjer ima preseljeni upokojenec stalno bivališče; torej na enak način kot upokojenci skupnosti, kamor se je bil upokojenec preselil. Pri tem pa ni predvideno, da bi med skupnostjo, ki izplačuje pokojnino, in skupnostjo, ki naj bi rešila upokojencev stanovanjski problem, prišlo do prenosa stanovanjskega prispevka. Na ta način upokojenec, ki se preseli, ne bo izločen iz novega okolja in bo obravnavan na enak način kot vsi ostali upokojenci, niti ne bo obremenjen z dodatno dokumentacijo, da je bil zanj vplačan stanovanjski prispevek. Kadrovske razmere v TIP-TOP Za prekvalifikacijo 61 delavcev iz obrata TIP-TOP iz Bohinjske Bistrice bi potrebovali okoli 530.000 dinarjev — Pomoč Almire in drugih delovnih organizacij ter skupnosti za zaposlo- vanje Delovna organizacija TIP-TOP je lani poslovala z izgubo več kot 44 milijonov dinarjev. Za temeljne organizacije TIP-TOP po Sloveniji je bilo treba pripraviti in realizirati sanacijske programe, ki naj bi zagotavljali uspešno poslovanje, predvsem pa socialno varnost zaposlenih. Trenutno sanacijski program predvideva, da prevzamejo sanacijo Almira iz Radovljice za obrat v Bohinjski Bistrici, Kroj Škofja Loka za obrat v Idriji, Krim Ljubljana za obrat v Krki na Dolenjskem ter Labod Novo mesto za obrata v Ljubljani in Trebnjem. Medtem ko za ostale obrate ostane proizvodni program nespremenjen (konfekcija oblačil), bo v obratu v Bohinjski Bistrici nujna preusmeritev programa v konfekcioniranje trikotaže. Predvidena usmeritev bo terjala poseben program priučevanja za 61 zaposlenih. Prav zaradi tega, ker poslujejo obrati še zdaj z izgubo, ki se za leto 1975 ocenjuje na 1,5 od 2 milijardi dinarjev, je treba nujno ukrepati. Sanacijski programi so že pripravljeni in že potekajo razgovori o preskrbi sredstev za sanacijo iz skladov skupnih rezerv republike in priza- Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu AMZS objavlja prosto delovno mesto KV avtomehanika Pogoji za sprejem: poklicna šola avtomehanične stroke z dveletno prakso dela na osebnih avtomobilih, voznik A, B kategorije, željen je tudi izpit C kategorije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela. Pismene ponudbe je treba poslati v 10 dneh od objave na naslov Tehnično-turistični center AMZS — Odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. OZD Inštalacije Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednja učna mesta 6 učnih mest za poklic elektroinštalaterja 2 učni mesti za poklic instalaterja centralne kurjave 2 učni mesti za poklic ključavničarja K razpisu vabimo vse interesente, ki imajo uspešno dokončano osnovno šolo in da bodo imeli ustrezno zdravniško spričevalo. Prošnje vložite do 30. junija 1975. KLINIČNI CENTER V LJUBLJANI, TOZD INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK RAZPISUJE v šolskem letu 1975/76 naslednje štipendije: 1. NA MEDICINSKI FAKULTETI V. letnik 1 štipendija IV. letnik 1 štipendija 2 NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO - ODDELEK ZA KEMIJO IV. letnik 1 štipendija 3 NA EKONOMSKI FAKULTETI III. letnik 1 štipendija 4 NA PRAVNI FAKULTETI III. letnik 1 Mipendija 5 NA VIŠJI ŠOLI ZA MEDICINSKE SESTRE - III. letnik 3 štipendije II. letnik 3 štipendije I. letnik {štipendije 8. NA VIŠJI ŠOLI ZA RENTGENSKE TEHNIKE I. letnik 1 štipendija 7 NA VIŠJI ŠOLI ZA FIZIOTERAPEVTE I. letnik 2 štipendiji 8 NA ŠOLI ZA LABORATORIJSKE TEHNIKE IV. letnik 1 štipendija III. letnik - 2 štipendiji 9 NA SREDNJI ŠOLI ZA MEDICINSKE SESTRE IV. letnik H štipendij III. letnik K) štipendij II. letnik 5 štipendij I. letnik 5Štipendij 10 NA UPRAVNO-ADMINISTRATIVN1 ŠOLI IV. letnik 1 št ipendija III. letnik 1 štipendija II. letnik l Itipendija 11 NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI I V' letnik I štipendija IIL-letnik 1 štipendija 12 NA 2-LETNI ADMINISTRATIVNI ŠOLI II. ali I. let nik 2 štipendiji Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Inštitut /a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in je ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: — fotokopijo ali overjen prepis spričevala zadnjega letnika oziroma potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vaiah / ocenami in frekven tacijsko potrdilo, potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1975 (obrazec 0,12). Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližini Inštituta, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. Upoštevali bomo vloge kandidatov, ki bodo prispele na navedeni naslov do 15. 9. 1975 in katerim bodo priloženi vsi zalUfvani dokument i detih občinskih poslovnih bank. Vendar pa sredstva ne bodo zadostna, zato bo večji delež morala prispevati tudi skupnost za zaposlovanje v Kranju. Radovljiška Almira je v vsem sanacijskem programu vključena s približno 1,3 milijarde dinarjev obratnih sredstev in sredstev za investicije. Skupnost za zaposlovanje naj bi prispevala 60 odstotkov sredstev za prekvalifikacijo in uresničevanje sanacijskega programa, 40 odstotkov pa naj bi zbrali s solidarnostjo. Na zadnji seji izvršnega odbora skupnosti skupščine za zaposlovanje so se zato domenili, da iz sredstev za strokovno usposabljanje takoj prispevajo Almiri 200.000 dinarjev, ostala sredstva pa pozneje. In kaj so do sedaj ukrenili pri drugih skupnostih za zaposlovanje? Organizacija združenega dela Kroj iz Škofje Loke zaradi objektivnih problemov ne more zaposliti vseh 150 delavcev iz TIP-TOP v Idriji. Na sestanku zavodov za zaposlovanje so sodili, da bi lahko solidarnostno reševali kadrovska vprašanja, vprašanja prekvalifikacije in zaposlovanja delavcev, če bi le-ti ostali brez zaposlitve. S tem so seznanili izvršni odbor zveze skupnosti, saj gre za 1100 ljudi, ki jim bo potrebno bolj ali manj pomagati, jim najti zaposlitev in zagotoviti njihovo socialno var-# nost. Tako torej ni sporno, da ne bi prevzeli delavcev organizacije združenega dela TIP-TOP Almira Radovljica, Krim Ljubljana in Labod Novo mesto. Težave se kažejo pri (»bratu v Idriji, kajti Kroj Škofja Loka jih ne more zaposliti. Situacija v TIP-TOP je izjemna, reševati jo morajo predvsem tri samoupravne skupnosti zaposlovanja. Same pa jih ne bodo mogle rešiti, saj bi se lahko zgodilo, da bi jim zmanjkalo sredstev za reševanje drugih vprašanj. Zato pričakujejo vzajemno in solidarno pomoč tudi ostalih samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji. ' D. Sedej Nov direktor Radia Jesenice Teo Lipicer. dolgoletni direktor jeseniškega Radia, ki praznuje letos 10-letnico svojega delovanja, odhaja na novo delovno mesto. Zato so na zadnji razSirjeni seji občinske konference SZDL Jesenice imenovali novega direktorja. Franc Zvan z -Jesenic bo odslej direktor in odgovorni urednik lokalne radijske postaje na Jesenicah. D. S. dogovorimo se SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 4. junija, se bo v Kranju ob 15. uri na deseti redni seji sestal zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine. Razpravljal in sklepal bo o programu gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih ter o družbenem dogovoru o združevanju sredstev. Na dnevnem redu je razen tega še razprava o spremembah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, potrditev letnega davčnega zaključnega računa in sprejetje družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. Ob isti uri, vendar na ločeni seji, se bo v sredo sestal tudi zbor združenega dela občinske skupščine. Že ob 10. uri dopoldne pa se bo sestal na enajsti redni seji družbenopolitični zbor občinske skupščine. Dnevni red za seji teh dveh zborov je enak kot za sejo zbora krajevnih skupnosti. GRADNJA DRUŽBENIH OBJEKTOV Nedvomno bo osrednja točka dnevnega reda sredine ločene seje vseh treh zborov kranjske občinske skupščine razprava in sprejem programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih ter sklenitev družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo omenjenih objektov. Širši politični aktiv z družbenopolitičnim zborom kranjske občinske skupščine je pred nedavnim akcijo oziroma predlagani program za prihodnjih pet let podprl. Znano je namreč, da se sredi tega leta v občini izteka referendum o samoprispevku za gradnjo šolskih in vzgojno-varstvenih objektov. Ko so v občini glede na nadaljnje potrebe s področja šolstva, vzgojnega varstva, rekreativnih in nekaterih drugih objektov v krajevnih skupnostih tehtali možnosti za razpis novega referenduma, so se odločili, da bi samoprispevek na podlagi referenduma kot obliko zbiranja sredstev za različne družbene potrebe v prihodnje obdržali v krajevnih skupnostih. Za uresničitev predloženega programa, o katerem bodo delegati razpravljali in odločali na seji sredi prihodnjega tedna, pa predlagajo družbeni dogovor, po katerem bi sredstva prispevali zaposleni od neto osebnih dohodkov, kmetovalci in obrtniki in temeljne organizacije oziroma organizacije združenega dela od bruto osebnega dohodka. Po predlogu programa naj bi tako zgradili novo osnovno šolo na Planini in šolo na Primskovem, vrtca na Planini in v Preddvoru, umetno drsališče ter strelišče in več rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih v občini. Program je vsekakor zanimiv in kar je najpomembneje tudi utemeljen glede na potrebe in trenutno stanje (saj je znano, da na primer sedanji šoli na Planini ob povečani stanovanjski gradnji že grozi tretja izmena v pouku). Zato najbrž lahko pričakujemo, da bodo delegacije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter v družbenopolitičnih organizacijah v občini že pred sejo skupščine takšen program podprle in delegate pooblastile, da ga na seji skupščine tudi sprejmejo. A. Zalar Kmetijska zadruga bo pred strojnim domom v Stražišču pri Kranju 9. junija 1975 ob 8. uri prodala na javni dražbi: — dober 5- tonski avlo TAM s HMI.OOO prevoženimi km z loki in cerado. Registriran - tet plačano cestnino. — moped — registriran — v dobrem stanju — več vprežnih motornih škropilnic — električne štedilnike in drugo. Plačilo je obvezno pred prevzemom blaga! letnik 1909 Stabilizacija brez sodelovanja delavcev ne bo uspešna V Tržiču so.na zadnji seji komiteja občinske kon- dolgoročnih programih obenem . rrrrr^, -i« -v ■ . i-1 • • • u '. U S(> MVSell, da mora|o biti do ko ference ZKS ocenili uresničevanje stabilizacijskih programov v gospodarstvu in opozorili na j)o- manjkljivosti Na osnovi stališč 4. Beje predsedstva ZK-J, 10. seje predsedstva CK ZKS in sklepov medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko so na lanskem novembrskem zasedanju občinske konference ZKS v Tržiču naložili osnovnim partijskim organizacijam oblikovanje programov k,,^P" darske stabilizacije. Komunisti, združeni v konferenci, so pri tem zahtevali sodelovaje strokovnih služb organizacij združenega dela m temeljnih organizacij združenega dela in opozarjali, naj bodo programi čim bolj konkretni in izpopolnjeni z roki, do katerih morajo biti posamezne naloge uresničene. Obenem pa bi morali imeti stabilizacijski programi tudi opredeljeno odgovornost posameznikov, služb in družbenopolitičnih organizacij v stabilizacijskih prizadevanjih. Zal organi konference, še posebno pa komisija za ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri komiteju. Ugotavljajo, da so bili stabilizacijski programi sicer izdelani, vendar so bili izdelki večinoma nepopolni m nekonkretni. brez zahtevne ostrine. Posebne graje vredna so poglavja 0 Zaposlovanju, nelikvidnosti oziroma likvidnosti, zunanjetrgovinski me- Asfalt na Koroški Beli Te dni so delavci Kovinarja in Cestnega podjetja Kranj DO štiriletnem premoru nadaljevali z asfaltiranjem na Cankarjevi cesti-na Kom ški Beli. Asfalt so položili na kliŽiAČU sredi vasi; S tem je na Beli resen Osrednji problem, ki so ga občani kritično obravnavali več let na /bo rib občanov m na ratnih drugih M stankih. I). S. njavi in investicijah. Na zadnji seji komiteja, kjer so razpravljali 0 gospodarski stabilizaciji, so š»> posebej kritično ugotavljali, da o stabilizacijskih programih niso razpravlja b delavci v temeljnih organizacijah, temveč so bili programi • največkrat stvar odgovornih na višjih ravneh! Ob takšnem ravnanju, so dejali na seji, ^e tako dobri programi ne morejo bit i uspešni. Ob i/rečeni kritiki so izjema štabi* lizacijski programi Bombažne predilnice ill tkalnice, Tovarne kos in srpov, Združene lesne industrije, Metalke — TOZD Tovarna pil in Tria. Na zadnji seji komiteja so se /ato odločili /a stalno spremi janje gospodarske stabilizacije, upoštevajoč na črt nost, odstranjevanje formalizma, rutinerstva in improvizacije ter dolgoročnost predvsem pri povezov a n JU združenega dela v srednjeročnih in so onca septembra oblikovani dopolnjeni stabilizacijski programi, pri čemer predvsem novonastajajoči odnosi v združenem delu ne sinejo biti zanemarjeni. Zveza komunistov in sindikat sta se obvezala tolmačili delavcem smisel nove ustave in stabilizacijskih programov hkrati, kar je trajna naloga, obenem pa sta odgovorna za oblikovanje stabilizacijskih programov družbenopolitičnih organizacij, ki so pomembna dopolnitev programov po proizvodni in strokovni plati. Razen tega so se v Tržiču odločili izdelati stabilizacijski program, ki bo upošteval razmere v celi občini in ne le v posameznih organizacijah združenega dela in TOZD. Predvsem bodo V Tržiču pri dopolnjenih stabilizacijskih programih bolj pozorni na zaposlovali je. likvid-nost, zunanjetrgovinsko menjavo in investicije ter na odgovornost in točnost uresničevanja nalog. Po raz pravi na seji komiteja sodeč se napaka, da bi bili delavci pri snovanju in pojasnjevanju stabilizacijskih progi amov izvzet i, ne bo ponovila! J. Košu jek Komisija za razpis vodilnih delovnih mest pri Veletrgovini Špecerija Bled objavlja razpis vodilnega delovnega mesta vodje splošno-kadrovskega sektorja Pogoji: višja Kola ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarskih organizacijah ali ekonomska srednja šola in 10 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, od tega 3 leta na vodilnem delov min mest u. Kandidat /a razpisano delovno mesto mora imeti moralne m politične kvalitete Vloge sprejema razpisna komisija Špecerije Bled, Kajuhova 3 do 10. junija 1975. K vlogi mora kandidat priložiti dokazila o izobrazbi in potrdilo o ne kaznovanju. Prijeten večer narodne pesmi Pretekli četrtek je bila v osnovni šoli Lucijami Seljaka v Stražišču revija Pevskih zborov osnovne šole Lucijana Seljaka, podružničnih osnovnih šol ter oddelka Glasbene šole v Stražišču. Na prireditvi je sodelovalo dvset pevskih zborov, med njimi tudi pionirski zbor podružnične šole Orehek, ki ga vodi Marinka Potočnik, (jk) — Foto: F. Perdan Gostovanje v Trbovljah Pionirski dramski odsek z Javornika pri Jesenicah se bo v petek, 0. junija, predstavil v rudarskih Trbovljah z Vandotovo igrico Kekec in M ojea. Predstavo, ki je bila lepo sprejeta že na nedavnem srečanju dramskih skupin jeseniške občine, je z mladimi igralci pripravila javorniška režiserka Marija Malejeva. D. S. Komunisti o kulturi Pred nedavnim so v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela in v jeseniški Železarni sklicali aktive komunistov-kulturnih delavcev in razpravljali o stanju kulture v krajevni skupnosti in v delovnih organizacijah. Posebne delovne skupine so nato izdelale obširno poročil o o razmerah in o nadaljnjih možnostih kulturne aktivnosti v krajevni skupnosti Javornik in v Železarni. In analiz sledi, da bi se morali prav komunisti še bolj zavzemati za živahnejše kulturno življenje in uresničevanje delegatskih odnosov tudi v kulturi, še posebno ob izhodiščih resolucije o kulturi. Kultura v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti bo tudi ena izmed tem ob praznovanju tedna Komunista v jeseniški občini. Na posvet aktiva komunistov kulturnih delavcev bodo povabili vse komuniste, ki delujejo v kulturnih društvih in v samoupravnih organih, komuniste, ki delujejo kot referenti za kulturo v organizacijah združenega dela in v sindikalnih organizacijah ter vse ostale, ki se ukvarjajo z vprašanji kulture. V uvodnem referatu bodo govorili o stališčih komunistov-kulturnih delavcev iz Železarne ter o analizi in o stališčih komunistov-kulturnih delavcev iz treh krajevnih skupnosti. Analizo iz krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana bodo pripravili Jože Miklav-čič in Cveto Delavce, iz krajevne skupnosti Hru.šiea Janez Poljšak in iz krajevne skupnosti Javornik — Koroška Bela Ivan Tuš ar in Darinka Šedej. Sklepno besedilo bo podal Joža Vari. D. S. 10 let pevskega zbora Blaž Arnič Mladinski pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic slavi v letošnjem letu 10 let svojega uspešnega dela. Ta jubilej so mladi pevci proslavili s koncertom v dvorani jeseniškega gledališča, ob uvodni besedi ravnatelja gimnazije Bratka Skrlja, ki je govoril o izrednem pomenu delovanja mladih na področju glasbene kulture. Mladinski pevski zbor je pov vodstvom Janka Pribošiča gostoval v raznih krajih in se udeleževal tekmovanj in praznovanj ter bil povsod deležen vsega priznanja in pohvale. V desetih letih -je nastopil okoli 300-krat in predstavljal občinstvu lepo slovensko borbeno, delavsko in narodno pesem. I). S. Slikarji iz Raven na Jesenicah Do vključno srede, 4. junija, bo ija Jesenicah v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu odprta slikarska razstava devetih slikar-jev-ainaterjev iz Kaven. Slikarji iz Kaven navezujejo s člani jeseniškega Dolika vedno tesnejše in prijateljske stike z izmenjavo gostovanj. Pokrovitelj razstave je sindikat železarne Kavne, v mali dvorani pa je razstavljenih 30 slik in 9 železnih skulptur. Vsi razstavljavci so člani delovnega kolektiva ravenske železarne. D. S. Srečanje pevskih zborov Tudi letos je občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij jeseniške občine pripravila vsakoletno prireditev Srečanje z našimi zbori v jeseniški občini. Letos se je s svojim programom predstavilo II pevskih zborov, ki delujejo v krajevnih skupnostih. Prireditev je lepo uspela, zbori so prikazali solidno kvalitetno raven. 1). S. Srečanje dramskih skupin Na Jesenicah.so v okviru praznovanja meneča mladosti organizirali srečanje dramskih skupin, ki delujejo v okviru krajevnih skupnosti. Z delom Zveza za vse življenje so si' predstavili igialci-amaterji z Javornika, mladinsko povest Kekec in Mojca so uprizorili najmlajši igralci javorniškega odra, Hruščani so igrali v Pariški komuni, Gosposko kmetijo pa so si za srečanje izbrali igralci i/. Zahre/.niee. ('lani amaterskega gledališča z Jesenic pa HO na srečanju igrali »V komediji Hodi de Bodi ali dve vedri vode. Srečanje drainskih-amaterskih skupin je pomenilo novu preizkušnjo za vse mlade amaterski' igralce jeseniške občine. Žal pa ocena ne more biti najboljša, ker z izjemo gledališčnikov z Jesenic ostali niso zadovoljili niti poprečnega obiskovalca. Tako je tudi to srečanje ponoven dokaz, da še kako primanjkuje primernega Strokovnega kadra, ki bi tudi amaterske odre po vaseh dvignil i/ sedanje podpov pi ečnost i. 1). S. Razstavi in koncert V sredo, 1. junija, bodo ob IS.30 v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo akademskega kiparja Staneta -Jarma, v galeriji mestne Iiim' pa ob 10. uri razstavo akademskega slikarja Kamila Legata. Koncert Slovenskega godalnega kvarteta bo ob IU.30 V renesančni dvorani mest ne hiše. Pevke iz S Z na gostovanju v Želez nikih V kino dvorani na Češnji* i v Železnikih 1)0 jutri, V sredo, 4. junija ob 20. uri gostoval dekliški pevski /.bor Vilnus iz Litva uske SSH (Sovjetska zveza). Koncert, ki ga organizira kolektiv domače osnovne šole, sodi •okvir celega niza nastopov sovjetske skupine med njenim v ec dnev nun bivanjem v Jugoslaviji. Dekleta so konec minulega tedna sodelovala tudi na mednarodnem tekmovanju mladinskih vokalnih ansamblov v ('el ju. Dvorana se je povsem napolnila. Prišli so vsi, ki poznajo in imajo radi našo narodno in umetno pesem in ki jim je pri srcu zborovsko petje. Nastop šestih oktetov je navdušil še tako zahtevne poslušalce. Sproščeni in dolgi aplavzi so sledili podajanju vedno lepih melodij iz naše bogate narodne zakladnice. Veseli in zadovoljni obrazi ob koncu prijetnega večera, pa so bili največja nagrada pevcem za njihova, nekajkrat zares odlična izvajanja. Oktet »Jelovica« iz Škofje Loke je namreč v soboto, 25. maja, gostil vokalne skupine, ki predstavljajo lesarska podjetja iz vse Slovenije. Zbralo se je pet oktetov in en zbor. Ti nastopi, ki jih pripravljajo pod nazivom »Srečanja oktetov lesne industrije«, so postali že tradicionalni. Prvič so se pevci sestali leta 1973 v Prevaljah na Koroškem, od koder je tudi prišla pobuda za taka srečanja, naslednje leto pa v Pivki na Krasu. Letos je ta čast doletela Škofjelo-čane. Ne brez vzroka. Lesna industrija »Jelovica«, katere ime nosi oktet, v okviru katere je zrasel in kjer ima svojo moralno in materialno podporo za svoje delo, praznuje letos 20-letnico svojega obstoja, hkrati pa tudi 70-letnico začetkov lesne industrije v Škofji Loki. Sobotni koncert tako spada v okvir tega praznovanja in pomeni pravzaprav začetek proslav iz programa počastitve tega pomembnega jubileja. Predstavimo naj vam pevce, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije. Na Notranjskem najbolj znana vokalna skupina je »Logaški oktet«. Njegov pokrovitelj je Kombinat lesne industrije iz Logatca. Značilno zanj je, da skuša ohranjati pred pozabo staro ljudsko pesem, z uspehom pa poustvarja tudi umetno pesem. Nemalo je to zasluga umetniškega vodja Marcela Štefančiča, ki z velikim občutkom za petje, daje oktetu tisto različico podajanja., ki je značilna samo zanj. Predvsem na Štajerskem znan je oktet »Marles« iz Maribora. Posnetki na mariborskem radiu in številni samostojni koncerti pričajo o njegovi priljubljenosti. Oktet »Javor« iz Pivke na Krasu, ime nosi po istoimenskem delovnem* kolektivu, je prinesel s seboj pesem s sončne Primorske. Poslušalce je posebej navdušila odlična izvedba Gregorčičeve pesmi »Mojo srčno kri škropite«. Za oktet Tovarne rezalnega orodja iz Prevalj na Koroškem je značilna predvsem, pesem v njihovem melodičnem koroškem narečju. Najraje zapojejo skladbe še živečega ustvarjalca pevske umetnosti — Korošca Pavla Kernjaka. Pohvale vredno je tudi njihovo sodelovanje z zbori z zamejske Koroške. Poleg oktetov pa se je predstavil tudi pevski zbor Tovarne meril iz Slovenjega Gradca, ki prav tako vedno sodeluje na srečanjih oktetov lesne industrije. Toda nazadnje vsekakor ne smemo pozabiti gostitelja, okteta »Jelovica« iz Škofje Loke. Zanj lahko rečemo, da je najbolj znan med vsemi, saj se je uveljavil ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Marsikdo je potihem pričakoval prav njegov nastop. Ne le zato, ker je bil to domačin, temveč je želel slišati, kaj so pevci dosegli v Občni zbor komornega zbora A. T. Linhart V soboto, 24. maja, je bil v Radovljici občni zbor komornega moškega pevskega zbora A. T. Linhart. Zbor, ki je bil ustanovljen pred 22 leti, je začel delovati kot kvintet. Vsa ta leta se je širil in kvalitetno rasel. Duša vsega delovanja in udejstvo-vanja je tajnik zbora Svetozar Pez-dič, k uspehom pa sta nedvomno pripomogla tudi zborovodja Slavko Bole in Peter Govc, ki je bil zadnji dve leti tudi predsednik upravnega odbora, zdaj pa je podpredsednik zbora. Na občnem zboru so tokrat za predsednika izvolili predsednika izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Franca Podjeda. V zadnjih dveh letih, od zadnjega občnega zbora naprej, je imel zbor prek 200 samostojnih koncertov, krajših nastopov, radijskih snemanj in rednih vaj. Sodeloval pa je tudi na proslavah, žalnih svečanostih in na pogrebnih slovesnostih. Vsi skupaj so samo na vajah prebili 540 delovnih dni. Za prihodnji dve leti so se na občnem zboru dogovorili, da bodo skušali v zbor vključiti mlade pevce, da bodo navezali stike z delovnimi kolektivi in nastopali na različnih turističnih prireditvah in da bodo poglobili sodelovanje s kulturnimi skupinami zunaj občine in s Slovenci v zamejstvu. Prvi večji nastop bo zbor imel 13. junija, ko bo v Zasipu revija pevskih zborov. Sledili bosta dve radijski snemanji, in sicer na RTV Ljubljana in na Radiu Jesenice. Za slednje snemanje študirajo zdaj partizanske pesmi. Zbor bo imel tudi dva samostojna koncerta na blejskem otoku, 4. julija pa bo nastopil na osrednji gorenjski proslavi ob 30-let-nici osvoboditve v Begunjah. V začetku septembra pa bodo sodelovali tudi na proslavi ob 30-letnici Elana. A. Z. Pobratenje folklornih skupin iz Tržiča in Beograda V Beogradu je bil pred nedavnim festival folklornih skupin, na katerem je sodelovalo okrog 30 skupin, večinoma iz okolice Beograda. Med sodelujočimi na festivalu je bila kot edina iz Slovenije folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ki se je v našem glavnem mestu uspešno predstavila z belokranjskimi, prekmurskimi in gorenjskimi plesi. S folkloristi sta odpotovala v Beograd tudi ansambel Karavanke in pevci Bratje Zupan« ki jih vodi profesor Milko Skoberne. V festivalskih dneh sta predsednik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Tržiča Miro Vrhovnik in predsednik Kulturnoumetniškega društva Branko Cvetkovič iz Beograda Milutin Milinkovič v hotelu Slavija podpisala listino o pobratenju. Znan-stvo med folklornima skupinama oziroma med tržiško ZKPO in društvom Branko Cvetkovič se je začelo med zadnjim gostovanjem Beograjčanov v Tržiču. KUD Branko Cvetkovič, pri katerem deluje tudi istoimenska folklorna skupina železničarjev in brodarjev, praznuje letos 30. obletnico delovanja. -jk Slovenska popevka 75 V ljubljanski dvorani Tivoli se bo V četrtek zvečer začel XIV. mednarodni festival »Slovenska popevka '75«. V tekmovalnem delu bodo od domačih pevcev sodelovali: kvartet »Ultra«, Zoran Crnkovič, Lado Leskovar, Alenka Pinterič, Janez Bončina, Nada Žgur, Alfi Nipič, Meta Močnik. Oto Pestner, Marjana Deržaj in Braco Koren, duo »Sanje«, Kdvin Pliser, Sonja Gabršček, -Janko Ropret, Kida Viler, Toma/. Domicelj, Marjet ka Falk, Ivo Moj-zer. Majda Sepe ter skupina »Pepel in kri«. V drugi izvedbi pa bodo nove slovenske melodije predstavili znani pevci i/ Velike Britanije, Romunije, Madžarske, Irske, Nemške demokratične republike, Portugalske, Luksemburga, Češkoslovaške, ZK Nemčije. Poljske in drugih jugoslovanskih republik. ' 0 letošnjih nagradah bodo odločali: mednarodna žirija, žirija občinstva ter žirija za aranžma. Žirije občinstva bodo let OS sestavili naslednji slovenski časopisi in revije: v Ljubljani - ilustrirani tednik »Antena«, revija »Mladina« ter časopis »Ljubljanski dnevnik«, v Mariboru — dnevnik »Večer«, v Kopru — pokrajinski list »Primorske novice« in v Novem mestu — pokrajinski časopis »Dolenjski list«. O nagradah bodo žirije odločale prva dva večera, ko bo vsakič izvedenih po deset novih slovenskih popevk. V soboto pa bodo pevci Se enkrat predstavili vse nagrajene skladbe, še enkrat pa bodo nastopili tudi vsi pevci iz tujine. -jg V aprilu in maju smo izvajali za Ljubljansko banko akcijo direktne propagande na področju celotne Jugoslavije, s katero smo razširjali ponudbo Ljubljanske banke. Na Gorenjsko je bilo pomotoma poslano nekaj prospektov v srbohrvaškem jeziku. Za napako se opravičujemo. JUGOREK LAM LJUBLJANA zadnjem letu. Razočaran najbrž ni bil nihče, saj se-umetniška pot okteta neustavljivo vzpenja navzgor. Kot je običaj, se je gostitelj predstavil dvakrat. Svoj prvi nastop je posvetil še enemu pomembnemu jubileju — tridesetletnici osvoboditve jugoslovanskih narodov. Zapel je tri pesmi iz naše revolucije in borbe: Soči, imenovano tudi Goričanka, makedonsko narodno Če ti umrem in ljudsko Konjuh planinom. V drugem nastopu pa je zares navdušil predvsem z izredno izvedbo Bučarjeve Uspavanke. S tem je prav gotovo potrdil svojo kvaliteto in mesto prav ob vrhu lestvice slovenskih oktetov, kamor ga prištevajo številni poznavalci pevske umetnosti. Ko govorimo o oktetu »Jelovica«, nikakor ne smemo pozabiti njegovega umetniškega vodja Tomaža Tozona, dobrega poznavalca slovenskega zborovskega petja, odličnega glasbenega pedagoga in predstavnika takoimenovanega novega vala na vokalnem glasbenem področju. Občuteno petje, izredna izgovorjava in druge finese dajejo čar oktetu »Jelovica«. To pa je gotovo Tozonova zasluga. Prav pod njegovim vodstvom je oktet dosegel svoje največje uspehe. Z nastopi na TV in v priljubljenih radijskih oddajah, s številnimi posnetki v fonoteki radijske hiše in s samostojno ploščo je ponesel slovensko narodno pesem širom po Jugoslaviji. V svojem programu ima tudi dalmatinske narodne pesmi in na Festivalu dalmatinskih klap leta 1972 v Omišu je zasedel četrto mesto, kar pomeni v ostri konkurenci številnih dalmatinskih zborov velik uspeh. Zaradi tega Škofjeločani gotovo ne bodo zamudili samostojnega koncerta, ki ga oktet pripravlja za letošnjo jesen. Ob koncu pa je pod vodstvom Tomaža Tozona zazvenela še pesem združene Slovenije v malem. Pevci so skupaj zapeli tri skladbe. Čeprav niso imeli skupne vaje, kar je zaradi prostorske oddaljenosti razumljivo, se je to pri njihovem izvajanju kaj malo poznalo. Toda, saj smo imeli pred sabo vendar odlične pevce. Srečanje se je s podelitvijo spominskih plaket sodelujočim končalo z željo vseh šestih pevskih skupin pritegniti v svoj kulturni krog še več oktetov — predstavnikov lesarskih kolektivov Slovenije, ki nastajajo ali pa bodo nastali v tovrstnih podjetjih. Tako sodelovanje delovnih organizacij na kulturnem področju pa je zgled vsem drugim in lepa oblika približevanja kulture delovnemu človeku. Sad tega bo tudi samostojna plošča teh pevskih skupin, ki bo izšla junija. M. Volčjak Izobraževanje v kulturi Na zadnji seji izvršnega odbora skupščine jeseniške kulturne skupnosti so se člani izvršnega odbora strinjali, da za vršilca dolžnosti upravnika gledališča imenujejo prof. Bratka Skrlja, ki bo to dolžnost opravljal za določen čas. V tem času nameravajo pripraviti tudi koncept združitve gledališča in knjižnice v eno ustanovo. Po obravnavi tromesečnih poročil izvajalcev kulturnih dejavnosti so člani izvršnega odbora sklenili, da se vsem tistim, ki niso poslali poročil, zadrži mesečna dotacija vse dotlej, dokler poročil ne bodo poslali. Ob polletnih poročilih pa bodo izdelali analizo o uresničevanju programskih nalog. Na seji so obravnavali tudi predlog seminarja za usposabljanje in izobraževanje delegatov kulturne skupnosti. Delavski univerzi, ki take seminarje organizira, bodo predlagali, da seminarje vsebinsko razdelijo na splošen del in na praktični del. Ko so razpravljali o prošnji krajevne skupnosti Sava za soglasje k izgradnji šport norekreacijskih objektov za stavbo Titovega doma, so obenem govorili tudi o projektu obnove oziroma razširitve sedanje stavbe, ki se na območje igrišča ne bo širila. Dali so soglasje s tem, da KS Sava predloži načrt prihodnje izgradnje športnih objektov. V nadaljevanju seje so govorili tudi o realizaciji analize o stanju v jeseniški kulturi in o potrebah občanov. Pooblastili so delavsko univerzo na Jesenicah, da analizo zaključi z vprašalnikom, ki bo zajel okoli 5 odstotkov populacije v starosti od 15. do 65. leta. Na seji so se menili tudi 0 možnostih nabave novih oblek za pihalni orkester jeseniških Želez a rje V. Oprema bi veljala okoli 200.000 dinarjev. Za nakup le-te bodo pri Ljubljanski banki vzeli kredit. D. S. Torek, 3. junija 1975 Iskra Železniki je solidarna Letošnjo pomlad so naravne sile zdivjale kot že dolgo ne. Plazovi in vodna ujma so podirali hiše, odnašali zemljo in mostove, zasipali travnike s peskom in kamenjem. V Selški dolini je plaz načel oziroma podrl več hiš. Med njimi tudi hiše štirih delavcev tovarne Iskra — Elektromotorji Železniki. Podrt Ambrožičcv dom v Dražgošah. — Foto: F. Kotar TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD Razpisna komisija pri TOZD — Vijakarna, Lesce Verigama, Lesce Sidrne verig, Lesce Kovačnica, Lesce Orodjarna, Lesce Vzdrževanje, Lesce ki so v sestavu delovne organizacije Slovenske železarne — Tovarna verig Lesce v Lescah, Alpska c. 43 razpisuje na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in 19. člena začasnega statutarnega sklepa temeljnih organizacij združenega dela delovno mesto individualnega poslovodnega organa (vodja TOZD) za TOZD - Vijakarna, Lesce TOZD - Verigama, Lesce TOZD — Sidrne verig, Lesce TOZD — Kovačnica, Lesce TOZD — Orodjarna, Lesce TOZD — Vzdrževanje, Lesce Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. a) da ima visoko izobrazbo strojne ali metalurške ali eko'nomske ali organizacijsko proizvodne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj v tej stroki od tega vsaj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu b) da ima višjo izobrazbo strojne ali metalurške ali ekonomske ali organizacijsko-proizvodne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v tej stroki-, od tega vsaj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu 2. pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina-nemščina) 3. da izpolnjuje pogoje po 134. členu Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFRJ št. 22/73 in (53/73). 4. da ima moralnnpolitične kvalitete, ki se kažejo v ustvarjalnem odnosu do samoupravljanja, do dela in delovne skupnosti in v odnosu do zakonitosti ter zaščite socialističnih pridobitev. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo visokošolsko izobrazbo ob izpolnjevanju drugih pogojev. Rok za prijavo je 15 dni. Izbira kandidata bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev, potrdilo o nekazno-vanju in da niso v kazenskem postopku, naj kandidati pošljejo s pismeno ponudbo v zaprti ovojnici pod šifro »za razpisno komisijo« na kadrovski oddelek Slovenske železarne — Tovarna verig, Lesce, p. Lesce Alp.ška c. 43. Podjetje za PTT promet Kranj Kranj, Poštna 4, n.sol.o. Komisija za štipendiranje razpisuje za šolsko leto 1975/76 štipendije za vpis I. 3 učencev v I. letnik Šole za telekomunikacije za poklic »tt mehanik« in za poklic »tt monter«. II. 6 učencev v I. letnik Poklicne ptt šole za poklic »PTT p_rometnik«. Pogoji za sprejem pod I. in II. so: uspešno dokončana osnovna šola, starost do 17 let, zdravniško potrdilo o sposobnosti za šolanje. III. 3 učencev v I. letnik Šole za telekomunikacijske delavce za poklic »vzdrževalec tt linij« in »vzdrževalec tt kablov«. Pogoji za sprejem: najmanj 6 razredov osnovne šole, starost do 20 let, zdravniško potrdilo o sposobnosti za šolanje. Prošnje na obrazcu DZS št. 1,20, kolkovane z 0,50 din pošljite Podjetju za ptt promet Kranj, Poštna t, najkasneje do 20. junija 1075. Prošnji je t reba obvezno priložit i: a) spričevalo H. oziroma ti. razreda osnovne šol" b) rojst ni list c) zdravniško potrdilo d) mnenje šole o učencu Šola je v Ljubljani, Celjska uliea 16 in ima svoj internat. Prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim učnim uspehom. France Tratnik iz Martinj vrha je najbolj prizadet. Se ne povsem dograjeno hišo je plaz dobesedno odnesel. Gradi! jo je s prihranki in posojilom, ki-ga je dobil v tovarni, in sedaj mu je ostal le nekajmilijonski dolg. Vendar France ni obupal. Sedaj si že ogleduje novo lokacijo in na sedežu občinske skupščine v Škofji Loki so mu obljubili, da bo tudi gradbeno dovoljenje dobil v najkrajšem času. Na pomoč mu bo priskočil tudi solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj za delavce. Sodelavci pa so obljubili, da bodo zanj in za druge delavce, ki jim je spomladansko deževje prizadejalo škodo, delali eno prosto soboto. Antonu Ambrožiču iz Dražgoš pa je voda spodnesla hišo. Zidovi so razpokah, stropi so se povesili, tako da se je moral takoj izseliti. S tremi otroki, z ženo in materjo so se znašli na cesti. Tedaj pa so vsi priskočili na pomoč; iz tovarne so poslali fante s tovornim avtom, da so pomagali pri selitvi, sosedje pa so jim odstopili najnujnejše prostore. Njemu in ženi, oba sta delavca v Iskri, je delavski svet in sindikat takoj odobril nekaj denarja za prvo silo in obema plačan izreden dopust. Občina bo pomagala z novo lokacijo, solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj za delavce pa s posojilom. Ko se je vreme zvedrilo, se je solidarnost Dražgošanov še enkrat izkazala. Ambrožiču so priskočili na pomoč, da bi rešil, kar se je še rešiti dalo. Pomagali so mu pri podiranju razmajane hiše in shranjevanju materiala. Na pomoč so priskočili tudi gasilci in enota civilne zaščite. Rezka P-orenta iz Lajš ima v samotni grapi hišo in gospodarsko poslopje. Plaz ji je podrl drvarnico, zasul travnik, poškodoval 80 metrov podpornega zidu, voda pa je preplavila vso domačijo. Iskra v Železnikih ji je takoj odobrila večjo vsoto denarja za popravila, nekaj denarja pa so zbrale tudi njene sodelavke. Sosedje so ji pomagali pri najbolj nujnih popravilih na hiši in gospodarskem poslopju. Albini Žbontar iz Zalega loga je hudournik uničil vrt, zasul s peskom in kamenjem klet. Vodna stihija je odnesla kos poti do hiše in ji z gramozom zasula vso okolico doma. Tudi njej je priskočila na pomoč civilna zaščita, tovarna Iskra in sosedje. Predstavniki občinske skupščine pa so obljubili, da bodo v najkrajšem času uredili tok hudournika, da se nesreča ne bi ponovila. F. Kotar Obeta se obilna košnja sena Pred dnevi so kmetovalci na Gorenjskem že pričeli pospravljati prvi letošnji pridelek detelje in v nižinskih predelih tudi že sena. Letošnja košnja se je pričela precej prej kakor običajno, ker je ugodno vreme vplivalo na rast detelj in trav. Trava je letos tudi izredno velika in gosta, -an ČGP DELO tozd Časopisi, Podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalke — prodajalce za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih: v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi in Naklem pri Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. raznašalce za Delo v jutranjih urah za območje Jesenic ter v Kranju. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela jo možen takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici C(! P I )elo Kran j, Koroška Hi, telefon 21-280, in formacije za raznašalce pa daje tudi podružnica Dela na Jesenicah, Titova i", telefon 81-608, Prijave na objavo sprejema Podružnica Delo Kranj, Koroška Iti. NOV POSLOVNI PROSTOR SLO VENU ALEŠA »Inženiring in oprema« Sestavljena organizacija združenega dela SLOVENIJALES je s svojimi 54 TOZD in vsega 15.000 delavci že pravi gigant v jugoslovanski, sploh pa v slovenski lesni predelovalni industriji in trgovini. Lani so beležili že 8,37 milijarde din brutoprodukta. Njihovi poslovni partnerji so iz 55 držav sveta; lanski izvoz je znašal 76 milijonov dolarjev, uvoz pa le 36 milijonov dolarjev. Intenzivno narašča sodelovanje s tretjim svetom in približno 1/3 uvoza je prav od tu. Danes ima SLOVENIJALES s svojimi 36 prodajalnami po vsej Jugoslaviji že močno razširjeno trgovsko mrežo, toda že dalj časa so pogrešali inženiring center, kajti s svojim izredno močnim inženiringom, s katerim se pojavlja že od vsega začetka, SLOVENIJALES danes opremlja vse od individualnih stanovanj pa do šol, bolnic, hotelov itd-in prodaja s pomočjo prospektov ob vsem tem razvoju, seveda ni več mogoča. Preteklo sredo so sredi Ljubljane v Cigaletovi ulici izročili namenu tak center za inženiring in opremo, kjer si bo kupec na mestu samem lahko ogledal eksponate in se potem odločal. Takih trgovin je v svetu zelo malo. Naj pripomnimo, da bo ta center SLOVENIJALESA »Inženiring in oprema« namenjen tudi tujim kupcem; tu jim bodo lahko pokazali, kaj vse v Jugoslaviji imamo in kaj zmoremo. Posebna privlačnost za tuje, pa ; seveda tudi za domače kupce je naša možnost kombinacije serijske in maloserijske proizvodnje. V interesu enotnega nastopa in združevanja izkušenj v delovanju na domačem in tujih trgih se je izvozni del SLOVENIJALESA v letošnjem letu spojil s TOZD Inženiring in oprema in tako še razširil svoje zunanjetrgovinsko poslovanje. S to svojo reorganizacijo SLOVENIJALES ne bo več v svetu poznan le po svojih odličnih hotelskih opreman — z njihovo opremo in po njihovih zamislih so opremljeni številni reprezentančni hoteli v Ameriki, po celi Evropi in celo na Bližnjem vzhodu — temveč bo njihova velika perspektiva tudi v šolski in pisarniški opremi, in to iz SLOVENJJALESOVEGA proizvodnega zaledi*1 kot tudi drugih pohištvenih tovarn ter obrtnih podjetij iz vse Jug0' slavi je. Kako pester izbor opreme bo prisoten v njihovem novem 'n'f_e" niring eentru, da že majhen pregled prisotnih domačih in tujih proizvajalcev, ki že prvi dan gostujejo v centru: tu je kranjski TEKSTILINDUS s svojimi dekorativnimi zavesami, ZIVTEKS Zabok s čudovitimi preprogami — podjetja jih bodo lahko dala , izdelati tudi po svojih zamislih - ZAGORJEPLET iz Lepoglave s pletenimi sedežnimi garniturami iz bambusa, MEBLO s sve tili in plastiko, KLI Logatec s težkimi stilskimi stoli, STOL Kamni* s pisarniško opremo in kuhinjskimi stoli, potem je tu kristal i^ Rogatca, keramika iz Liboj, idrijske čipke, EMONA s hotelskim posodjem in še in še. Še celo dela naših slikarjev bodo tu stalno prisotna: trenutna gosta sta akademika Ciuha in Jemc. Vse to, kaže na širino in odprtost SLOVENIJALESA in popolnost njihove ponudbe. Kakor je ob otvoritvi na tiskovni konferenci poudaril generalni direktor SLOVENIJALESA ing. Franc Kazdevšek, bo ta center namenjen res le bol j1 podjetjem, šolam, vrtcem, zdravstvenim domovom itd., vendar si bo tu lahko ogledal razstavljene predmete vsak individualni kupec in prodajalci mu bodo potem pojasnili, v katerih njihovih poslovalnicah v bližini lahko dobi željene izdelke. V naslednjih letih imajo v načrtu izgradnjo takih poslovalnic tudi v Sarajevu, Titogradu, Skopju in Novem Sadu. Z možnostmi, ki jih SLOVENIJALES ima, bo investitorju, ki se bo obr*nil na ta njihov center »inženiring in oprema«, tudi omogočenOt da naroČi specifično opremo po zamislih svojega arhitekta ah pa njihovega projektivnega oddelka. Tako lastna projektiva kot tesna povezava s proizvodnimi hišami in obrtnimi podjetji v Jugoslaviji in zunaj meja, zagotavljata, da bodo tu izpolnjeni' kakršnekoli želje in zahteve naročnika. Radi bodo prisluhnili pripombam tako na design kot na cene, servise itd. |j Dolenc Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Samoupravne delovne skupnosti — Skupnih služb — v združenem delu VELETRGOVINE k ZIVIL-A KRANJ n.sol.o. - KRANJ objavlja na podlagi 8. člena samouprav nt; ga sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev prosto delovno mesto organizatorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje I da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri, 2. da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mest ih, 3. da |e samoupravno politično razgledan m moralno politično neoporečen, 1. sposobnost organiziranja posameznih funkcij v OZ1), 5. poskusno delo za t o delovno mesto je !)0 d ni. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj — Cesta J L.\ 6. K prijavi |e treba priložiti listine o tem, da prijavljenec izpolnjuje pogoje, k i so navedeni v tej ob javi. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po poteku objavnega roka. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Svetlo v temnem Ko smo se na /vezi slepih v Kranju pred kratkim pogovarjali o letošnjem tednu slepih s predsednikom Emilom Murijem in pa dolgoletno tajnico te organizacije Anico Okornovo, smo prišli na misel, da bi bilo prav primerno obiskati nekatere člane organizacije. »Boste videli«, mi je dejala Anica Okornova, »da slepota, popolna ali pa le delna, za človeka še ne pomeni konca vsega.« Priznam, da sem podvomila o tem; kako vendar delati, živeti brez vida, biti odvisen od pomoči drugih — pri tem pa ohranjevati v sebi prepričanje, da se brez vida da prav tako polno in vredno živeti. Potem ko sem bila na obisku pri nekaterih članih Zveze, pa mislim drugače. Hostnikarjevi živijo v Kranjski gori približno tri leta, preselili so se sem iz Škofje Loke. Silvo Hostni-kar je bil prej zaposlen v Centru, slepih v Škofji Loki kot vodja delavnice, tu je dočakal tudi upokojitev kot stoodstotni invalid. Vid mu je med vojno vzela eksplozija mine. Vendar pa izguba vida visokega in krepkega možakarja ni potrla. Vitalen in poln življenja, poln zanimanja za vse okoli sebe, si je življenje prilagodil svojim drugačnim možnostim. »Navadil sem se na to, da ne vidim,« mi pripoveduje. »Vsa ta dolga leta nisem imel občutka, da sem, če sem že prikrajšan za vid, prikrajšan tudi *za vse ostalo. Nikakor ne«, je pribil na svoj značilno odločni način. Pokazal mi je svojo zbirko gramofonskih plošč, več sto jih ima in čuva jih še posebno skrbno. Zena in hčerka se jih skorajda ne smeta pritakniti, sicer mu lahko vse zmešata, pravi in nato se ne more prav znajti. Glasba ga spremlja skoraj vse življenje. Sprva je bil morda malce prikrajšan, ker je mislil, da ne bi znal ravnati z gramofonom, ko pa sta z ženo enkrat poskusila, je pravzaprav spoznal, da bi lahko imel gramofon, s katerim bi sam ravnal, že zdavnaj prej. »O, pri nas smo vedno na tekočem,« mi živahno pripoveduje. »Vedno je ali vključen radio, ali menjavam plošče na gramofonu, pa I udi televizijo imam vključeno. Moja posebna ljubezen so tudi knji- ge.« Res je pri Hostnikarjevih po policah natlačeno knjig. Včasih mu kaj prebereta žena ali hčerka, navadno pa knjige posluša prek magnetofona,' saj je že dolga leta član fonoteke za slepe. Pa časopisi»prihajajo v hišo in revije; niti eno dogajanje kot kaže ne gre mimo Hostnikarja nezapaženo. Na steni visi tudi več priznanj in diplom za dolgoletno organizatorsko delo v Zvezi slepih, s posebnim ponosom pa mi pokažejo še Zlati znak priznanja RK Jugoslavije, saj je Silvo Hostnikar doslej kar 35-krat daroval kri. Kar nesrečen je bil zadnja leta, ko ga je huda bolezen zadrževala le med štirimi stenami doma in ni mogel sodelovati v delu svoje organizacije. Zdaj je spet izvoljen v odbor Zveze in vestno hodi na sestanke v Kranj. »Ne mislite pa, da lahko grem samo okoli hiše, sploh ne. Z ženo sva že dolgoletna planinca in če le moreva jo mahneva na Vršič ali kam v hribe, celo na Belopeška jezera sva že šla. Že devetkrat sem se udeležil pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« in še bi lahko našteval.« Kadar pa nima drugega dela, pa Silvo Hostnikar prisluhne zvokom harmonike, na katero vadi hči Mojca, ki je po njem podedovala smisel in ljubezen do glasbe. Na stari opuščeni žagi na Zg. Brniku živita dokaj odmaknjeno sredi zelenja, ki prerašča njun skromen domek in pot, ki vodi do njiju, Ana in Alojz Podjed. Oba sta že preko 60, on jih ima celo 70, oba sta 90-odstotna invalida. Drug drugemu pomagata, brkljata okoli svojega domka, ki ga že pošteno načenja zob časa, obdelujeta njivico, da pridelata krompir in zelje, krmita kokoši ter spokojno živita v zakonskem sožitju, ki bi bilo lahko marsikomu za zgled, odštevata dneve, hvaležna za vsakega, ki ga priživita skupaj tako složno in v ljubezni. Pred leti sta skromnemu prostoru, ki je nekdaj na žagi rabil delavcem, dozidala še en prostorček, tako da imata kar »dvosobno stanovanje«. Saj bi še bilo, pa se že skozi streho vidi nebo, stopnice so majave in groze, da se bodo vsak hip podrle. No, stanovanje ni njuno, v najemu ga imata do smrti. V bližini pa je že opeka, s katero misli lastnik popraviti majavi zid in lesena tla žage, ki sedaj rabijo kot predsoba, veranda in shramba Pod jodovima, tako poplaviti, da bo hoja poslej varna. Ana Podjedova celo kaj zašije, pa si pri tem pomaga bolj z rokami kot z vidom, kar ji ga je Se ostalo, sicer pa šivanje prepusti bratovi ženi. Ponosno pa pove, kako ji uspe s pomočjo žime vdeti nit v šivanko. Kes iznajdljiva je, bistra, z dobrim spominom za vse datume in številke, kar jih zmore s težavo z edinim še malo uporabnim očesom prebrati njen Lojze. Ne pritožujeta se, pravita, da se imata dobro, da le ne bi bilo slabše. Samo bolezni se bojita, da ja ne bi kdo od njiju zbolel; potem bo hudo. Ze tako je voda, ki jo nosita v sobo z bližnjega potoka, vsak dan težja . . »Veste, če ste bili nekoč že prepričani, da ne boste nikoli več videli svetlobe, predmetov, barv, kot je bilo to z menoj, »mi je v svojem skromnem, a 'ličnem in snažnem stanovanju v Savski loki v Kranju pripovedovala Štefka Kacinova, »potem bi bili prav gotovo ponosni na to, da barve še vedno lahko razločite. Prav zares, ponosna sem na to. Potem ko sem v eksploziji v trenutku izgubila svojo družino, sama pa sem postala stoodstotni invalid, je bilo z menoj res hudo.« Kacinova že 16 let stanuje v stari hiši v bližini tovarne Iskra, kjer je tudi zaposlena v oddelku stikal. Pri delu pravzaprav vida niti ne potrebuje, vse ji nadomestijo roke. Pri delu je zelo uspešna, prav pred kratkim je dobila tudi nagrado za vestnost. Sama skrbi zase, za sedaj si še vse lahko naredi. »Veste, če si okolja navajen, potem je lažje. V svojem stanovanju opravljam razna dela kar v temi, niti luči si včasih ne prižgem, ker je nimam za kaj potrebovati. Brati sicer ne morem, tisto, kar je nujno, pa pregledam pod povečevalnim steklom ali pa mi kdo pomaga prebrati. Včasih poslušam knjige z magnetofonskega traku, tudi radio prižgem; najbolj pa se razvedrim, če brkljam po svojem vrtičku. Samote sem se navadila, prav nič ne pogrešam. Sosedje v hiši so dobri, če je treba, mi marsikdo priskoči na pomoč. Dokler bom zdrava, bo seveda dobro. Včasih kar s strahom pomislim na upokojitev, ko bom ostala doma: veste, delo je zame tudi del zdravja, je nekak-kakšno sredstvo za ravnotežje v življenju, ob delu se pozabijo težave. Vse se po mojem prenese, tudi samota, le brezdelje se mi zdi, da je huda reč.« L. Mencinger vobcJ voba voba voba voba voba voba voba voba v°ba iTo voba voba voba |f>ba y0'ia "obe vaSa vobo VOKT vob Obarva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom M (71. zapis) Najprej moram popraviti tiskarsko napako v prejšnjem zapisu: v zadnjem odstavku govorim o slovenskem poganskem kultnem središču, ne o kulturnem, kar je misleči bralec že sam prebral kot popoln nesmisel. TRG - FELDKIRCHEN Zdaj pa na pot, v kraje, ki niso več naši, vsaj od srede 19. stoletja dalje ne več ... Le imena krajev, gora in voda še pričajo o davnih slovenskih prebivalcih. Iz Blat ograda (Moosburg) usmerimo našo pot natanko proti severozahodu. Potovali bomo mimo Grad-nice (Gradenegg), Podlipe (Unterlin-den), Knežič (Knosvveg) in Žitič (Sittich) ter po kakih 15 km prispeli v Trg (Feldkirchen). Lepo, majhno mestece — nemško govoreči domačini so celo prijazni s slovenskimi popotniki. Ni šovinizma, ki je pa bolj prisoten" v krajih, neposredno na jezikovni meji. Večkrat sem hodil tod — na nestrpnost (ki jo je npr. v Veli-kovcu obilo) nisem naletel. Trg je staro mestece (3100 prebivalcev), znano že iz 1. 888! Tudi Trg je obdan z gradiči in utrdbami še iz bamberških časov. V mestu je cela vrsta lepo restavriranih starih posvetnih in cerkvenih stavb. Trg — tako naše ime! Najbrž je bilo tu pomembno tržišče, saj je za širšo okolico to največji kraj, dostopen od beljaške, celovške in gospo-svetske strani. Cestno in železniško vozlišče, telo manjše letališče ima. ščica (Gerlitzen), ki je visoka kar 1909 m. Izredna strmina, več kot 1000 m nad jezersko gladino, a povsem blizu! Ves strmi breg pa je posejan s hišicami, hoteli in malimi kmetijami. Nenavadno živahen pogled. Seveda pa od Aškerčevega Osojskega jezera iz pesnitve Mutec osojski, ni dosti ostalo: Pozdravljam tv, zelena jezerska tiha plan! Prelepi skriti biser koroške ti zemlje .. . ' Jezerska plan je polna jadrnic, celo parnik redno pluje po jezeru že od 1. 1880. - Tudi skriti biser to jezero ni več. Sodobni nomadi iz vse Evrope ga presneto dobro poznajo, saj redno tabore ob obalah, seveda v urejenih šotoriščih. KRALJ BOLESLAV Seveda pa nas ves ta svetovljanski turistični nemir ne utegne preveč zanimati — semkaj smo priromali pač najbolj zaradi Aškerčeve pesmi, ki je Osoj-sko jezero celo našim Šolarjem napravila kar domače. Do nekdanjega benediktinskega samostana (sedaj je hotel!) pridemo tako, če od glavne ceste še pred Kamilico zavijemo na levo, povprek čez nekdanjo jezersko ravan. Zdaj je tu plodno polje, zemlja je žlahtna črnica. Nekoč pa je vodovje segalo celo do Trga na eni strani pa do Osojski samostan K OSOJSKEMU JEZERU Kljub simpatijam do prijaznega Trga pa le moramo hiteti. To pot pa jo uberemo proti jugozahodu. Le to še povem, da radoznalo oko vso pot od Bhttograda do Trga bere na napisnih tablah na trgovinah in gostilnah mnogo imen. očitno slovenskega izvora. V Kneži-čah sem prebral celo Prešernovo ime, seveda kot Preschern . . . Ob rečici, ki napaja Osojsko jezero, je pot prav prijetna. Tu je večji kraj Podlibinj (Tiffen), kopališče Kanmica (Steindorf) in skoro strnjena veriga novih letoviških hiš. Kajti Osojsko jezero je nekako bolj v modi kot Vrbsko. Več miru, tihih lepot in cela vrsta izhodišč za ture v bližnja gorovja — seveda z žičnicami prav od jezerske obale. No, ne bo napak, malo pokram-Ijati o koroških jezerih na splošno, borimo namreč dolinska, gorska in planinska jezera. Po legi in okolišu spadajo v prvo skupino Vrbsko, Osojsko in vsa podjunska jezera. Gotsko jezero je napr. Kabeljsko. Pač zato,-ker leži že nad mejo kmetijskega obdelovanja zemlje. Planinska jezera in jezerca pa so visoko nad morjem. Vanje se tope ledeniki (taka so naša Triglavska ali Sedmera jezera). Na Koroškem je blizu 200 planinskih »oči« kot jim tudi pravijo gorniki V teh jezercih se res zrcali sinje nebo kot v čistih očeh . . . Na hitro: Osojsko jezero (Ossia-cher See) leži 487 m nad morjem — 50 m više kot Vrbsko. Dolgo je 10,8 km (Vrbsko 16,5 km), široko je 600 do 1500 m (Vrbsko 1000 do 2000 m), globoko pa je 47 m (Vrbsko 84,6 m), najvišja letna temperatura vode doseže 28 stopinj Celzija. Torej je Osojsko jezero kljub osojni legi zelo t oplo. Na obeh bregovih sta vzdolž speljani asfaltirani cesti, ob severni obali poteka celo železnica. Kopališč in letovišč je na obeh bregovih dosti, vendar manj kot ob Vrbskem jezeru. To daje OsOJSkemU jezeru določen mik. Saj tihi. gosti gozdovi segajo skoro do obale. Na južno osojno plat se dvigujejo (še slovenske!) Osojske Ture, ki dosežejo z (lolinjetn (Hoher Gallin) 1046 m višine. Na drugi Strani prisojni pa kipi v nebo Osoj- Sentropreta na drugi strani. Kaže, da se jezero počasi krči. Seveda morajo poteči stoletja, da se kaj pozna. In že smo na osojni jezerski obali. Le še kakih 9 km imamo do prekrasno oskrbovanega nekdanjega samostana v Osojah (Ossiach). Odpre se nam hiša, v katero je nekoč (v drugi polovici 11. stoletja) vstopil Mutec osojski. Zgodba sama — za nekatere zgodovinsko utemeljena, za druge pa le romantična legenda — pa je tale: Poljski kralj Boleslav II., znan tudi z imenom »Drzni«, je zavladal Poljski leta 1058. Ni pa bil prav nič priljubljen, četudi je bil v bojih s sovražniki države, izjemno uspešen, junaški in vselej zmagovit. Toda po naravi je bil mož nasilen, krivičen in vrh vsega še razuzdan in velik ženskar. Zaradi tega, zlasti zato tudi, ker je ljudstvo kot tudi plemstvo že začelo godrnjati in se zgražati nad takim kraljem, je krakovski škof Stanislav opomnil vladarja, naj se vendar spametuje in kroti svoje strasti. Zaleglo pa ni nič. In škofje kralja izobčil iz Cerkve. To pa je bilo v onih časih nekaj najhujšega. V nagli jezi je kralj Boleslav planil v cerkev, prav v času, ko je škof Stanislav maše val. Stekel je k oltarju in zabodel škola. Zdaj pa se je dvignila poljska šlahta (plemstvo) in pognala kralja iz države. To je zgodovina. Naprej pa govori legenda: pregnani, ubežni kralj je hitel proti Rimu, da bi si od samega papeža izprosil odvezo strašnega zločina. Menda je papež kralju Boleslavu odpustil greh, toda pod pogojem, da vestno opravi pokoro. Vstopiti mora v kak samostan kot navaden hlapec in do smrtne ure ne sme spregovoriti besede. Mož je držal besedo. Pripotoval je do Osoj in poprosil opata, da bi ga sprejeli kot brata-hlapca v samostan. Služil je kot mutec celih sedem let. Sele na smrtni postelji je spregovoril in povedal, kdo je in zakaj je moral biti toliko let nem. (Se bo nadaljevalo) Torek, 3. junija 1975 Področni mnogoboj medvedkov in čebelic Maj ni le mesec mladosti, ampak pomeni tudi vrh dejavnosti mladinskih organizacij in društev. V tem času pokažejo, kaj znajo. Tudi najmlajši taborniki so se prejšnjo nedeljo izkazali in prikazali znanje na področnem tekmovanju za medvedke in čebelice ter murne na Jesenicah. Z vseh koncev Gorenjske se je mnogoboja udeležilo več kot 300 tabornikov. Kategorija murnov sicer ni imela tekmovalnega programa, vseeno pa je bilo zanimivo videti taborniški podmladek iz Škofje Loke, Kranja in in z Jesenic kako se trudi pri iskanju zaklada, sestavljanju lepljenke, teku Murni tudi v Šk. Loki 2e približno dve leti so pri nekaterih odredih, ki imajo močnejše družine medvedkov in čebelic, vključeni tudi predšolski otroci. Zveza tabornikov Slovenije je to kategorijo članstva —. zanje se je udomačilo ime murni — sprejela v svoje vrste kot enakopravno članstvo. Zanje je pripravila tudi poseben program. V glavnem so to razne igre, v katerih pa so vključene nekatere vrste taborniških veščin. Letos spomladi so se tudi v najmočnejšem škofjeloškem odredu Svobodni Kamnitnik odločili, da v svoje vrste sprejmejo najmlajše. Povezali so se z vrtci v Škofji Loki in vzgojiteljice so bile takoj pripravljene pomagati pri vključevanju otrok v taborniško organizacijo. Vod murnov so prevzele starejše tabornice — klubovke. Z delom tabornikov bodo seznanili tudi starše in vzgojiteljice v vrtcih. To bodo naredili na taborniškem večeru sredi junija, ki bo hkrati tudi voditeljski sestanek, murni pa bodo podali svečano taborniško zaobljubo. J w Taborniška organizacija v Gorjah V osnovni šoli Bratov Zvan v Gorjah je bil pred kratkim ustanovni občni zbor taborniške organizacije Pokljuški odred. Član odreda bo lahko vsakdo,, ki je starejši od sedem let. Posamezne skupine v odredu se bodo imenovale Murni, Čebelice in Klubovci. Na ustanovnem zboru so izvolili predsedstvo in sprejeli poročilo ter pravila taborniške organizacije. J. Ambrožič čez ovire in šaljivem tekmovanju. Pri mlajših čebelicah in medvedkih (7 — 10) let so bile precej hude borbe za zmago, saj so bile ekipe zelo izenačene in dobro pripravljene. Tekmovali so v lovu rta lisico, kurjenju ognjev, premagovanju ovir in v šaljivem tekmovanju. Pri starejših čebelicah in medvedkih (11—12 let) so nekatere ekipe sicer bile slabše pripravljene, vendar pa so bile razlike med posameznimi ekipami komaj desetinko ali celo stotinko točke. Tekmovali so v orientaciji, kurjenju ognjev, med dvema ognjema, premagovanju ovir, v šaljivem tekmovanju in lokostrelstvu. Rezultati: Medvedki II. (7-10 let): 1. OSK Škofja Loka II. (52,39), 2. OJ Jesenice II (51,90), 3. SO Železniki (51,84). Čebelice II: (7-10 letj: 1. PO Gorje (50,64), 2. OIT Gorenja vas (49,39), 3. OSP Trata II. (47,14). Medvedki III. (11-12 let): 1. AO Mojstrana I. (83,85), 2. PO Gorje (80,97), 3. OJ Jesenice (79,60). Čebelice III. (11-12 let): 1. AO Mojstrana (71,77), 2. PO Gorje (71,15), 3. OJ Jesenice 71,13. Zmagovalci posameznih kategorij imajo pravico nastopiti na republiškem mnogoboju za medvedke, čebelice in murne, ki bo konec meseca v Novi Gorici. J. M. Bolj čista Loka Geslo tabornikov »S prirodo k novemu človeku« ni le geslo, ampak se taborniki tudi ravnajo po njem. To dokazujejo z raznimi akcijami. Škofjeloški taborniki so pretekli petek očistili bregove Poljanščice. Akcija je že tradicionalna. Vsako leto taborniki očistijo levi breg Poljanščice pred taborniškim domom do sotočja obeh Sor. Letos pa so se povezali s Turističnim društvom Škofja Loka in so očistili oba bregova Sore od kopališča do sotočja. Za tako veliko območje je bilo seveda potrebno veliko pridnih rok. Pred taborniškim domom se je zbralo 75 tabornikov, ki so se razdelili v štiri skupine in določili, kje bodo delali. Največ smeti in raznega odpadnega materiala je bilo pri kopališču, kjer so poleg najraznovrstnejše polivini-laste embalaže in poljedelskega orodja našli tudi dele avtomobilov, ki so jih lastniki odvrgli v Soro. J. M. Žirovci republiški prvaki Tudi letošnji dan mladosti so taborniki proslavili s številnimi tekmovanji in prireditvami. Med drugim so se zbrali v bližini Novega mesta na slovenskem taborniškem partizanskem mnogoboju. To je najtežje taborniško tekmovanje, ki zahteva izvrstno obvladanje orientacije in poznavanje zemljevidov in specialk. Letos se je taborniškega mnogoboja udeležilo kar 41 petčlanskih ekip z vseh področij Slovenije. Vodja tekmovanja je bil Milko Okorn iz Škofje Loke. ' Prvi dan tekmovanja so ekipe opravile teste iz prve pomoči, topografije in zgodovine taborništva, pregledali pa so jim tudi opremo. Start za tekmovanji' je bil v soboto, 24. maja, ob 4. uri zjutraj. Prvi dan so morale ekipe prehoditi več kot dvajset kilometrov in na tej poti opraviti številne naloge: od streljanja, signalizacije, prehoda pod določenim kotom, prehoda prek minskega polja do risanja skic terena, minskega polja in profila terena. Vse to in pa zelo težka pot ter dež, ki je neusmiljeno padal ves dan, sta tekmovalce zelo namučila. Najboljši so bili na poti skoraj dvanajst ur, zadnja ekipa pa je prišla na cilj šele uro po polnoči. Zaradi dežja tudi niso postavili bivaka in zakurili taborniškega ognja, temveč so se zatekli v vaško šolo. V nedeljo je bila pot lažja in dolga le približno 10 kilometrov. Na poti so morali tekmovalci prenesti sporočilo partizanskega kurirja, preteči določen del proge in oddati poročilo o prehojeni poti. Kljub težavam je tekmovanje dobro potekalo. Ekipe so bile dobro pripravljene in so skoraj vse naloge v redu opravile. Vsi so pokazali tudi dobro fizično pripravljenost. Rezultati: Med taborniki v starosti do 20 let — pomerilo se je 24 ekip — so prvo mesto zasedli člani odreda Zelenega Žirka, ki so zbrali 1747 točk. Na drugo mesto so se uvrstili taborniki odreda Močvirskih tulipanov iz Ljubljane s 1729 točkami in na tretje mesto ekipa odreda Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke s 1000 točkami. Tabornice v starosti do 20 let so sestavljale 10 ekip. Najboljša je bila ekipa odreda Srečka Kosovela iz Sežane, ki je zbrala 121(5 točk, druga ekipa odreda Soških mejašev iz. Nove gorice s 1045 točkami in tretja ekipa Savskega odreda iz Ljubljane z 909 točkami. Starejši člani oziroma klubovci so sestavljali 7 ekip. Najboljši so bili člani Zmajevega odreda iz Ljubljane, ki so zbrali 1992 točk, drugo mesto je zasedla ekipa odreda Srečka Kosovela iz Sežani' s 1918 točkami in tretje ekipa odreda Sivega volka iz Ljubljane s 1713 točkami. J. M. V Kranju so na pravkar končanem tečaju usposobili 28 gorskih stražarjev. Na zaključni slovesnosti so jim podelili izkaznice in značke. — Foto: Perdan V Kranju usposobili gorske stražarje Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Kranj je po skoraj desetletnem premoru prvi v republiki organiziral tečaj za gorske stražarje, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Prva skupina tečajnikov (28) je s teoretičnim delom izobraževanja končala v četrtek zvečer v Kranju, praktični preizkus znanja pa jih čaka predvsem na Golici in na Kališču. Na četrtkovi slovesnosti so tečajniki prejeli izkaznice in znake gorske straže, obenem pa so se odločili organizirati kmalu še tečaj za drugo skupino, v kateri bo okrog 30 kandidatov za gorske stražarje. V četrtek končani tečaj je obsegal 25 učnih ur. Novopečeni gorski stražarji so se seznanjali z varstvom in zaščito favne in flore, s pogoji za življenje in varnost v gorah, z zakonodajo s tega področja ter z znanjem, ki je potrebno za nuđenje najosnovnejše prve pomoči v primerih nesreč v gorah. Predavatelji so bili Andrej Bauman, Emil Herlec in Olga Urbane, izkaznice in značke pa je novim stražarjem podelil starosta kranjskih varstvenikov gorskega sveta in organizator akcij s tega področja Viktor Obed. Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar je v nagovoru gorskim stražarjem dejal, da njihova naloga ne bo le čuvati 56 vrst gorskega cvetja, temveč so njihove naloge še zahtevnejše. Skupaj z drugimi planinci in ljubitelji narave kaže preprečevati nepreračunane posege v naravo, kot je po sodbi gorenjskih planincev načrtovana gradnja triglavskih žičnic, čeprav še drugi začeti smučarski centri niso dokončani, -jk Jeseniški planinci čistijo okolico poškodovanega doma in ga pripravljajo za obnovo Pomagajmo obnavljati Tičarjev dom Člani jeseniškega Planinskega društva so začeli te dni obnavljati Tičarjev dom na Vršiču, ki ga je snežni plaz, prihrumel je z Mojstrovke, močno poškodoval. Za najnujnejše popravilo bi jeseniški planinci potrebovali vsaj 70 milijonov starih dinarjev, zato bodo prosili za pomoč ljubitelje gora in organizacije združenega dela, saj jim bo dragocen vsak dinar! Tičarjev dom ni bil zavarovan proti plazovom. Razlog je preprost. Skušeni planinci in poznavalci zimskih razmer na Vršiču so ga postavili izven dosega lavine. Ven- dar je letošnji plaz z Mojstrovke presenetil. Tolikšno moč je imel, da je potisnil snežno gmoto več sto metrov naprej in zrušil stavbo, ki je bila doslej kos že debelejši snežni odeji. Posamezni deli doma leže tudi sto metrov stran! Na srečo je bil dom v trenutku plazu prazen, sicer bi lavina zanesljivo terjala življenja. Ob tem je zanimivo, da je ostal kiosk za prodajo spominkov, kk stoji v neposredni bližini, nepoškodovan. Pokrit je bil z metrsko snežno odejo, zat o ga plaz ni prizadel. Jubilej PD Radovljica Ekipa odreda /c/cnega Zirku je na slovenskem taborniški-m partizanske mnogoboju v Novem mestu zasedla prvo mesto. — Foto: A/. Leta 1895 je bila v Radovljici ustanovljena tretja podružnica Slovenskega planinskega društva. Tako slavi sedanje radovljiško Planinsko društvo 80. obletnico delovanja, na katero proslavljanje se v Radovljici vneto pripravljajo. Društvo bo za to Zbor blejskih planincev V petek, 23. maja, je bil občni zbor Planinskega društva Bled. Blejski planinci so ugodno ocenili preteklo delo. Posebno so zadovoljni, ker bodo končno le začeli urejevali le/ ko pričakovano kočo na Lipam i, ki ni le privlačna izletniška in planinska točka ter izhodišče za razne vzpone, temveč jo bodo uporabljali tudi smučarji. Oživelo je delo mladih. Ustanovljen je bil pionirski odsek, ki ga vodi Anka Banič. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Pavel Tolar mlajši. Ža zaključek občnega zbora je alpinist Janez Dolžan »popeljal« udeležence z diapozit ivi v stene Nevadc. V M priložnost moderniziralo Rdblekov dom na Begunjščici. Delati so začeli že lani. Postojanka bo dobila modernejšo kuhinjo, vodo, strelovod, kanalizacijo in boljša ležišča. Največja pridobitev bo agregat za razsvetlja vo. Lepša bo tudi okolica doma. Društvu pomagajo občani in razna podjetja. Pri nošnji materiala na Be gunjščico veliko pomaga ekipa Stanka 11 ribar ja iz Bohinja. Kazen tega se bodo ob visokem planinskem jubileju zvrstile še druge prireditve. -Julija bo organiziran izlet na Bodico in Crno prst. 3. julija bo pri Valvasorjevem domu zbor planincev' radovljiške občine, zadnjega dne julija pa otvoritev Kohlokovega doma. Zvrstila se bodo razna orientacijska tekmovanja, vaje alpinistov in gorskih reševalcev V Dragi in i/lel v Varaždin. Sklepna slovesnost bo 27. septembra. Združena bo s proslavljanjem 10. obletnice postaje GRS Radovljica in h pobratenjem med l'l) Radovljica in l'l > Varaždin. Ob tej priložnosti bodo razvili dru St Veni prapor in podelili zaslužnim članom priznanja in odlikovanja, \M Mehiška odprava doma Prva slovenska »mini« planinska odprava v gorovje Mehike, katerega najvišji vrh je 5482 metrov visoki Popocatepetl, največji še delujoči ognjenik sveta, se je konec preteklega tedna po uspešno opravljenem poslanstvu vrnila.v domovino. Dr. Franc Porenta, profesor Milan Kri-šelj, 14-letni Matej Herlec in njegov oče Roman Herlec so se poslovili od domovine v četrtek, 8. .maja. Štiri dni kasneje so po prečenju severovzhodne stene, po najtežji smeri, dosegli najvišji mehiški vrh Popocatepetl. Čeprav so se vzpenjali po vetru, snegu in dežju, so spotoma pomagali onemoglemu zahodnonem-škemu planincu in mu omogočili srečno vrnitev v dolino. Slovenski planinci so zasadili na mehiškem velikanu jugoslovansko zastavo in se seznanili še s številnimi drugimi zanimivostmi nam neznane dežele. Posneli so okrog 1000 diapozitivov, s katerimi se bomo imeli priložnost seznaniti na predavanjih članov odprave. Slovenski vzpon na Popocatepetl, posvečen 30. obletnici osvoboditve, je zbudil v mehiški javnosti veliko pozornost. Uspeh je bil razglašen po mehiškem časopisju, v glavnem mestu prijateljske dežele pa je bila za slovenske planince organizirana tudi novinarska konferenca. Posebne pozornosti je bila deležna oprema naših gornikov, izdelana v domačih tovarnah. Za prijetno bivanje planincev v Mehiki pa so skrbeli tudi naši diplomatski predstavniki, še posebno pa veleposlanik Ignac Golob, ki je tudi poskrbel, da smo za uspešen vzpon na Popocatepetl pravočasno zvedeli v domovini. -jk V gorah varnejši Alpinistična in mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije skrbita za vzgojo obetavnih mladih planincev, alpinistov in plezalcev ter s tem zagotavljata večjo varnost v gorah. Od 13. do 15. junija bo v Vratih tečaj za gorske vodnike in inštruktorje. Prijavljenih je že prek 60 planincev in alpinistov, ki se žele posvetiti vodništvu. Med 17. in 27. julijem bo v Vratih začetni plezalnoal-pinistični tečaj, kjer se bodo predvsem mladi alpinisti seznanili z nevarnostmi v gorah, tehniko plezanja, nuđenjem prve pomoči in s tehniko reševanja v gorah. Mladinska komisija bo pripravila tudi tabor za plezalce in alpiniste v Gorenji Krmi, kjer so v Draških vrhovih, Debeli peči, Toscu in Vernerju odlični pogoji za delo. Dobra šola bodo tudi letošnje odprave v tuja gorstva, v katerih bo sodelovalo okrog 150 planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. U. Z. Planinci obnavljajo domove Slovenski planinci so se v počastitev 100. obletnice organizacije v SFRJ in 80. obletnice v Sloveniji lotili obnove in povečav planinskih postojank, domov in bivakov. 170 planinskih objektov v slovenskih gorah posebno poleti ne more več sprejeti planinske množice. Kocbekov dom na Koroški, Zoisova koča na Kokr-škem sedlu, Prešernova koča na Stolu, Zasavska koča na Prehodav-cih, Tržaška koča na Prevalu/Dolič, Tičarjev dom na Vršiču, ki ga je žal spet poškodoval plaz. Vodnikov in Staniče V dom pod Triglavom itd. so že obnovljeni in povečani, tako da stiska na njih področjih ni več tako velika. Do leta 1978", ko bomo slavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav, pa čakajo popravila že obstoječih postojank ali novogradnje Kanin, Mangart, Krnsko jezero, Golica, Špička, Aljažev dom v Vratih, Ledine, Kredarica itd. u. t. Tekmovanje v ulovu rib Ribiška družina Kranj je v soboto. 31. maja, v bajerju v Bohov ku organizirala tradicionalno tekniova nje v lovu rib s plovcein za člane družine. Tekmovanja, ki je trajalo dve uri, se je udeležilo 25 članov. Prvo mesto je osvojil Božo Simunac, ki je ujel 150 rib, drugi je bil Malko Hudovernik (137) in tretji Milan Kihar (120). Letošnje tekmovanje je bilo dobro organizirano in so z njim člani ribiš kc družine proslavili tudi 30 letnico osvoboditve. Po tekmovanju so desetini najboljšim podelili praktic ne nagrade. A. Z. mali oglasi • mali oglasi prodam Trenutno lahko kupite BETONSKI MEŠALEC LIFAM 100 litrov za ca. 400,00 din ceneje v trgovini ELEKTROTEHNE, Prešel •nova y, Kranj. Nakup možen tudi na kredit. Pohitite! Količina omejena. 3030 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK. Vene Kristina, Vrečkova 4, Planina, Kranj 3180 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE, 7 tednov stare. Šmid, Stra-žiška 50 b, Kranj -3181 Prodam 300 kosov rabljene strešne OPEKE KIKINDA (model 272). Dvorje 25, Cerklje 3182 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerklje 3183 STREŠNO OPEKO BOBROVEC ugodno prodam. Kranjc Ludvik, Levstikova 3, Kranj, tel. 23-738 3184 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Kunšič Janez, Krnica 8, Zg. Gorje .3185 Prodam železno BALKONSKO OGRAJO - 11 m. Šimenc Franc, Predoslje 140 3186 Prodam stoječo TRAVO. Jezerska 103, Kranj 3187 Prodam stoječo TRAVO in DETELJO. Verbič Anton, Pipanova 33, Šenčur 3188 KŽK - TOZD Kmetijstvo Kranj proda enkratno košnjo dobre in kvalitetne trave na travnikih v Olševku in Žerjavki. Interesenti naj se oglase na delovišču v Šenčurju lahko vsak dan zjutraj od 7. do 8. ure. Prodam tri male PUJSKE. Dvorje 46, Cerklje 318!) /Prodam BULDOŽER, 5,5 tone. ^rlie Franc, Suša 9, Gorenja vas nad Skofjo 3290 Hgodno prodam KOSILNICO dLS m železno, LOOOkg TEHTNICO. Poljšica t a. Pod na rt 3191 Prodam motorno KOSILNICO BARTOLINI z ročno žetveno napravo. Moše 39, Smlednik 3192 Prodam PSA, 2 meseca starega, nemške pasme. Ulica 31. divizije 19, Kranj 3193 Prod •m 8 kub. m smrekovih HLODOV. Pegam. Zabrekve 4, Selca nad Škof jo Loko 3194 Prodam 9 let -starega KONJA. pohar, Poljče 24, 64275 Begunje 3195 Prodam 4 PRAŠIČKE, 6 tednov sbire. Jerič Alojz, Možjanca 8, Preddvor 3196 . Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO. Delavska 41, Stražišče 3197 vozila Prodam osebni avto ford 20 M, l^nik 1970, registriran do maja 1976. Ufcmijasti ČOLN MAESTRAL 7 s »Omosovim motorjem 4 KM in Moped na Štiri prestave - ni Potrebno izpita. Vse je zelo dobro ''hranjeno. Jereb, Lesce, Begunjska h a, tel. 75-422 3097 Prodam MOPED T 14, dobro hranjen. Gosteče 16, Škofja Loka Prodam avto ZASTAVO 750. ^alokar Breda, Kokrica, Okornova 1 Prodam avto ŠKODA Š 100, let-n>k 1971. Japunčič, Kranj, M. Pi)ade 4H- Informacije na tel. 23-420 popol-(|ne od 15. medalje. 3198 Prodam ZASTAVO 750, letnik *»?0, dobro ohranjen, cena 8500 din. .'/reiupetič Milan, Planina 26, tel. «4-891 3109 j Prodam rezervne dele za ŠKODO, gtnik 1967 v dobrem stanju. Fende M"o, Naklo 77 3200 ^Prodam dobro ohranjen avto ZAbavo 850, letnik 1969 z vgrajenim gdiom BLAUPUNKT in z neka-*rimi rezervnimi deli. Registrirali p maja 1976. Jelenič Drago, Hru- ,ca 64, Jesenice 3201 Izdttja CP Olas, Kranj. Ulictt Moft«> Htjadt-ja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredniAtva in uprava listu: Kranj, MoAe tMjadeja l. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Atevilka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglaani in naročniAki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Atevilko 1 dinar. — OproAčeno prometnega davka po priatojnem mnenju 421-1/72. Prodam ŠKODO v nevoznem stanju za 3500 din. Oman Andrej, Suha 17, Škofja Loka 3202 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, po generalni. Ljubno 76, Pod-nart 3203 stanovanja Fant in dekle pred poroko nujno iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3204 Zaposlen soliden.samec nujno išče SOBICO na Primskovem ali v Kranju. Ponudbe pod »Jana« 3205 i. junija amer. barv. klim. UBIJTK CHAK-LKYA VAKKICKA ob Ki.. 18. in 20. uri •i. junija premier« franr.-ital. barv. polit. ATENTAT ob 1«., 1«. in 20. uri Kranj STORŽIC A. junija amer. barv. kometi. NAJBOLJ NEUMNA DIRKA ob Ki.. 18. in 20. uri 4. junija amer. barv. kometi. LJUBIM SVOJOZENO ob Ki.. 18. in 20. uri •r). junija amer. barv. kometi. LJUBKZKN-SKO IGRAČKA NJE ob Ki.. 18. in 20. uri Tržič ■1. junija amer. barv. komed. LJUBIM SVO.J0 7.KNO ob 18. in 20. uri 5. junija amer. barv. POLETJE 42 ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. junija ital. barv. klim, VRAZNIK t>i> 18. in 20. uri 5. junija ital. barv. krim. VRAZNIK ob 18. in 20. uri NKVIDNI SO-NKVIDNI SO- posesti Oddam VIKEND na Golniku in SOBO. Telefon 50-334, Mihelič, Golnik 25 3206 zaposlitve Iščemo priložnostnega prevoznika, ki ima redno pot v Ljubljano med 1. in 3. uro zjutraj za tovor ca. 150 kg. Sporočiti na CP GLAS, tel. 21-190. VAJENKO sprejmem. Šimunac Boži, frizer, Kranj, Župančičeva 30 3120 Iščemo PASTIRJA za planino Poljana — Storžič. Javi naj se na Povije 6, Golnik 3207 Škofja Loka SORA 3. junija angl. barv. ggod. MARIA STE-WA RT ob 20. uri 4. junija angt. barv. zgod. MARIA STE-WARTobl7.30in2(). uri 5. junija ital. barv. drama HUDIČ V GLAVI ob 20. url Železniki OBZORJE 5. junija amer. barv. vestem VAGABUNDI Z ZAHODA ob 20. uri Radovljica :j. junija ital. barv. vestem TIHI MAŠCE-VA LEC ob 20. uri 4. junija franc. barv. VLAK ob20. uri 5. junija amer. barv. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 20. uri Bled 4. junija amer. barv. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 20. uri o. junija amer. barv. risani ČAROBNA PA-I-CEVINA ob 20. uri izgubljeno V petek, 30.5., sem izgubila na trgu ali med potjo MEDALJON z okraskom spominčice. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi Farkuš Mariji,. Zlatnerjeva 9 B, Kranj, Stražišče 3208 vsak dan Kranj CENTER, •i. junija amer. barv. krim. UBIJTK CHAR-LBYA VAKKKKA ob 16., 18. in 20. uri G V KRANJU od 9. do 19. ure ENTRAL belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-I telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SadolinPX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa —i uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi — služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 1 3 barvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo *U7 JELOVICA 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET \y o9 j* 4* x« V/ ♦v zagrebpublic Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta: 1. vodje proizvodnega okoliša Poljane 2. fakturistav komercialnem oddelku Za delovno mesto pod točko 1. se zahteva srednja kmetijska šola, za delovno mesto pod točko 2. pa izobrazba poklicne šole z znanjem strojepisja. Prijave sprejema kadrovska služba zadruge 14 dni po objavi. Šahovske vesti Pred dnevi se je v Lescah končalo letošnje šahovsko člansko prvenstvo Gorenjske. Na prvenstvu, ki se je začelo konec aprila, je sodelovalo 12 šahistov iz 7 društev. Zmagal je Kaše (9,5 točke) pred Malijem (8), Matjašičem (7,5), Mazijem in Deželakom (7), Jokovičem (5) itd. Prvo kategorijo sta osvojila Leon Mazi in Brane Deželak. Aprila in maja je v Kranju potekalo mladinsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Pomerilo se je 15 mladincev iz 5 društev. Zmagal je Mazi (11 točk) pred Deželakom (11), Mencingerjem in Čehom (10). Drugo kategorijo je na prvenstvu osvojil Čeh. V soboto, 24. maja, je bilo v Tržiču moštveno sindikalno prvenstvo Gorenjske v šahu. Pomerilo se je devet moštev. Zmagalo je moštvo občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice pred moštvom ObSS Radovljica in ObSS Tržič. Četrto je bilo moštvo osnovne organizacije sindikata Iskra Kranj. Prva tri moštva bodo sodelovala na republiškem mošt ve ne m sindikalnem prvenstvu, ki bo od 20. do 22. junija na Bledu. A. Ž. modna hiša Za poletno sezono je pripravila Modna hiša s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu izredno bogat asor-timent ženske, moške in otroške konfekcije, pletenin, metrskega blaga ter galanterijskih artiklov. Izbirali boste lahko med mladostnimi in umirjeno modnimi modeli za vse starosti in postave. Visoka kvaliteta materialov, modni kroji, barve, deseni in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinjstva Samozdravljenje Nepreviden otrok V petek, 30, maja, zjutraj se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Karel Paulus (roj. 1948) z Dovjega je vozil proti Javorniku, ko mu je pred hišo št. 58 z leve strani zunaj prehoda za pešce pritekel pred avtomobil 9-letni Franc Podlogar z Jesenic. Avtomobil jt otroka zadel, tako da so ga hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. Dvigalo se je prevrnilo V petek, JO. maja, dopoldne se jena cesti prvega reda v Naklem prevrnilo gradbeno dvigalo. Voznik tovornega avtomobila Vlado Kesič (roj. 1938) iz Kranja je peljal proti Naklem tovorno dvigalo. Ker pa se je zlomila os dvigala, se je dvigalo odtrgalo od vlečnega vozila in se prevrnilo. Voznik dvigala Alojz Pire (roj. 1933) iz Kranja je pri tem padel z dvigala in se laže ranil. Škode na vozilih je za 50.000 din. Nezgoda z motorjem V petek, JO. maja, nekaj pred eno uro zjutraj se je v Zmincu v Poljanski dolini pripetila huda prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Rudolf Kušar (roj. 1943) iz Škofje Loke se je skupaj s sopotnikom Francem Doli-narjem (roj. 1951) iz Breznice peljal proti Gorenji vasi. V levem preglednem ovinku je- za motoristom pripeljal v osebnem avtomobilu Pavel Mrak (roj. 1941) iz Delnic pri Škofji Loki in ga zadel v zadnje kolo. Pri tem je sopotnika vrglo 19 metrov daleč in je obležal mrtev, voznik Kušar pa je bil v nesreči hudo ranjen. Neprimerna hitrost Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v petek, 30. maja, ob 19.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boris Gričar (roj. 1951 ) z Jesenic je z neprimerno hitrostjo pripeljal po sredini ceste, iz nasprotne smeri pa je tedaj privozil neki osebni avtomobil. Voznik Gričar je zaradi tega sunkoma zavil v desno, začelo ga je zanašati in je trčil v hišo št. 111, obenem pa je še zadel pešca Bogota Tomažina (roj. 1940) /. Jesenic. Huje ranjenega pešca so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vozniku Gričarju je alkotest ob preizkusu pozelene! nad polovico. Trčili v nalivu V soboto, 31. maja, ob 20.45 se je na cesti drugega reda v Železnikih pripetila huda prometna nesreča. Kolesar Rok Mohorič (roj. 1949) ž Martinj vrha je peljal proti Železnikom po levi strani ceste. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Jože Kosem (roj. 1952) iz Železnikov z ženo. Zaradi močnega naliva sta se voznika prepozno opazila in sta trčila. V nesreči je bil hudo ranjen Rok Mohorič in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnica Izsiljevanje prednosti V soboto, 31. maja, ob 12.40 se je v križišču Kranjske ceste v Radovljici in priključka na cesto prvega reda pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Debelak (roj. 1951 ) iz Radovljice je v križišču opazila, da ji z neprednostne ceste vozi z desne strani voznik osebnega avtomobila Miro Kermelj iz Velenja, in sicer s precejšnjo hitrostjo. Ker je hotela nesrečo preprečiti, se je famaknila na levi prometni pas in skoraj ustavila. Voztiik Kermelj pa je s hitrostjo okoli 70 km na uro prevozil križišče in trčil v avtomobil Debeljakove. V nesreči je bila voznica laže ranjena, njena sopotnica Olga Jeglič iz Radovljice pa težje. Škode na vozilih je za J0.000 din. Trčil v otroka V soboto, 31. maja, ob 1().3() se je na stezi, ki pelje od Poti na Jošta proti otroškemu igrišču v Stražišču pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Stane Polanič (roj. 1958) iz Kranja je pri hiši št. 21 zavil v desno na stezo za otroško igrišče. Zaradi gostega grmovja in neprimerne hitrosti je prepozno opazil5-letnega Marjana Roliba iz Šenčurja, ki je hodil po stezi. Zadel ga je in sta oba padla. Marjan Kolih je bii v nesreči hudo ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Zapeljal v avto V soboto, 31. maja, ob 14. uri je voznik kolesa z motorjem Stojan Pankovič (roj. 1957) iz Kranja peljal proti tovarni Planika. Med vožnjo je nenadoma izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je v levo in trčil v parkiran osebni avtomobil. V nesreči je bil Pankovič huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prehitra vožnja V nedeljo, 1. junija, ob 15.30 se je na Alpski cesti v Lescah pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Marjan Pangerc (roj. 1954) s Sela pri Bledu je peljal skozi Lesce. Na mokri cesti ga je v ovjnku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v drevo. Voznika je vrglo iz avtomobila v neki parkiran avtomobil. Pri tem se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Avtomobil pa je od drevesa odbilo nazaj na cesto in spet na parkirni prostor. Pri tem je padel iz avtomobila še sopotnik Janez Presterl (roj. 1941) z Ljubnega in se pri tem teže ranil. Škode na vozilu je za 20.000 din. Neprimerna hitrost V nedeljo, L junija, popoldne se je na cesti drugega reda med Podnartom in Podbrezjami v Gobovcih pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Zupančič (roj. 1949) z Jesenic je peljal proti Podnartu; v ovinku v Gobovcih ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil Alojza Blaznika (roj. 1931) iz Luž pri Šenčurju. Voznik Blaznik in žena sta bila v nesreči laže ranjena. Škode je za 17.0(M) din. festivalna dvorana bled 5-10% popust na pohištvo in zamrzovalne skrinje od 23 maja do 10. junija 1975 razstava in prodaja pohištva preprog •zaves •gospodinjskih strojev 9 BLED '75 ava bo odprta vsak dan od 10. do 19.ure V marsikateri ročni torbici, v predalih pisalnih miz. doma v kopalnici, V avtomobilu — prav povsod bi lahko našli tablete proti bolečinam, glavobolu itd. Nikomur ni treba skrbeti, da bi ga zabolela glava, pa mu sosed ali kolega na delu ne bi mogel pomagati s tabletko. Prav ta tabletka je postala sestavni del našega življenja, naših skrbi, tegob, bolečin, našega ravnotežja in dobrega počutja. Celo več: nekaterim je postala tako blizu, da uživanje — seveda prekomerno .— prehaja že na nevarna tla tabletomanije. Počitek, sprehod, zdrava prehrana, sprostitev v športu, sproščen prijateljski razgovor. Na to kar pozabljamo, pa čeprav bi s temi starimi dobrimi sredstvi lahko pregnali marsikateri glavobol, slabo počutje in tudi slabo voljo. »Tablete proti glavobolu 'ali analgetiki kot imenujemo zdravila proti bolečinam, so v prosti prodaji,« pravi dipl. farmacevt Matevž AhaČič pri Strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj. »Zadnja leta prodaja teh analgetikov skokovito narašča. Letna prodaja teh tablet samo v Kranju obsega nekaj sto tisoč škatlic, potrošniki pa zanje odštejejo kar lep kup denarja. Približno 34 odstotkov proste prodaje v kranjskih lekarnah odpade prav na prodajo analgetikov.« Farmacevtska industrija nudi potrošniku bogato izbiro vseh vrst sredstev proti bolečinam v različnih analgetičnih mešanicah, ki vsebujejo največkrat snovi kot so phenace-tin, aminopvrin, acetilsalicilno kislino in druge. Vse to pa so snovi, ki imajo pri zlorabi, to je pri prekomernem uživanju, nezaželene posledice. In kakšne so te posledice? »V ZDA imajo na primer na preparatih, ki vsebujejo phena-cetin, že od leta 1964 na škatlicah napis, da dolgotrajna uporaba 'teh zdravil ali pa pretirano uživanje lahko poškoduje ledvice ter spremeni krvno sliko. Podobne učinke ima aminopvrin, ki se. pogosto pojavlja v analgetičnih mešanicah in antipiretičnih mešanicah; povzroči lahko agranulocitozo, dokaj nevarno bolezen sluznice, ki nastane zaradi pomanjkanja belih krvničk. Če naštevam še dalje slabe strani tablet: ace-tilsalicilna kislina, to je aspirin, se uporablja v mešanicah proti Našli mrtvega V nedeljo, 1. junija, so na zapuščeni kolovozni poti v bližini vasi Lom nad Volčo našli mrtvega Maksa Stanonika (roj. 1927) iz Za-kobilja. Ugotovili so, da se je Sta-nonik v petek zvečer .vračal po poti nad kolovozom, pri tem pa je padel kakih 6 metrov niže na kolovozno pot in ob padcu udaril z glavo ob skalo. Nezavesten je z rano na glavi obležal ih izkrvavel. vročini in drugod ter lahko ob pretirani rabi povzroči krvavenje želodčne sluznice. Pri dolgotrajnem uživanju pa lahko povzroči slabokrvnost. Pomirjevalna zdravila — uspavala pa lahko povzroče ob pretirani rabi vrsto toksičnih pojavov: utrujenost, zaspanost, tromost in glavobole. Predvideva se, da ta sredstva vplivajo na strjevanje krvi, kar je posebno nezaželeno pri srčnih bolnikih. Ugotovljeno je, da večletna zloraba zdravil iz vrst preparatov proti bolečinam in pa tablet za pomirjenje, to so uspavala, lahko povzroče spremembe v krvni sliki, kronične zastrupitve ledvic in psihične motnje osebnosti.« Nagli tempo življenja sili sodobnega človeka, da se zateka k pomirjevalnim zdravilom in si z njimi skuša ublažiti tegobe svojega vsakdanjika: premalo pa se pri tem zaveda, da zdravila sama nimajo te moči, da bi tegobe zbrisala, pač pa vplivajo le pomirjevalno in spro-ščujoče. Prav v tem pa je nevarnost; ob pretiranem uživanju lahko razne vrste pomirjevalnih sredstev tako zasvojijo človeka, da potrebuje iz-dneva v dan večje količine — potem že govorimo o tabletomaniji, kar pa je že področje psihiatrije. »Zavedati bi se morali,« pravi Matevž Ahačič, »da zdravilo le v določeni količini ugodno deluje na naše zdravje, nestrokovno samozdravljenje s temi zdravili pa je nevarno in lahko resno ogrozi naše zdravje. Da pa smo lahko zaradi tega zaskrbljeni, nam zgovorno pričajo številke o stalnem naraščanju prodaje teh zdravih Pozabljamo pa, da smo včasih znali pregnati glavobol s sprehodom, s skodelico črne kave, limonado; za spanje smo popih toplo mleko ali kamilični čaj — zdaj pa enostavno vzamemo tableto tako ali tako, ne da bi pomislili, ali nam je res potrebna ali ne.« L. M. Sporočamo žalostno vest, da je v cvetu mladosti, star komaj 21 let, tragično preminil član našega kolektiva Marjan Pangerc Od njega se bomo poslovili v torek, 3. junija 1975, oh Ki. uri izpred hiše žalosti Selo pri Bledu 23 na pokopališče v Ribno. KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJFTJA RADOVLJICA Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in st rica Janka Drempetiča čevljarja v pokoju se iskreno zalival ju jemo dr. Novaku, č. župniku. Prisrčna hvala družinam Sen k, Žibert, Močnik, Presek, Šter, Friser, Klar in vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna hvala Gl) Britof, zvezi borcev Britof, pevcem in tov. Ažmanu in tov. Krničarju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Amalija, sin Janez z družino, Milan z družino, hčerka Mici z družino in sin Mirko Britof, 2. junija 1975 Zahvala Ob mnogo prerani smrti našega ljubljenega moža, sina, brata, strica, zeta in prijatelja Viktorja Jenkoleta avtomehanika UJV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem njegov prerani grob. Posebno zahvalo izrekamo dr. Dolencu in strežnemu osebju oddelka Intenzivne kirurške nege »CIT« Kliničnega centra v Ljubljani ter zdravniki dr. JKNKOLKTOVI za njeno iskreno sodelovanje. Iskreno se zahvaljujemo UJV Kranj, kolektivu Postaje prometne milice Kranj, Postaje milice Škofja Loka, delovnemu kolektivu TTI ŠAVA Kranj, kolektivu številčnika ISKRA Kranj, AMD Šenčur, PGD Trboje, SLOVENIJA AVTO, sošolcem poklicne šole, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje in vence. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za pogrebih obred in poslovilne besede. Najlepša hvala tudi tov. Janezu KAVClCU za poslovilne besede ob odprtem grobu in iskrena hvala pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj Vsem, ki so nam pomagali v teh Žalostnih dneh, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Kati, ata, mama, sest re Marinka, Zvonka in Jožica z družinami Trboje, 2!). maja 1975 urli Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded Miha Vidmar upokojenec Od njega se bomo poslovili v torek, 3. junija 1975, ob 15.30 iz hiše žalosti Zg. Bela 29 na pokopališče V Preddvor. Žalujoči: žena, sinovi in hčere / družinami in ost alo sorodsl v<>. Zg. Bela, 2. junija 1975 Kr. gora ni uspela V San Franciscu se je končal kongres mednarodne smučarske zveze, na katerem so med ostalim tudi odločali, kdo bo organizator prihodnjega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah in v klasičnem smučanju. Po treh glasovanjih so uspeli Zahodni Nemci in bo zato svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah leta 1978 v Gar-misch-Partenkirchnu. Kranjska gora je izpadla v drugem glasovanju. Kandidati so bili štirje. Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah pa bo v Lahtiju na Finskem. J. J. gorenjska nogometna liga Bled izgubil bitko Zmagoslavje kolesarjev Save V nedeljo je bila na 112 km dolgi Progi od Pulja do Poreča in nazaj tradicionalna mladinska kolesarska dirka za nagrade bivših kolesarjev, ki je zveznemu trenerju Rajkoviču hkrati služila tudi kot pregledna dirka za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo od 22. do 25. junija v Švici. Očitno je, da so največjo željo po reprezentančnem dresu pokazali prav kolesarji Save, saj ni bilo pobega, da ne bi bilo poleg tudi koga od Kranjčanov. Njihova borbenost se je seveda obrestovala m poleg Ropreta, brez katerega si reprezentance ne moremo predstavljati, si je verjetno tudi Udovič, ki je bil na dirki Kosmajski partizani 4., 4- na dirki od Zagreba do Kumrovca ln 2. na nedeljski dirki, že zagotovil pot na svetovno prvenstvo. Rezultati: 1. Ropret, 2. Udovič (oba Sava) 2.50,00 (poprečna hitrost 39,60 km/h), 3. Polončil (Astra), 4. Grajzer (Rog), 5. Lenič (Astra), vsi 2.52,10, 10. Koželj . (Sava) 2.54,40. Ekipno je zmagala Sava. F. Jelovčan V 20. kolu gorenjske nogometne članske lige je Bled nepričakovano visoko izgubil z ekipo Bohinja in tako dokončno izpadel iz borbe za gorenjskega prvaka. Rezultati: BOHINJ : BLED 5:0 Domačini so prikazali v letošnjem prvenstvu doslej najboljšo igro. Blejci so tokrat močno zatajili in razočarani zapustili Bohinj. Sodil je Benkič iz Škofje Loke. KOROTAN : NAKLO 5:1 Nogometaši iz Naklega so prvi prišli v vodstvo, vendar so v nadaljevanju precej popustili, tako da so igralci novega gorenjskega prvaka z lahkoto dosegli visok rezultat. Sodil je Piškur iz Lesc. MEDVODE : PRIMSKOVO 2:1 Tekma je bila dokaj enakovredna. Sodil je Tomše iz Kranja. Mladinci LTH prvaki Gorenjske V zadnji tekmi za naslov mladinskega prvaka Gorenjske sta se srečala LTH in Jesenice. Prvaka skupin sta tekmo v regularnem času končala 1:1. Tudi podaljšek ni dal zmagovalca. Šele pri streljanju enajstmetrovk so bili mladinci škofjeloškega LTH uspešnejši, tako da so končno zmagali s 4:.'}. Lestvica — mladinska liga: A skupina: Jesenice 14 10 2 2 43:20 22 Tržič 14 8 1 5 32:26 17 Bohinj 14 7 1 6 31:27 15 Naklo 14 7 1 6 27:29 15 Triglav 14 5 1 8 26:28 11 Alples 14 4 3 7 17:32 11 Lesce 14 3 4 7 21:28 10 Bled 14 3 3 8 28:35 9 B skupina: LTH 14 10 4 0 43:13 24 Medvode 14 7 5 2 42:12 19 Sava 14 7 3 4 48:16 17 Britof 14 8 1 5 35:23 17 Primskovo 14 6 3 5 29:23 15 Šenčur 14 5 1 8 34 :46 11 Preddvor 14 1 0 13 20:69 2 Korotan 14 2 1 11 18:58 P. Nov 1 ak V Kranju aktiv telesnokulturnih delavcev-komunistov V torek so v Kranju ustanovili aktiv telesnokulturnih delavcev-komunistov, ki bo deloval kot organ komiteja občinske konference ZKS Kranj. Izvolili so tudi vodstvo sekretariata, ki ga bo vodil Franc Puhar, njegov namestnik pa je Janez Palovš*nik. Člani so Slavko Kalan, Brane Polak, Franc Hrastnik, Milan Turel in Stane Tonkli. • Obravnavali so naloge aktiva pri uresničevanju stališč izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o aktualnih idejno-političnih vprašanjih na področju telesne kulture ter razpravljali in sklepali o odprtih vprašanjih telesne kulture v kranjski občini. Poleg tega pa so se dotaknili tudi predloga globalne delitve sredstev v TKS Kranj. Za uvodni sestanek aktiva je pripravil izvršni odbor TKS Kranj več vprašanj, o katerih je okoli 30 navzočih članov ZK, ki delajo v telesnokulturnih organizacijah kranjske občine, razpravljalo in sprejelo določena stališča. Že izvršni odbor TKS je ugotovil, da se je v kratkem času, ko je bila telesna kultura organizirana po delegatskih načelih, pokazal napredek v njeni usmeritvi in uveljavljanju samoupravnih odnosov tudi na področju telesne kulture. Telesnokulturne skupnosti pomenijo vsebinski premik pri množičnosti, šolskih športnih društvih in dejavnosti telesnokulturnih organizacij. V tem času so bili izdelani in potrjeni kriteriji za razdelitev finančnih sredstev za posamezne dejavnosti. V Kranju ni več dileme, ali bo obstajala zveza telesnokulturnih organizacij, vendar je le še vprašanje njene organiziranosti. Za zdaj je stanje na tem področju toliko razčiščeno, da naj ta asociacija predvsem izvaja programske naloge telesne kulture in skrbi za vzgojo kadrov. Tako kot na vseh ostalih področjih dela so tudi za področje telesne kulture pomembni kadri. Čeprav so v kranjski TKS že naredili določene premike in izboljšave, vseeno luhko ugotavljamo, da pri kadrovanju niso bila vedno in povsod upoštevana načela kadrovske politike. Izvršni odbor TKS in aktiv komunistov menita, da je za zdaj najbolj neraziskano vprašanje telesnokulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih. Zato bo moralo potekati sinhrono delovanje vseh dejavnikov pri razvijanju telesnokulturne dejavnosti. Večja pa bo potrebna tudi povezanost TKS s sindikati na področju rekreacije, saj so doslej sindikati organizirali več tekmovanj v okviru občine mimo TKS. Na tem področju rekreacije se sicer Že kažejo prvi rezultati, saj je bilo organizirano več planinskih pohodov, tekmovanj v plavanju, kegljanju in podobno. Za še boljše rezultate na področju množičnosti pa bo potrebna enotna akcija in tesnejše sodelovanje TKS Kranj in sindikatov. Množičnost je osnovna vrednota telesne kulture in od nje je odvisna kvaliteta. Glede na preteklost so se pokazali na področju množičnosti določeni premiki, vendar pa bo potrebno ugotoviti, kje so vzroki, da kranjska TKS ni dosegla sodelovanja 30 odstotkov občanov v telesnokulturnih organizacijah in drugih aktivnostih, tako kot so se dogovorili na Skupščini TKS Kranj že v začetku lanskega leta. Dotaknili so se tudi tekmovalnih sistemov, ki postajajo v nekaterih panogah zelo dragi. Zato bo potrebno tudi na področju telesne kulture v Kranju začeti z revizijo tekmovalnih sistemov, se dogovoriti o prioriteti športnih panog. V zadnjem času nastajajo v kranjski občini oziroma se pojavljajo organizirano in tudi neorganizirano nove telesnokulturne organizacije. Že izvršni odbor TKS je menil, da s športno rekreacijskega stališča takšnim ustanavljanjem novih TKO ne bo nasprotoval. Vsekakor pa so menili, da je nastalo v zadnjem času v določenih panogah preveč samostojnih TKO, kar je tudi vzrok, da je padla kvaliteta. J. Javornik ŠENČUR : LESCE 1:1 Gostje so prvič prišli v vodstvo. Gostje so s požrtvovalno igro uspeli •izenačiti in zasluženo osvojiti eno točko. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. ALPLES : PREDDVOR 3:0 Gostje so se v glavnem branili. Domačini so zelo dobro zaigrali in povsem zasluženo osvojili obe točki. Sodil je Prigora iz Kranja. BRITOF : JESENICE 0:1 To je bila edina zmaga gostujočega moštva v 20. kolu gorenjskega prvenstva. Napadalci obeh ekip so zapravili vrsto priložnosti za zadetek. Sodil je Valant iz Kranja. Na lestvici vodi Korotan, ki ima zdaj že 5 točk prednosti pred Bledom, 3. so Jesenice, ki imajo 27 točk. P. Novak Križaju »zlata smučka« SN Tržičan Bojan Križaj — evropski mladinski prvak v slalomu ter eden naših najboljših alpskih smučarjev letošnje sezone — je osmi dobitnik »zlate smučke«, ki jo že osmo leto po končani sezoni podelijo Sportske novosti Zagreb. Mladi Križaj se je letos odlično držal med vso svetovno alpsko smetano. Z odličnimi uvrstitvami v slalomu je opozoril nase. Ima tudi odličen zbir FIS točk. V slalomu 16,48 in v veleslalomu 14,13. Zato tudi zaslužen uspeh in nagrada kandidatu za OI leta 1976 v Innsbrucku. Letošnji vrstni red: 1. Križaj (SK Tržič), 2. Norčič (SK Triglav), 3. Koželj (Branik), 4. Ga-šperŠič (ŠD Jesenice), 5. Kalan (TVD Partizan Gorje), 6. Štefančič, 7. Demšar, 8. Justin (vsi ŠD Jesenice), 9. Holtzl (SK Fužinar), 10. Milena Kordež (SK Triglav). Dobitniki »zlate smučke«: 1968 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice) 1969 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1970 Blaž Jakopič (ŠD Jesenice) 1971 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1972 Danilo Pudgar (SK Črna) 1973 Marjan Mesec (SK Triglav) 1974 Miran Gašperšič (ŠD Jesenice) 1975 Bojan Križaj (SK Tržič) -dh Tudi invalidi za dan mladosti V organizaciji ŠD Borec Kranj in na pobudo Joža Zagorca je bil ob praznovanju dneva mladosti in 30. obletnici osvoboditve na kegljišču Triglava zanimiv kegljaški spored. V moškem četveroboju so se pomerili DI Škofja Loka, JNA, Radovljica in Borec, v ženskem delu tekmovanja pa Iskra (Otoče) in Živila (Kranj) ter Vodovodni stolp. Rezultati: moški — četvero-boj: 1. Borec 2441, 2. DI Šk. Loka 2414, 3. JNA 2313, 4. Radovljica 2295; ženske — troboj: 1. Vodovodni siolp 2143, 2. Živila Kranj 2064, 3. Iskra Otoče 2006, dvoboj: Vodovodni stolp : Živila 2719:2680. Posamezniki — moški: 1. Kern 519, 2. Liko/.ar 474, 3. Vukanac 448, 4. Černe 442; ženske: 1. Vidali 433, 2. Lahovec 418, 3. Zore 391, 4. Mlakar 375. Zmaga tržiških košarkarjev v Avstriji V Feldkirchnu v Avstriji je bil tudi letos košarkarski turnir, na katerega so organizatorji povabili tudi lanske zmagovalce in dobitnike pokala; košarkarje Tržiča. Letošnji turnir je bil preteklo soboto in nedeljo. Tržiški košarkarji so se tudi letos dobro odrezali in prepričljivo zmagal i ter s tem ponovno osvojili pokal organizatorja. Za moštvo Tržiča so v Avstriji nastopali Gra-dišar, Kurnik, Zupan, Švab, Meglic, Jazbec in Veselinovič ter gosta, sicer člana kranjskega Triglava Skubic in Fartek. -jk Bo tudi jutri tako? Po šestem kolu SKL A je člansko moštvo Triglava še vedno neporaženo. Tudi v tem so se izkazali in v Trbovljah premagali favorita za visoko uvrstitev. Jutri ob 19.30 pa bodo v prestavljeni tekmi 5. kola gostili tudi še vedno nepremagano ljubljansko Ilirijo. Obeta se pravi derbi ekip, ki še nista okusili poraza. Domačini obetajo, da se bodo borili kot doslej, v veliko pomoč pa naj jim bi bili tudi gledalci. Morda se jih bo spet zbralo toliko kot na prijateljski tekmi Triglav : Zadar, (-dh) - Foto: F. Perdan Oba naslova v Maribor Male (Branik) : Kralj (Olimpija) 6:1, 6:0, Škulj (Olimpija) : Šlegl (Kamnik) 6:0, 6:3, Breskvar (Olimpija) : Arh (Triglav) 6:4, 6:4, Aleš : Pisk (oba Triglav) 6:0, 6:2, polfinale: Male : Škulj 6:3, 6:1, Aleš : Breskvar 2:6, 6:5, 3:6, finale: Male : Breskvar 6:4, 6:1, za 3. mesto: Škulj : Aleš 6:4, 6:2. -dh Pionirsko prvenstvo Alplesu V sredo je bilo na igrišču TVD Partizan v Dupljah letošnje gorenjsko pionirsko prvenstvo v rokometu. Pomerile so se štiri ekipe: Alples, Šešir, Križe in Duplje. Naslov prvaka je osvojila ekipa Alplesa, ki bo sodelovala na republiškem pionirskem prvenstvu. Rezultati: Duplje : Križe 16:9, Alples : Križe 20:11, Alples : Duplje 22:14, Alples : Šešir 11:7, Duplje : Šešir 13:11 in Križe : Šešir 24:12. Ekipa Alplesa je tako osvojila 6 točk, Duplje 4, Križe 2 in Šešir brez točk. J. Kuhar Na teniških igriščih Triglava Kranj je bil domači teniški klub organizator republiškega prvenstva pionirjev. V obeh konkurencah — do 14. in do 12. leta — je nastopilo 42 tekmovalcev, od tega kar 22 mladih Triglavanov, mariborskega Branika, trboveljskega Rudarja, ljubljanske Olimpije, Kamnika, Novega mesta in Triglava. Oba naslova sta odšla v Maribor, saj je v kategoriji do 14 let zmagal Branikovec Požar, pri pionirjih do 12 let pa njegov klubski kolega Male. Lep uspeh so dosegli mušketirji Triglava. Med starejšimi je Skarabot tretji, med mlajšimi pa Aleš četrti. Izidi — pionirji do 14 let — četrt-finale: Požar (Branik) : Gbrjub (N. mesto) 6:5, 6:1, Zerovec (Olimpija) : Skarabot 3:6, 2:6, Kirbiš (Branik) : Aleš (Triglav) 6:3, 6:2, Gorenc (Triglav) : Miloševič (Olimpija) 0:6, 6:2, 1:6, polfinale: Skarabot : Požar 3:6, 3:6, Kirbiš : Miloševič 6:5, 6:1, finale: Požar : Kirbiš 6:0, 6:2, za 3. mesto: Skarabot : Miloševič 4:6, 6:4 6:4; pionirji do 12 let - četrtfinale: šport međ vikendom NOGOMET — V predzadnjem kolu ZCNL so gorenjski predstavniki igrali takole: Sava : Tabor 0:0, Litija : Triglav 0:0, Renče : LTH 4:1 (3:1), Tržič : Jadran 1:3 (0:2), Usnjar : Kamnik 2:2 (0:1). Pari prihodnjega kola: Triglav : Sava, Kamnik : Tržič, LTH : Litija. ROKOMET — V republiški moški ligi so Skofjeloča-ni spel slavili visoko zmago, Tržič pa je doma z največjo Težavo odpravil Polet iz Murske Sobote. Rokometašice Alplesa so v II. zvi/ni Ijgj pc pru ikev'Ulju izgubile v Knpirniu. v žtnski republiški ligi pa je kranjska Sava v Mariboru izgubila z 9 goli razlike. Rezultati: Podravka : Alples 23:18 (11:7), Tržič : Polet 21:20 (9:10) Šešir : Slovenj Gradec 29:17 (15:7). Branik : Sava 29:10 (14:5). Pari prihodnjega kola: Alples : Zamet, Sevnica : Šešir, Šoštanj : Tržič. Sava : Usnjar. KOŠARKA — Košarkarji Triglava so zabeležili pomembno zmago v Trbovljah. Odlično so zaigrali predvsem v 2. polčasu. Odločilna tekma za naslov spomladanskega prvaka pa bo jutri, v sredo, ob 19.30, ko se bosta pomerila v zaostali tekmi Ilirija in Triglav. V ŠKL moški 1 B pa so Jeseničani izgubili v Kopru z 10 točkami razlike, v ženski republiški ligi pa so Škofjeločanke zmagale, igralke iz Zirov pa so izgubile. Rezultati: Rudar : Triglav 92:97 (51:45), Koper : Jesenice 88:78 (30:29), Jezica : Kladivar 96:50 (39:27), Kovinotehna : Kroj 35:49 (20:25). Pari prihodnjega kola: Triglav : Jezica, Salonit : Jesenice, Kladivar : Ilirija, Kroj : Jezica. ODBOJKA — Po hudem boju za 2. mesto v moški republiški ligi je končno Bledu ' uspelo, da je osvojil naslov vicešanipiona. V zadnji tekmi je Bled premagal Gaber je s .'5:0, ■Jeseničani pa so izgubili 2:3 v Mariboru v igri z domačim Branikom. Kamnik pa je izgubil gladko z Bovcem. Naslov'prvaka je osvojila Sava iz Črnuč, 2. je Bled, 4. Jesenice, 11. Kamnik. VATERPOLO — Na Reki je bil četrti turnir za pokal Primorja. Med štirimi ekipami je zmagal splitski Mornar, kranjski Triglav pa je z 1 točko osvojil 4. mesto. Rezultati Kranjčanov: Primorje : Triglav 6:5, Mornar : Triglav 7:7, Solaris : Triglav 9:5. KEGLJANJE — V Koprivnici je bil finale ekipnega državnega prvenstva za ženske. Naslov je osvojila Ljuhljana, kranjski Triglav pa je zasedel (i. mesto. J. J. 70 skakalcev na otvoritveni tekmi v Kranju Smučarski klub Triglav je v soboto odprl novo sezono prireditev na plastičnih skakalnicah. Otvoritvena tekma je pokazala, da imamo v Sloveniji številne mlade skakalce, ki so pokazali lepo znanje. Nastopilo je 70 pionirjev in cicibanov iz 7 klubov. Največ uspeha pa so imeli skakalci Triglava in Žirov. Ekipni pokal je osvojila domača vrsta pred skakalci Žirov. Prireditev je bila organizirana v počastitev 30-letnice osvoboditve iti 30-letnice telesne kulture v novi Jugoslaviji. Rezultati - CICIBANI: 1. Dušan Kavčič (Žiri) 194,7 (12,5, 13), 2. Dušan Šiler 177,4 (11,5, 11), 3. Miran Pegan (oba Triglav) 165,3 (10,5, 11), 4. Miha Tominc (Žiri) 153,0 (10, 11), 5. Robi Cimžar (Triglav) 152,9 (9,5, 10,5). 6. Tone Fortuna (Žiri), 7. Robi Pogačnik (Križe), 8. Peter Slatnar (Triglav), 9. Borut Mur (Žiri), 10. Igor Mandeljc (Križe), 11. Tomaž Lavtar (Triglav); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Peter Jereb 196,4 (12,5, 12,5), 2. Milan Primožil 195,6 (12,5, 12), 3. Matjaž Žagar (vsi Žiri) 192,5 (12, 12), 4. Andrej Ropret 186,5 (11,5, 12), 5. Roman Beton (oba Triglav) 184,8 (12, 12), 8. Jure Možina (Žiri), 10. Marko Rogelj (Triglav); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Leon Bevc 221,4 (13,5, 14), 2. Miro Bizjak (oba Triglav) 218,1 (13, 14), 3. Primož Ulaga (Ilirija) 209,5 (13, 13), 4. Bogdan Finžgar 202,4 (13, 12), 5. Aci Šink (oba Triglav) 202,0 (13, 13), 6. Franci Jelovčan (Žiri), 8. Stane Martinjak Triglav), 9. Brane Eržen (Žiri), 10. Dušan Mrak (Žiri); EKIPNO: 1. Triglav I, 2. Žiri I, 3. Triglav II, 4. Ilirija I, 5. Žiri II, 6. Križe, 7. Logatec. J. Javornik Leon Bevc mM IL# im -Št 11 Torek, 3. junija 1975 Pred dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu in Veliko nagrado Jugoslavije v Podljubelju Konec- maja in začetek junija je čas, ko pri nas dijaki gimnazij in drugih srednjih šol simbolično z maturantskimi sprevodi in s pesmijo Gaude-amus igitur slavijo konec štiriletnega študija in tako imenovani zrelostni izpit. Brezskrbna leta, kot se jih nekateri čez čas radi spominjajo, so tako končana. In skoraj ni generacije srednješolcev, ki se ne bi čez čas srečala ,na obletnici mature. V petek zvečer so v hotelu Grad hrib v Preddvoru proslavili 25-letnico mature nekdanji dijaki dveh razredov kranjske gimnazije. Prek 60 jih je takrat maturiralo, na obletnici tega dogodka pa se jih je zbralo okrog 50. S tremi smo malo pokramljali, kakšna je bila gimnazija kot srednja šola včasih, kakšen poklic so si izbrali in kakšnega bi si, če bi se še enkrat odločali in podobno. Jože Teran (1931), rojen v Radovljici, zdaj živi v Kranju: »Po končani gimnaziji sem se odločil za študij na strojni fakulteti. Ze pred začetkom štiriletnega študija na gimnaziji sem se odločil za ta poklic in sem se potem ves čas tudi pripravljal za ta študij. Ce bi se še enkrat odločal, bi najbrž ubral isto pot ali pa bi se morda odločil za medicino. Mislim, da so danes gimnazijci bolj obremenjeni kot smo bili mi. Res pa je, da so tako materialni in drugi pogoji na srednjih šolah veliko drugačni in boljši. Sicer pa je mene na gimnaziji urnik prelej utesnjeval in šele, ko sem prišel na fakulteto, sem se počutil bolj akademsko. Bil sem tudi prvi Stipendist kranjske Iskre jn 18 let bo letos minilo, odkar sem zaposlen v tem podjetju. Mislim, da smo se vsi, ki smo se danes zbrali na obletnici mature, veselili tega srečanja. Se posebno pa smo veseli, da je med nami tudi razrednik Ciril Velušček, c Olga Puhar (1930), rojena in tudi zdaj živi v Kranju: »Ko sem končala gimnazijo, sem se odločala med študijem ekonomije in prava. Odločila sem se za agronomijo. Ko pa sem se v tretjem letniku poročila, sem mislila, da študij in družina ne gresta skupaj in sem s študijem agronomije, prenehala. Zdaj delam kot socialna delavka na Centru za socialno delo v Kranju. Zanimivo in odgovorno delo je to in rada ga opravljam. Ce pa bi se 1 današnjimi izkušnjami še enkrat kot gimnazijka odlo- čala za poklic, bi prav gotovo izbrala študij agronomije. Mislim, da so danes mladi, ko maturiraj o na srednjih šolah, nekako bolj zreli kot smo bili mi včasih. Bolje so seznanjeni s poklici in drugačne, mislim boljše možnosti imajo za nadaljnji študij. V našem razredu smo se vedno dobro razumeli in bili smo trden kolektiv. Vedno smo se radi zbrali na obletnici mature in današnje 25-let niče sem se še posebno veselila. Naš razrednik je bil Teodor Todorović in vsi smo veseli, da se je udeležil današnjega srečanja.« Janez Sušnik (1929), rojen v Besnici, zdaj živi v Kranju: »Nameraval sem študirati zunanjo trgovino v Beogradu, vendar so takrat ta študij ukinili. Zato sem se odločil za geografijo. Trenutno sem zaposlen kot direktor Šolskega centra za tekstilno- in obutveno stroko, razen tega pa v Beogradu študiram še na tretji stopnji ekonomiko in planiranje. Ce bi bil še enkrat pred tem, da bi se opredeljeval za pot po gimnaziji, bi najbrž izbral prav to, kar zdaj študiram. Ce pa danes primerjam študijske pogoje na gimnaziji s takratnimi, je razlika ogromna. Včasih smo poleg razreda imeli le tako imenovano fizikalno predavalnico. Danes ima gimnazija posebne učilnice' za skoraj vse predmete. Imajo recimo fonolaboratorij, 0 čemer mi včasih sploh slišan nismo. Vseeno pa mislim, da so bila gimnazijska leta najlepša in najbolj brezskrbna. Študentsko življenje na fakulteti je bilo za marsikaterega zelo trdo. Marsikdaj smo bili do besedno lačni in spominjam se, kako smo včasih razmišljali, kako bo lepo, ko si boš lahko sam kupil recimo žemljo in hrenovko« A. Zalar Dirka tudi spopad proizvajalcev Nedeljska dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov ne bo le merjenje moči hrabrih mož. vajenih na borbo s prahom, blatom in strminami. Dirka za Veliko nagrado Jugoslavije v Podljubelju bo obenem tudi borba za prestiž med proizvajalci posebnih motorjev za motokros. Doslej prijavljeni tekmovalci bodo za jahali jeklene konjičke KTM, Puch. Hus-quarna, Suzuki, CZ, Bultaco, Mai-co, Montesa itd. Omenimo naj. da vozijo Belgijci Everts, Robert in Geboers na Puchu, Husquarni in Suzukiju, najboljši tekmovalci Češkoslovaške na ČZ, slavna Zahodna Nemca Maisch in Bauer na Maicu in Suzukiju, Sovjeti na motorjih znamke KTM in ČZ, Švedi na Ja-mahi itd. Pričakovati je, da bomo tudi letos ta.ko kot pretekla leta srečali v Podljubelju številne ekipe mehanikov in strokovnjakov omenjenih proizvajalcev motokrOs strojev. Da bi se na primer Puch še bolj uveljavil, bo prišla v Podljubelj posebna delegacija predstavnikov tovarne in strokovnjakov! Za marsikoga bo zanimiv pregled, katera zveneča imena motokrosa so doslej že zmagovala v Podljubelju in kdo so bili najbolje uvrščeni Jugoslovani in Tržičani. Leta 1968 je zmagal Sved Torsten Hallman. Jugoslovana Matija Stevanovič in Janez Rotar iz Tržiča se nista uvrstila. Leto kasneje smo bili priča prvemu zmagoslavju Belgijca Joe-la Roberta. Rojak Geboers je bil drugi, zmagovalec i/, leta 1908 Hali- Kako bo letos v kampih? Komisija za kampinge pri turistični zvezi Slovenije je v petek dopoldne v hotelu Špik v Gozd-Martuljku sklicala posvet z lastniki kampingov v Sloveniji. Udeležili so se ga tudi republiški tržni inšpektor, predstavnik gasilske /.veze Slovenije. Industrije motornih vozil IMV Novo mesto in nekateri drugi. Razpravljali so o nalogah, ki jih je treba urediti še pred sezono, o cenah in urejenosti kampingov in podobnem. Ugotovili so, da so v letošnjem zveznem vodiču o kampingih v Jugoslaviji, ki ga je izdala Avto-moto zveza Jugoslavije, cene objavljene v dolarjih. Menili so, da se to v prihodnje ne bi smelo ponoviti in da bi morale biti cene objavljene v dinarjih. Preračunavanje cen iz dolarjev v dinarje namreč ob današnjem drsečem tečaju dolarja ni tako eno-, stavno. V kampingih so že dobili vrsto pripomb na račun takšnega cenika tako od domačih kot od tujih gostov. Težave namreč lahko nastajajo zato, ker so bile cene lani potrjene v dinarjih, zdaj pa zaradi drugačnega tečaja dolarja odstopajo od prvotnih. Prav tako so se dogovorili, da bo gasilska zveza Slovenije izdelala posebna navodila o protipožarni zaščiti v kampingih. Komisija pa se je obvezala, da bo za vse kampinge oziroma za obiskovalce izdala navodila o redu in pravilih kampingov v več jezikih. Na DOSVetU so tudi precej govorili o tako imenovanem divjem kampiranju, o opremljenosti in garažira nju kamping prikolic, ki jih izdeluje IMV Novo mesto, o preskrbi s plinom in drugem. Sklenili so, da bodo o nekaterih odprtih vprašanjih pripravili predloge za rešitev do naslednjega posveta komisije, ki bo jeseni. A. Z. Pionirji iz Luž najboljši Občinska gasilska zveza Kranj je organizirala v soboto v Delavskem domu v Kranju tekmovanje v znanju »Kaj veš o gasilstvu«, ki se ga je udeležilo 21 pionirskih ekip gasilskih društev kranjske občine. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Razen tekmovalcev se je v dvorani zbralo tudi skoraj 200 poslušalcev Oziroma gledalcev. Sodelujoče ekipe so prejele pokale in priznanja, kranjska podružnica Ljubljanske banke pa je nekatere pionirje-gasilce na gladila s hranilnimi knjižicami. Na postavljena vprašanja so najbolje odgovarjali mladi gasilci z Luž. Na drugo mesto so se uvrstili pionirji Gasilskega društva Duplje, tretji pa so bili najmlajši gasilci s Primskovega. -jk motorjev man pa tretji. Ta dirka je minila brez Tržičanov, Jugoslovan Adolf Bele pa je bil 25. Leta 1972 je bil vrstni red enak (Robert, Geboers), le da je bil tretji Finec Vehkonen, ki ga bomo "verjetno gledali v Podljubelju tudi letos. Najboljši Jugoslovan (19.) je bil Milko Vosenjak, najboljši Tržičan pa Jože Zupin. Leta 1974 je bila v Podljubelju dirka za svetovno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Kot je verjetno še marsikomu sveže, je zmagal učenec Joela Roberta Belgijec Gilbert de Roo-ver. Obetajoč tržiški tekmovalec Branko Ahačič je bil 14. in obenem tudi najboljši Jugosfovan. Dela, ki ga imajo s pripravo prireditve člani prireditvenea odbora pod vodstvom Jožeta Jurjevčiča, ne kaže posebej* omenjati. Predsednik in sodelavci Slavko Hvalica, Franci Globočnik, Boris Roblek, Janko Justin, Maks Štumfelj, Janko Rozman. Miro Pirih, Tone Jurjevčič, Marjan Romih, Jože Ahačič, Matevž isukane, Alojz Zupančič, Anton Kova-čič. Marjan Salberger, dr. Andrej Robič. Ivko Bergant, Milan Zupan, Miloš Babic, Nenad Antonič, Marjan Ogrin in Sašo Ahačič so mu kos le z največjimi napori. Njim pomagajo še drugi sodelavci, med katerimi ne kaže prezreti predstavnikov tovarne Peko, ki je tudi letos pokrovitelj prireditve. Redno se sestaja tudi organizacijski komite, v katerem so predstavniki občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, tržiških organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, JLA, Avto-moto zveze Slovenije in Jugoslavije, Uprave javne varnosti, Zavarovalnice itd. Znano je tudi že, da bo delegat na obeh dirkah, za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov in Veliko nagrado Jugoslavije Franc Fingušt iz Orehove vasi. J. Košu jek V Kranju so bile v soboto in nedeljo tretje letne športne igre PTT delavcev Slovenije. Ekipe so se pomerile v malem nogometu, streljanju, odbojki, hii>'[ hoji. šahu, kegljanju in namiznem tenisu. V'posameznih panogah so zmagah — šah: PTT Maribor, odbojka, ženske: PTT Ljubljana, odbojka, moški: PTT Maribor, streljanje, ženske: PTT Ljubljana, streljanje, moški: PIT Celje, hitra hoja: PTT Koper, mali nogomet: PTT Kranj, kegljanje, ženske: PTT Koper, kegljanje, moški: PTT Celje, namizni tenis: PTT Maribor. Na sliki ekipa PTT podjetja Kranj v malem nogometu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan lip bled TRGOVINA na Rečici, tel. 064-77 328 vam nudi stavbno pohištvo • VRATA VSEH VRS • OKNA • OBLOGE • GRADBENE PLOŠČE • ŽAGAN LES na POTROŠNIŠKI KREDI brez porokov Trgovina je odprta vsak d#n od 6 — 14. ure, ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. ur «4) lip bled Lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064-77 384