roJ?£n.ina pfa&cz/ia & . Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik Vili. V Ljubljani, dne 1. februarja 1928. 4. številka. Zakaj je potrebna enotna organizacija. 6. Centralizacija, decentralizacija, majorizacija. Iz dosedanjih izvajanj in po našem zami-sleku bi bila naša organizacija centralizirana. To 'bi utegnilo morda izzvati razne pomisleke, zlasti ker je vladala dosedaj v avtonomiji naših društev vsestransko velika širokogrudnost. Po drugi strani ,pa vlada med posameznimi skupinami ptt. nameščencev neko nezaupanje, ki je posledica nekdanjih razmer v naših organizacijah, deloma pa izvira iz nekdanjega razmerja, ki je delilo v službenih in izvenslužbenih odnošajih različne skupine med seboj z nepremostljivimi razlikami. Tega nekdanjega nedemokratičnega duha se tudi mlajša generacija ni mogla docela otresti. — Toda poudariti je treba, da je ta centralizem samo izraz pripadnosti vseh ptt. uslužbencev ne glede na njihove službene položaje k isti stroki, k istemu stan u. Današnja oblika naše organizacije je taka, kakor da člani različnih organizacij ptt. uslužbencev ne pripadajo isti stroki in kakor da jih razdvajajo čisto nasprotni interesi, kar pa ni res. Sestav naše organizacije bo tudi poslej moral biti decentraliziran, samo na drugačni in boljši, smotrenejši osnovi, nego je danes. Ta decentralizacija mora biti taka, da ne bo tvorila kitajskega zidu med pripadniki iste stroke in istega stanu, marveč morajo biti bodoče edi-nice naše skupne organizacije integralni deli celote v tem smislu, da bodo poklicane k sodelovanju in soodločanju v organizaciji najširše plasti članstva. Namesto sedanje decentralizacije po skupinah in edinicah, ki bazirajo na pragmatični .porazdelitvi ptt. uslužbencev, bo stopila teritorialna decentralizacija. Odločevali bodo v taki organizaciji in ji dajali značaj tisti, ki bodo imeli največ smisla za skupnost in ki bodo tvorili najzavednejši in najagilnejši kader članstva. To je prav in v redu, ker je pogrešno, nepravilno, nedemokratično in nesocialno, da odločuje in ima v organizaciji kdo več upliva samo zato, ker pripada k izvestni Skupini ptt. uslužbencev. Ne službeni, ne socialni in družabni položaj posameznikov ali celih skupin ne sme tvoriti privilegija v organizaciji, nego edinole zavednost in smisel za organizacijo, razumevanje njene naloge, čut skupnosti in enakosti interesov. Iz tega kriterija morajo v organizaciji odpasti vsi pomisleki o kaki majorizaciji. Ljudi, ki imajo jasno odraženo or-ganizačno misel, ni mogoče majorizirati. Majorizacije se lahko boji le nezavedni, neagilni in nedisciplinirani del članstva skupne organizacije. Kolikor v resnici postoje posebni interesi ene ali druge skupine, 'bodo imeli vsi tudi v novem sestavu dovolj prilike in možnosti, da te interese popolnoma zadostno zastopajo in ščitijo. Ob ambiciji in dobri volji je dana vsem in vsakomur možnost, da se v organizaciji uspešno udejstvujejo in da zasedejo svoji sposobnosti primerno število vodilnih in odločilnih mest. 7. Kaj pa premoženje sedanjih društev? Nadaljni pomislek tvori premoženje današnjih samostojnih društev. Premoženje je last članov dosedanjih društev, ki so svojo imovino zbirala in množila. Razen tega je vrednost imovine obeh društev, ki prihajata pri reorganizaciji v poštev, precej neenako. Zato se nekateri boje, da se hoče OTO prilastiti tega denarja in si na lahek način napraviti trojno premoženje. Toda naša organizacija je idejna ustanova, zato ne hlepi po materialnem blagu. Obl. organizacija ne mara in ne potrebuje tistih tisočakov ne od uradnikov in ne od nižjih uslužbencev, kajti naša organizacija ni podporni fond, ampak resna strokovna organizacija, ki ima svojo eksistenčno možnost samo na solidarnosti pripadnikov neglede na te ali one zunanje dobrine. Vzlic vsej skupnosti in enotni organizaciji bo ostala še nekaj let — vse dotlej, dokler ne bodo enotne tudi naše duše t. j. dokler popolnoma ne prelomimo s preteklostjo, posebna interesna sfera posameznih vrst poštnih uslužbencev. Morda bi hoteli kedaj uradniki prirediti kalk sestanek na deželi samo za uradnike, morda bi hoteli kdaj poslati svojega posebnega zaupnika kot delegata v Beograd, eto ti 'posebnega uradniškega fonda, ki se stvori iz sedanjega premoženja uradniškega društva. Nižji uslužbenci bi imeli morda kdaj svoje posebne želje, hoteli bi obdržati svoje podpore, eto ti posebnega neuradniškega fonda, ki bi se ustanovil iz denarja njihovega sedanjega društva. Oba fonda bi se sicer vodila v blagajniških knjigah skupne organizacije, vendar bi bila to nedotakljiva fonda, s katerima bi smela razpolagati samo tista skupina, ki je prinesla ta denar s seboj v skupno organizacijo. Z eno besedo, to je dota, ki se intabulira na skupno imovino. Sicer pa bomo o tem še govorili v poglavju likvidacije društev. 8. Ali je mogoče skupno delovanje med uradniki in neuradniki? V uradniških kakor tudi v neuradniških vrstah se čuje večkrat mnenje, da je skupno sodelovanje z uradniki odnosno z nižjimi uslužbenci nemogoče, ker gledajo uradniki na skupnost in organizacijo z drugačnega pogleda, nego neuradniki. Dosedanje izkušnje skupnega delovanja v poprejšnji Zvezi poštnih organizacij in v sedanji OPO nam potrjujejo, da so v neuradniških vrstah v pogledu organizacije in skupnosti v resnici nekatere stvari, ki bi si jih želeli drugače, vendar pa te stvari niso takega značaja, da bi tvorile nepremostljiv prepad za skupno delovanje v enotni organizaciji. Sicer pa so se razmere v tem pogledu v poslednjem letu precej izboljšale in brezdvomno bi se v skupni organizaciji polagoma in sčasoma izgladile vse ostale nepovoljnosti. Končno pa v veliki organizaciji ne more biti vse v najidealnejših medsebojnih odnošajih, kajti vsako javno udejstvovanje večje skupine ljudi v enem in istem forumu dovede samo po sebi do večjih ali manijših neskladnosti mišljenja in taktike. To je prirodna posledica vsakega evolucio-narnega pokreta. Sicer pa je znano, da v tem pogledu tudi že v samih sedanjih društvih ni vse brez hib In graje. Toda tudi ko bi 'bile razmere v tem pogledu še bolj temne, je treba staviti tudi to na tehtnico zaradi ene same prepozicije: še vedno je boljša skupnost, Če tudi jo kale kake nepovoljnosti v skupnih odnošajih, kakor pa , iskirati z današnjim nesigurnim stanjem event. popolno izolacijo ene ali druge skupi- ne ptt. uslužbencev, enega ali drugega društva. Današnja oblika naše OPO ne nudi dovolj sigurnosti v tem1 pogledu, ker se taka izolacija izvrši lahko v eni uri z navadnim sklepom ene organizacije o izstopu iz OTO. Izolacija seveda tudi pozneje ni izključena, vendar pa bi bila zvezana s takimi težkoča-mi in komplikacijami in s tolikim rizikom, da bi bilo treba resnično velikega in nepremostljivega povoda za tak korak. Oaije prih.) Redukcija. (Utisi iz Beograda.) »Nekaj gnilega je v državi Danski«, pravi Hamlet. »Nekaj ni gnilega v državi SHS«, pravi prečan, ki se vrne iz Beograda. Nekaj ni gnilega, ostalo je namreč vse gnilo. Avgi-jev hlev. Za lOletnieo te države izgleda, da bo ta hlev prav do stropa nalbasan. Takrat bo eksplodiralo ali se bomo pa zadušili v tem smradu. Take občutke imam vselej, kadar se vračam' po' nekajdnevnem bivanju v Beogradu nazaj v Slovenijo. Skozi dolgo vožnjo po pustem Sremu in enolični Slavoniji se toliko oddahem, da si vsaj nosu več ne tiščim. Na vsa pljuča pa zadiham šele, ko prevozim most čez Sotlo... Po tem uvodu ni težko ugeniti, kakšen bo razplet in konec te pesmi. V vsakem pogledu, na vseh poljih, v vseh stvareh plača račun Slovenija. Prebivalci te divne dežele so vzra-sli v čisto drugem miljeju, pod drugo kulturo, z diametralno mentaliteto in tega dejstva ne odtehtajo vse fraze o »narodnem edinstvu«. V naši državi je sigurno preveč uradov in preveč drž. uslužbencev. Tudi pri pošti jih je preveč. Pošte v beograjski, skopeljski in cetinjski direkciji, z eno besedo srbske pošte s par sto enotami na mesec so državne pošte IV. reda. Na Hrvatskem in v Vojvodini so pošte s 30.000 do 60.000 enotami na leto pogodbene pošte. Pri nas je še poseben unikum: kakih 50 pošt, ki niso niti državne niti pogodbene pošte. Kaj so, ne ve nihče v tej državi. In vse to v desetem letu enotne države, v osmem letu enotne ustave, v šestem letu enotnega uradniškega zakona, v četrtem letu enotne uredbe o podeli pošt na razredčin v tretjem letu enotnega pravilnika o pogodbenih poštah. Pa vse to bi se še preneslo. Toda na srbski pošti s 3000 enotami na mesec sede trije uradniki, na naši pa eden. Kjer sede pri nas trije, jih je tam vsaj šest. Samo v Beogradu je baje nastavljenih okrog 200 študentov pri pošti kot dnevničarji. Pri nas je uvedena skoro povsod selska dostava, tam doli nikjer, pa imajo več pismonošev kakor naše pošte. Samo za eno pošto vem, ki ima 2 služiteljski mesti sistemizirani, pa ima 17 služiteljev. Pri nas garajo predstojniki pošt z 2000—-5000 enotami na mesec sami. Po 9 do 10 ur na dan. Noben praznik in nobeno nedeljo niso prosti. Shirani in zmučeni prosijo, rotijo direkcijo za drugo moč. Direkcija jim je pa pri najboljši volji ne more dati, ker Beograd ne pusti. V področju beograjske direkcije pa so pošte, katerih predstojniki za božjo voljo prosijo svojo službeno oblast naj jim odvzame celo tropo nepotrebnega osob a, ki jim je v samo napoto, ki nič ne dela in ki ni za nič uporabna, samo vsakega prvega so na svojem mestu. Pa niso uslišani Zakaj vsi tisti kmetje, peki in branjevci so iz tistega kraja doma ;n imajo s pošto samo toliko zveze, da dobivajo iz njene biagaj 'e nagrade za storjene p;.ste pri volitvah.. V takih razmerah bi mi rekli: ne 10, ampak 20 odstotkov ptt. osobja v tej državi naj se reducira, pa bo še ostal neki odstotek, da se bodo mogli vrniti vsi po raznih direkcijah raztreseni sinovi in hčere našega naroda, da se bodo vrnili v Slovenijo in tukaj zamašili vrzel, ki je nastala v slovenski poštni upravi zaradi pomanjkanja osobja. Pa ne tako. Sklep: reducirati je treba 10 odstotkov in to povsod enako, po vseh direkcijah. Beograjska direkcija ima 50 odstotkov preveč osobja, naj se torej reducira 10 odstotkov, tako da bo imela 40 odstotkov preveč. Ljubljanski direkciji manjka 10 odstotkov osobja, naj se ji reducira 10 odstotkov, tako da bo imela 20 odstotkov premalo osobja. Ta brezprimerni cinizem, ta atentat na ■poštenost, red in potrpežljivost slovenskega naroda je potisnil predsedniku naše organizacije .popotno palico v roke in hajdi v Beograd. Tam je skušal pred generalnim direktorjem pošte in telegrafa z vsemi argumenti stvarnosti, pameti, pravičnosti, enakopravnosti in s številkami dokazati silno krivico, ki jo trpi slovenska poštna uprava in ž njo vred vsi slovenski ptt. uslužbenci. Prepričeval je, da je v Sloveniji mogoče govoriti samo o povečanju števila osobja, da se pri nas v interesu stroke in uprave ne sme reducirati niti eden poštni, telegrafski in telefonski uslužbenec. Opozoril ga je na številne prošnje in urgence ljubljanske poštne direkcije za povečanje števila osobja in na edini odgovor, ki ga je dobila direkcija od ministrstva, da mora odpustiti 10 odstotkov svojega osobja iz slu'žbe. G. gener. direktor Milan Djordjevip ni mogel počakati konca: »Kaj, vi ste proti redukciji,« je rekel, »ko nima nobena direkcija v državi sorazmerno toliko uslužbenstva kakor ljubljanska? Kaj vendar mislite? Saj je vaša direkcija brez kredita in brez odobrenja ministrstva sprejela celo tropo dnevničarjev. Po proračunu bi smeti imeti 216 pogodbenih poštarjev in dnevničarjev, v resnici pa jih imate 616. Ves ta previšek 400 dnevničarjev se mora kot nadštevilen reducirati, odgovarjali pa bodo tisti, ki so to osobje brez potrebnega kritja nastavili.« Nisem vedel, ali bedim ali sanjam. Tako torej: pogrešiti ne moremo niti enega, 10 odstotkov bi bilo okoli 150 uslužbencev, ta pa govori o nekih 400 dnevničarjih, kar pomeni 30 odstotno redukcijo. Ker je treba v poštnem resoru reducirati vsega skupaj 843 oseb, bi to značilno, da ostanejo v poštni službi — bolje rečeno: pri poštnem koritu — vsi tisti nepismeni kmetje in politični priganjači. Seveda, v resnici te številke ne drže in vse skupaj ni resno. Na žalost naša službena oblast ne da zastopniku osobja tistega vpogleda v personalne zadeve, ki bi bil potreben zastopniku osobja, da gre zadostno oborožen v besedni boj s funkcionarji uprave. Kdo mu pove, kako stvar v resnici izgleda, kakšen je proračun in kako se uporablja, koliko je sistemiziranega, koliko budžetiranega in koliko faktičnega osobja, kolika je potreba in koliko kritje. Tako je moral predsednik organizacije kot zastopnik osobja braniti ne samo interese osobja, ampak braniti pred neosnovanimi izpadi tudi svojo službeno oblast. Drugače bi bil odgovoril, da je vedel vse tisto, kar danes ve, toda treba bi mu bilo pojasniti vso stvar, preden je odšel. Ne morem iti mimo te prilike, da ponovno ne apeliram na uvidevnost službene oblasti: vsaj tam, kjer gre za skupne interese, za koristi stroke in osobja, za biti in nebiti slovenske poštne uprave in slovenskega ptt. uslužbenstva, vsaj tam naj bi se znašli na skupnem pozitivnem delu za dobrobit osobja, stroke, naroda in države službena oblast in stanovska organizacija. Toliko je pa povedal, da številka 216 | kontraktualnih uslužbencev absolutno ne drži. V naši direkciji je zdaj že blizu 200 pogodbenih poštarjev, okoli 230 zvaničnikov in služiteljev pa je postalo dne 1. aprila 1927 po sami sili finačncga zakona dnevničarjev. Torej je že to okrog 430 kontraktualnih uslužbencev. Drugi dnevničarji se pa vendar že skozi leta in leta z vednostjo in dovoljenjem ministrstva jemljejo v poštno službo. Pa ne taki dnevničarji kakor so v Srbiji, ki pod tem imenom samo plenijo državno blagajno, ampak dnevničarji na sistemiziranih uradniških mestih. Dnevničarji, ki opravljajo vse posle poštne, brzojavne in telefonske službe kot polnozaposleni namestniki" manjkajočih uradnikov II. in III. kategorije. Da se ne zamudimo predolgo pri tem mučnem slikanju naših razmer, povemo na kratko, da je g. gen. dir. končno deputacijo milostno odpustil z zagotovilom, da bo Skušal spraviti število reducirancev na minimum, da ne bo reduciran noben kvalificirani uslužbenec, ampak da se bo absolutno potrebna kvota vzela iz vrst dnevničarjev. Delegacija — zastopniki zagrebške, splitske in ljubljanske organizacije je potem poiskala nekatere člane finančnega odbora. S pismeno spomenico in ustno smo razložili silno krivičnost kakršnekoli redukcije v naših krajih. Spomenico, ki smo jo razposlali vsem slovenskim političnim klubom, objavimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. Sličen poziv je organizacija predala Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Oglasila se je tudi v predalih dnevnega časopisja, da pokaže javnosti, kam bo taka brezglava metoda privedla nekoč tako odlično poštno upravo v Sloveniji. Pri poštni direkciji je točno raztolmačila svoje stališče in zahtevala, da direkcija z vso odločnostjo nastopi proti vsaki okrnitvi pošne službe in njenega mameščenstva. Organizacija je storila torej ob pravem času in na pravem mestu vse, da prepreči to zlo. Od tega trenotka dalje ne leži razvoj dogodkov več v rokah organizacije. Upamo pa, da niso bili vsi napori zaman in da se vsaj omili zamah n jeni udarec našemu osobju. Velika dolžnost in odgovornost pa sloni še na gospodu direktorju. Preden se končno določi ključ in osebe reducirancev, bodo pozvani v Beograd vsi direktorji oblastnih direkcij. Takrat bo na mestu moška beseda. S stvarnimi razlogi, s številkami in s statistiko bo treba stopiti pred beograjske mogočnike: toliko in toliko osobja je imela ljubljanska direkcija pred redukcijo 1. 1923, toliko in toliko ga je ostalo po redukciji, toliko in toliko ga je danes. Pa naj pridejo ostali gg. direktorji s takimi statistikami, takrat se pa pomerimo, kje je pravica in kje krivica. V tem vprašanju sicer vsa čast naši direkciji in njenemu šefu. Isto uvidijo in isto zahtevajo. Bog jim daj v odločilnem trenotku samo malo več poguma. Ne bodo za Slabo stvar zastavili svoje besede. Jos. Jakše. Kaj je še novega v Beogradu. Redukcija, ta strašna beseda, ki nas preganja že vsa teta po prevratu, je bila glavna, skoro edina svrha potovanja predstavnikov organizacije v Beograd. Zato smo napisali o njej poseben članek. Na tem mestu bi pripomnili samo še to, da se pripravlja generalna redukcija državnih uslužbencev — 50.000 po številu. Ker pa ne more oziroma neče za tako velikopotezno akcijo nobena politična stranka prevzeti odgovornosti pred svojimi volil-ci — drž. nameščenci, zato da se pripravlja koncentracijska vlada, da bi tako vse stranke vzajemno izvedle to ogromno redukcijo. — Kakor smo kupili, tako prodamo. Napredovanje v višje skupine se odlaga | od meseca do meseca. Direkcija je .poslala j PETTETEIFIHLM. j • • »Ali že veš, na poštni direkciji so j | dobili mesno kontrolo.« »»Beži no, kako to?«« : »Kj, na sobnih vratih je tako zapisa- j j no.« : »»Kaj neki poreče za tako vmeša- j I vanje mestni tržni nadzornik?«« »Tepec, to je vendar le višja račun- ; j ska kontrola.« »»Zaboga, pa še večja jezikovna • modrost. Sem že mislil, da gre za kon- ‘ a trolo mesa od ustreljenih kozlov.«« še meseca avgusta 1927 večji predlog za napredovanje uradnikov II. kategorije, pa še do danes ni rešen. Od tega napredovanja pa zavisi napredovanje uradnikov 111. ktg. ter zrva-ničnikov in služiteljev. Kakor zadnjič g. minister, tako je sedaj tudi g. gener. direktor svečano obljubil, da ne bo pustil niti 5 par ne-potrošenega kredita za napredovanje in da bodo ukazi podpisani marca meseca. — Bomo videli. — Privatizacijo pošte pripravljajo merodajni faktorji. Baje ne ravno iz najidealnejših nagibov. Nihče ne sluti, kakšno zlo nam preti s to namero. Ce pride pošta, telegraf in telefon v privatne .roke, bi to. značilo popolno suženjstvo ptt. osobja. Savez je vstal z vso vehemenco proti tej nameri, ki v naši državi še zdavnaj ni dozorela. Ako bi grozilo uresničenje tega načrta, 'bo Savez pozval vse organizacije in vse ptt. osobje na javni protest, kakršnega ta država še ni videla. Zakon o pošti proučava sedaj trojica ministrov. Predsednik Saveza je bil povabljen k sodelovanju pri osnutku tega zakona, pa je svoje sodelovanje odklonil, čim je ugotovil, da pozna osnutek tega zakona samo dolžnosti, ne pa tudi pravice ptt. osObja. Savez vztraja slej ko prej na stališču, da ne more biti zakona o pošti brez določb za poštno osobje. Sicer je pa ves osnutek zanič. Revizija uradniškega zakona še vedno straši. Sestavljena je zopet nova komisija. Ker imajo te komisije gotovo' mastne dnevnice in »nadure«, ne verjamemo, da jih bo še konec. Doslej so bile komisije s 3 do 6 člani. Ker bi se ne mogli kmalu vsi zvrstiti, so postavili zdaj komisijo 12 članov, seveda sami najvišji funkcionarji državne uprave, ki ne občutijo potreb 99 odstotkov drž. uslužbenstva. Če povemo, da je predsednik te komisije pomočnik finančnega ministra (g. Jaša Protič), menimo, da vemo, koliko je bila ura. V tej komisiji je tudi predsednk Glavnega saveza drž. uslužbencev g. dr. Mika Jovanovič, sodimo pa, da je prišel vanjo bolj kot generalni direktor drž. računovodstva, kakor pa kot predsednik organizacije. Plenarna seja Glavnega »aveza je trenot-no najvažnejši dogodek. Zaseda 28. in 29. januarja v Beogradu. Na njej se obravnavajo silno važna vprašanja, ki utegnejo privesti organizacijsko gibanje jugoslovanskih 'drž. uslužbencev v popolnoma nov pravec. Iz Slovenije, od naše pokrajinske zveze drž. nameščencev so odšli na to sejo načelnik gosp. Paternoster, autor osnutka nove pragmatike g. dr. Stegenšek, zastopnik nižjih uslužbencev gosp. Franetič in zastopnik upokojencev g. Lilek. Z veliko nestrpnostjo pričakujemo zaključkov tega zasedanja, kajti mnogo, če ne vse, je odvisno od te seje. Pokojninski fond bo tudi predmet razprave na seji Gl. saveza. Poštni Savez je proti vsakemu odtegovanju za pokojnino, ker stoji na stališču, da je država dolžna skrbeti za ostarelega in onemoglega svojega uslužbenca. Tudi Zveza drž. nameščencev za Slovenijo je sedaj osvojila to stališče. Izgleda pa, da se bo s 1. aprilom t. 1. vendarle začelo odtegovati za pokojnino. Edino odstotek se bo morda znižal od prvotno nameravanih 6 odstotkov na 4 odstotke, oziroma za neke skupine na 2 odstotka. Jasno je, da je tudi naša oigamzacua solidarna i zahtevo Saveza. Vojaška službena doba se po najnovejši odločbi Državnega sveta zopet drugače rešuje. Pogoj je namreč samo ta, da je bil uslužbenec dne 1. septembra 1923 preveden na novi uradniški zakon, pa je služil preko ka-derskega roka. Zato naj uslužbenci, katerim so bila odbita vojaška leta, vlože novo prošnjo za vštetje te dobe, oziroma proti event. negativnemu rešenju ministrstva pritožbo na državni svet. Uslužbenci, katerim po prejš-njih predpisih ni bila vŠtevna vojaška služba (n. pr. izato ne, ker je vstopil po 32. letu Starosti v drž. službo), imajo tudi sedaj pravico do vštetja te dobe in do kaderskega roka, če so vstopili v poštno službo pred 6. septembrom 1919. Ce so pa vstopili po tem datumu v poštno službo, vendar še toliko zgodaj, da so bili 1. septembra 1923 prevedeni na novi zakon, se jim šteje vojaška službena doba po odbitku kaderskega roka. Ta rok znaša po prejšnjih predpisih za redno vojsko 3 leta, za domobranstvo 2 leti in za mornarico 4 leta. Vendar je pa še sporno, ali je tako velik odbitek kaderskega roka upravičen. Ta rok je po bivših avstrijskih zakonih res trajal toliko časa, toda po tistih zakonih se sploh ni priznavala vojaška službena doba onim uslužbencem, ki še niso imeli pravice do pokojnine. Sedaj pa se šteje tudi takim uslužbencem. in sicer po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Ker pa znaša po tem zakonu kaderski rok samo 18 mesecev, bi bilo dosledno, da velja v obeh primerih novi zakon. O tem bi moral donesti končno odločbo državni svet, če se kdo pritoži. — Državni svet je sedaj tudi odločil, da se nikomur ne računa vojaška službena doba pred 18. letom starosti. Komur je ministrstvo- tako dobo priznalo, bo sedaj drž. svet razveljavil. Savez ptt. uslužbencev pripravlja dalekosežne načrte za gospodarsko in socialno samopomoč ptt. osobja. Zaradi predstavnikov posameznih obl. organizacij je sklicala uprava Saveza dne 17. januarja sejo, na kateri so podali navzoči predsedniki obl. organizacij svoja poročila. Ustanove se kreditne zadruge na sedežih obl. organizacij, ki 'bodo z deleži članov in s prispevkom Saveza razpolagale s kapitalom, s katerim bo mogla organizacija uspešno podpirati svoje članstvo. Govor je bil tudi o pomoči Saveza1 za zgradbo poštnega doma v Zagrebu in v Ljubljani. Obe vprašanji — kreditna zadruga in poštni dom — pa še nista toliko dozoreli, da bi se moglo o njih javno razpravljati. Centraliziran proračun se pripravlja. Krediti za poedine osebne in stvarne potrebe ne bodo več porazdeljeni na posamezne direkcije, ampak bo ves kredit centraliziran v ministrstvu, odkoder bodo črpale direkcije potrebne zneske. Kaj je bil bistveni -povod k temu koraku, nam ni znano, čutimo pa, da bo tudi tukaj Slovenija povlekla krajši konec. Oni tam doli bodo že poskrbeli, da bodo hitro potrošili tiste milijone, tako da se bo reklo ljubljanski direkciji, kadar bo prišla s predlogom za napredovanje ali s kakim drugim potrebnim predlogom, — ni več kredita. Pravilnik za pogodbene pošte je bila druga najvažnejša točka sestanka zastopnikov Posameznih oblastnih organizacij. V to svrho se je vršila 20. in 21. januarja v Zagrebu anketa, na kateri so prisostvovali zastopniki zagrebške, splitske, novosadske (s pismenim predlogom) in lljubljanske organizacije ter trije zastopniki pogodbenih poštarjev iz Hrvatske in en zastopnik naših po-g. poštarjev, tov. Jos. Rep iz Leskovca. Razpravljalo se je na osnovi našega načrta. Dosežen je sporazum med posameznimi zastopniki ter sprejet kompromisni predlog. Ker zanima ta načrt gotov tudi naše pog. poštarje, začnemo v kratkem objavljati v našem listu ves osnutek novega pravilnika. Zdaj osnutek končno re- digirajo v Zagrebu, na kar ga predložimo po Savezu ministrstvu pošte in telegrafa oziroma njegovemu strokovnemu svetu v proučavanje. Organizacijsko gibanje. OBČNI ZBOR CELJSKIH NIŽJIH USLUŽBENCEV. krajevna sikupir-a društva nižjih pošt. in brz. usl. v Celj'u je imela 22. januarja t. 1. svoj Vil. redni -chčn-i zbor ob navzočnosti 3 contralnih delegatov tov. Grudna, Engelmana in. Smolnikarja iz Ljubljane. Tovariši krajevne skupine celjske, tako z -dežele kakor iz mesta, so se občnega zbora v jako lepem številu udeležili. 'Poleg poročil društvenih funkcionarjev je predsednik centrale tov. Gruden obširno orisal ^el-ovanje in uspehe naše organizacije. Tov. Engelman je poročal o dobrodelnem posmrtnem društvu »Dobrota«, orisal njeno potrebnost ter maglaša-1 do'Užhost, da se 'takoj vsi v svojem lastnem interesu včlanijo v »Dobroto«. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: ipredsednik Gruber Jos., podpredsednik Cerg-ol Janko, tajnik Ccipuš B., blagajnik Gorjanc Miha; za odbornike pa tovariši Filipič Fr., Meznarič Ivo, Cokan Jakob, Košec Ant., Šrot Mar-tim, Kuper M. in K-olesnik Al. Za pregl. računov t-ov. Crepinšek Ferdo, Hojnik F. in Vidmajer Fr. Občni zbor je potekel veličastno. Želimo si še več -takih. B C. PETDESETLETNICA POGREBNEGA DRUŠTVA Čeških poštnih uradnikov. Nedavno, -so praznovali poštni nameščenci v Pragi 50-letmico -svojega pogrebnega -društva. L. 1-877. se je zbralo nekaj previdnih poštnih uradnikov in ustanovilo človekoljubno podporno društvo, ki naj bi ob smrti člana plačalo ostalim podporo. Uradništvo je n-ovo društvo z veseljem in zanimanjem pozdravilo. Društvo je štelo takoj -prv-o leto 353 članov, kar je bilo vsekako lepo število „če pomislimo, da je bilo ustanovljeno samo za -državne poštne uradnike češke nar-odn-osti, a eraričnih pošt je bilo tiste čase jako -malo. Število članov je raslo od leta do leta. Danes ie v tem -društvu včlanjenih ili687 poštnih uradnikov. Izprva se je izplačevala podpora v -znesku 400 Kč, dan-es pa znaša najmanj 600 (Kč. Starejši člani so sploh op-r-oščeni plačevanja članarine. Društvo je izplačalo -doslej -skoraj- pol imiiijona Kč podpor, pa -ima še svojega imetja približ. 300.000 Kč. Od -ustan-ov-nih članov živi zdaj še 17 uradnikov in pa 7 vdov. — Danes imajo poštni nameščenci v CiSR še dve -drugi po-grebni -društvi, ki isto tako -dobro uspevati. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV V LJUBLJANI, r. z. z o. j., ki se bo vršil 11. februaarja 1928 ob pol 7 zvečer v salonu hotela »Miklič« v Kolodvorski ulici št. 43 s sledečim dnevnim redom : 1. Verifikacija pooblastil. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo ma-dzorstva. 4. 'Pismeno poročilo revizorja Zveze Slovenskih zadrug o izvršeni reviziju zadruge. 5. Sklepanje -o pritožbah in priziv zoper poslovanje načelstva in -nadzorstva. 6. Potrditev računskega zaključka za 1. 1927. 7. Podelitev a-bsolu-torija načelstvu in nadzorstvu. 8. Iziprememba pravil. 9. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 10. Slučajnosti. Ce občni zbor ob napovedanem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil po členu 37 zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pol ure. pozneje t. j. ob 7. uri zvečer drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal -ob vsakem številu navzočih članov. Pooblastila se bodo sprejemala na dam občnega zbora med pol 6. in pol 7. zv. istotam. Računski zaključek bo po čl. |19 pravil članom na vpogled od 3. do 11. februarja 1928 ob vsakokratnih uradnih urah zadruge. NAČELSTVO. Opozorilo! Obrazci pooblastil se dobe v zadmiSni pisarni in pri zaupnikih na poštah. (Ti so pri pošti Liub- li-ana 1 g. Hofman Edvard im -Ban Martin, pri pošti Ljubljana 2 g. iMartimšek Franjo, pri -direkciji p. in t. g. Karel Ceh. -Po končanem občnem zboru prirodi »Pevski zbor poštnih nameščencev« prosto zabavo. Vstopnine ni! OBČNI ZBOR DRUŠTVA PROMETNIH POŠTNIH URADNIKOV so bo vršil v Ljubljani v soboto, dne 11. februarja 1938 ob 8. -uri zvečer v restavraciji pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika -m blagajnika. 2. Poročilo revizorjev in odobritev računov. 3. Predlog odbora za likvidacijo društva. 4. Evont. volitev likvidacijskega -odbora in razdelitev premoženja. 5. Event. voii-tev novega odbora. 6. Slučajnosti. Občnega zbora se udeleži tudi zastopstvo mariborskega pododbora. Pričakujemo, da se tega občnega zbora udeleže -vsi člani. _____________________ODBOR. REDNI OBČNI ZBOR KRAJEVNE SKUPINE NIŽJIH POŠTNIH IN BRZ, USLUŽBENECEV V MARIBORU se bo vršil v nedeljo, dne 12. lebruarja 1928. ob 14. uri v -dvorani mariborske glavne pošte Dnevni -red: L Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo preglednikov računov. 3. Vo-litev novega -odbora in pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se otvori ob pol 15. uri -cb vsaki udeležbi članov. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži tega -občnega izbora. «, ODBOR. To in ono. Zaradi aktualnih člankov o redukciji in vesteh iz Beograda so morali izpasti iz današnje številke dopisi, lis-tek in poročilo o obenem zboru Društva ptt. ura-dnik-ov. Dopisnike prosimo potrpljenja, počasi pride vse na vrsto. Znižanje draginjskih doklad. Na prizadevanje in zahteve drž. uslužbencev za zboljšanje njihovega materialnega stanja je došel sedaj iz -Beograda prvi odgovor: zini žanje prejemkov za 10 do 15% (po nekih vesteli tudi več). -Ta najnovejši rop -na izmozganem državnem sužnju se je pripravljal z vso tajnostjo. V Beogradu ni nihče vedel, tako da -so predstavniki naših organizacij zaznali za to vest šele -ob povratku v Zagreb iz časopisja. Ker stvar še m -razčiščena, ne bomo danes o tem še nič pisali, pač pa v prihodnji številki. Za danes -rečemo samo toliko: bije zadnja ura. Ali smo še živi, ali smo res že popolni mrliči? Po katerem pravcu se dele državne pošte na vrste oziroma -redove, vp-ra-šu-jejo nekatere pošle. Pojasnjujemo, da je za to merodajen obseg prometa in pa važnost kraja. V kateri red se uvrsti kaka pošta, odloči mmister na predlog strokovnega sveta. Torej ne samo delovne em-o-tc, ampak tudi važnost dotičnega kraja -odloča o tem, v kateri red pride ta- ali ona pošta. V načelu velja pravilo, da so pošte I. reda na sedežu vePkega župana, pošte II. -reda v okrožnih mestih in velike pošte na važnih križiščih, pošte III. reda so pošte z vehkim prometom v okrajnih mestih, ostale pošte pa so IV. reda. Podpisani se najiStkdeneje zahvaljujem d-ru-štvu nižjih pošt. uslužbencev, podružnica Maribor, za podeljemo mi podporo v znesku 500 Din, ki mi jo je nakazalo za časa bolezni. Priporočam vsem tovarišem, da- vsi do zadnjega pristopijo k društvu, ker le v -slogi si lahko vzajemno pomagamo. — Lešnik iMihae-l, p. k. Ma-ribor 1. Jugoslovanski rekord. Nikola Gjurič, literat ih učitelj ministrstva za narodno zdravje, je prepotoval Jugoslavijo od 1. 1919. do 1926. v vseh smereh ter je imel pri tej priliki preko 2000 unlialko-holnih predavanj.. Predaval je največ v šolah In v armadi. Zahvala. Podpisani se naj iskren ejle zahvaljujem osrednjemu društvu nižjih poštnih ih brzojav, uslužbencev, -podružnica (Maribor, za podeljeno mi podporo v znesku 500 Dim, ki mi jo je naka- zalo za časa moje in moje žene 'bolezni. .Najtoplejše priporočam vsem cenj. tovairišemi, dla vsi do zadnjega (pristopijo k drirštviui, ker le pri temi v sih najde prvo podporo. — Marko štulbljar,, pošt. podiuradnik v pok. v iMariboiru. Osebne vesti. Postavljeni: za dnevničarje:Z. 'Bračun v Brežicah, Josip išimonlka v Dolnji Lendavi in Franc Kastelec v Novem mestu. Premeščeni: pt. ur. H/4 Ana Pirc iz Planine pri Rakeku na Ljubljano 1; pt. ur. LI/5 Ivana Bezlaj z iLItubljame 1 v.Planimo pri Rakeku, prip. (MI/4 Marija Korošec iz Zagorja ob Savi v Tržič in iLjbdmila Bajec iz Kočevja v Litijo; zvan. 3. skup. Ivan Parkelj z Ljiulbljame 7 na Ljubljano 1; služ. 2. skup. Josip Zevnik z Ljubljane 1 na Ljubij ano 2 in dnev. Janko Brate iz Rogaške Slatine ma Beograd 2. Odpuščeni: pogodb, pošt. Alojzija Klobasa v Ivanjcih. Umrli: uprav. iLI/2 Ludvik Joseok ma Maribo- TiU 1. Poroke: pogodb, pošt. v Sv. Juriju v Sloven. gor. Marija Bauman se je poročila s trgovcem M. Kocbekom. Pogodb, pošta Šenčur pri Kranju je po pravilni uvrstitvi padla iz II. razr. 1. stop. v lili. razr. 1. step. Po novi razdelitvi direkcij pripadajo sledeče pošte in uslužbenci naši direkciji: Čakovec: uprav, ilii/ij Franjo Car; pit. ur. M/2 Josipa Radojevič; iIli/3 Ana Moravec, Marija Ožegovič, Jelka Bolkovič; IiI/4 Andrija Furjan, iHanrieta W(olif; ili/5 Bosiljka Gjekič, Marija Kočar, Slava Webeir; iili/4 Stanka Borič, Klara Metkovee! zvan. 1. skup. Mijo iBurič; i2. skup. Milam Petek, livarn Pletenac, Stjepan Kramar, Pavao Prtič, iPetar (Hanžič; 3.' sikup. iGjuro Patafka, Josip Patafka; služ. 2. skup, Ignac Benko, Imbro Posavec,, Stjepan Lončarič. — Kastav : upravnik iIH/2 Roko Grošelj; JI/4 Anica Burger; izvan. 2. skup. Vailent Bačič; sluiž, 1. skup. iBnnest Bačič. — Prelog: upravnica lt/4 Marija Kečkeš; JII/5 Roža Schoipf. — Pogod-beme pošte: (Dekan o v ec: pog. pošt. Florijan Andraševič; D om j a Duibrava: Marija Lukman ; Donji K r a i'j e v e c : Desiderija (Dorčič; Dom ji Vidov ec: Josip Pongratz; Draško v e c: administrirana; (G o r i č a n : (Matija Kos; Koto r i b a: Marija IVlaŠič; L e g r a d: Štefanija Golubič; iMac in ec: (Franjo 'Videc; Mala Subotica: ilvan Srša; Mursko Središče: Marija Biščan; iNedeljišče: Andrija Heđjeid; Podtiuren: admiinistrirama; Sv. Marija: Ivan Mustač; Sv. Martin na Muri: Ivan Tkalec; Sv. Matej: Marija Bla'žić; Stri-gova: Irena Androlič; Vratlšinec: Vinko Posavec; Zamet: Božo Srdoč. Otvoritev! Otvoril sem v znani gostilni „Pri Lozarju44 (Sv. Jakoba trg) dalmatinski vinotoč in gostilno. Točim prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Primorska kuhinja. Ob petkih tržaški bakala (polenovka), vsako sredo in soboto morske ribe. Vsako nedeljo od 4. dalje v salonu koncert. Turška kava In čaj. Postrežba točna, cene zmerne. Priporoča se M. Silović, lastnik. Zo ie pwn ši) inrsKD urn katera se največ hvali, kupuje in vsem priporoča, ker trpi najdalje brez popravkov kaže točni čas ter spada med najboljše švicarske ure in je pri tem zelo poceni: Št. 100. Žepna ura, Anker rumn /lQ‘ Din Remotoir Roskopf 58910 43 60 p Št. 111. Anker Remontoir Cn- Din Roskopf s 31etn. jamstvom šdluO UJ 20 p Št. 105. Budilnica Anker romn RJI' Din stroj s 3 letn. jamstvom samo 04 20 p proti povzetju ali predplačilom. Brez rizik«. Kar Vam ne odgovarja, se zamenja ali se viača denar. Na celem svetu znane .IKO“ ure v /latu, srebru, nlklu v najlepši obliki, zapestne ure, verižice, bogata izbera prikladnih darov in drugih predmetov n jdete v vel'kem ceniku s slikami, katerega pošlje na zahtevo brezplačno. Svetovna hiša ur H Suttner, Ljubljana V Poštni uradniki In usl žbencl im i/o posebne ugodnosti fi POHIŠTVO 03 e Priporočam svojo veliko N •g 3 zalogo jedilnic spalnic, S- otoman, divanov, ma- dracev, klubskih gar- S o n'tur, sobe za gospo- S T de, od priproste do cL Kfl najfinejše izdelave. - g a Zaročenci imajo po- S 03 - sebne ugodnosti. - o 5f ERNEST ZELENKA Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5 L. Poštni urad iki in uslužbenci imajo posebne ugodnosti. •< ^ — Franc Prevoršek preje M Ban, Ljubljana se priporoča za nakup manufakturnega blaga na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode. Ljublpsliii gradbena Mann. Ljubljana, Slomškova ul>ca 19, telefon 527. Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištva. [TRMPILJE E ([ANT.CERNEft K Ljubljana ^> 7 E Ne samo nizke cene, ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri J. N.Šoštarič, Maribor Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd. 61*9 Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi na obroke in se cene ne zvišajo. 3S3®S^9^3)SS<9S1>