4-2006 43 Zgodilo se je tisto, ~esar se je prof. Pavel Kunaver zaradi ve~ zaporednih pretoplih poletij bal `e daljnega leta 1957 in v Planinskem vest- niku o Triglavskem ledeniku zapisal: „Take vremenske neprilike pa so mu usodne in groza me je misliti na ~ase, ko se bodo mrtve groblje ostrega kr{a razprostirale prav od Kredarice tja do strmin Triglavske severne stene ...” in {e: „Ob mislih na ledenik se mi je kr~ilo srce, saj je toliko doprinesel k lepoti Triglava.“ Zelenega snega pod Triglavom ni ve~. Globalna otoplitev zemeljske atmosfere je storila svoje. Bil je zeleni sneg pod Triglavom Nekaj besed o njem zdaj, ko ga ni ve~ – tam je le {e njegov preostanek ? Gregor Lobe µMiha Pav{ek V prispodobi je bil Triglav – kralj s severne strani in iz doline Vrat – {e najbolj podoben angle{kemu kralju Henriku VIII, ki ga na uradnem portretu, razstavljenem v Londonu, okoli ramen krasi ogrinjalo iz belega herme- lina. Podoba Henrika VIII brez hermelina bi bila dokaj klavrna; enako je bilo s Triglavom brez ledenika okoli ramen, ko sem ga opazoval v leto{njem poznem poletju. Prvi~ sem bil na Triglavu kot 15-leten gimnazijec avgusta leta 1968. Takrat je lednik meril {e 12 hektarjev. V poznih avgustovskih Pogled na Triglav leta 1934 PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4443 4-2006 44 dneh leta 1968 je bil `e pokrit z debelo odejo na novo zapadlega snega, oblo izbo~eni Zeleni sneg z redkimi ledeni{kimi razpokami se je kazal v vpadnici grebena med Malim in Velikim Tiglavom kot smaragden dragulj. Na{a najstni{ka dru`ba z vodnikom Vinkom je zamaknjeno strmela v lepote nepri~akovane zimske pravljice v avgustu ... Prekrasen je bil pogled na Triglav v popoldanskem soncu izpred stare ko~e na Kredarici. Na vrh so od{li le dobro opremljeni planinci s cepini in dere- zami, za nas zelence pa to ni bilo mogo~e, bilo je prenevarno, saj je bil na debelo zasne`en in poledenel, temperatura pa je bila kar precej pod ni~lo; takrat je na Triglavu in v sose{- ~ini vladala `e prava zima. Na ledeniku, na katerem je brnela smu~arska vle~nica, so redki sre~ne`i, ki si jim je uspelo izposoditi smu~arsko opremo, veselo vijugali po sve`em pr{i~u na testnih smu~eh begunjskega Elana. Takratna pravlji~na podoba Triglava in razpolo`e- nje, ki je vladalo na Kredarici in na ledeniku, sta do`ivetji, ki sta oblikovali moj odnos do planin in me spremljata {e danes. Znova, tokrat `e dvajseti~, sem ga obiskal v leto{njem avgustu, dan ali dva po proslavi ob 110-letnici postavitve Alja- `evega stolpa. Pristopil sem po obi~ajni poti ~ez Prag, tako kot prvi~ pred 37 leti. „Kak{ni bodo tokratni vtisi?” sem se spra{e- val, ko sem bil pri studencu pod Begunjskim vrhom. Jasno, pre- krasno popoldne na Kredarici, temperatura okoli 5o C. Z zahoda je prihajala otoplitev, oblaki so se `e nevarno bli`ali Jalovcu in Mangartu. Na prostem pred Tri- glavskim domom je bilo prav prijetno, posebno lep je bil razgled po Gorenjski in naprej proti Ljubljani ... Pogled proti vrhu Triglava pa je razkrival tako podobo: Mali in Veliki Triglav sta bila nekako od vi{ine 2650 m do vrha oprhana s tanko sne`no odejo. V previsih Malega Triglava so visele dolge ledene sve~e, ki so se od ~asa do ~asa lomile, se med padanjem po skalah razbijale in se `venketaje usipale po izpra- nem, golem, rumenem skalovju, na katerem je nekdaj le`al Zeleni sneg. Celotno severno pobo~je Triglava v obmo~ju od Kredarice do Glave (2424 m) in naprej do roba stene je skoraj popolnoma kopno, ostala je le {e neznatna, niti hektar velika ledeni{ka krpa, preostanek nekdanjega ledenika. Porumenelo skalovje, zlizano od drsenja ledenika v preteklosti, je ponekod rahlo zasigano. Povr{ina teh skal je na otip {e najbolj podobna smirkovemu papirju. Vsepovsod po skalah je polno rde~ih oznak in Triglavski ledenik sredi poletja 2005 PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4444 4-2006 45 letnic, s katerimi so na{i geografi v preteklosti zaznamovali umikanje ledenika. Na novo so se pojavile rde~e oznake, s katerimi je Alojzij @akelj iz Zaplanje markiral pot proti Kugyevi polici. Na {tiriurnem potepanju, ki je trajalo do son~nega zahoda, nisem sre~al `ive du{e. Le zvedave planinske kavke s Kredarice so v preletu nekajkrat pri{le pogledat, kaj se dogaja, in mi delale dru`bo. Posebno do`ivetje je bilo, ko sem se mimo vhodov v Triglavsko brezno povzpel na Glavo (glavni vhod je s strani, t. j. „zadaj”, pod Glavo, op. M. P.). Z vrha Glave, na katerem me je pri~akal velik kamnit mo`ic, se lepo vidi nekdanje obse`no obmo~je Triglav- skega ledenika, od katerega je ostalo, vsaj tako je videti od dale~, majhno sne`i{~e. Triglavski podi so tako po ve~ini goli ... Zakaj ga ni ve~? Odgovor je dokaj preprost – zaradi oto- plitve zemeljskega ozra~ja se je sne`na meja dvignila, toplo obdobje leta v visokogorju se je podalj{alo, s tem pa tudi talilno obdobje lede- nika. Temu primerno se je skraj{alo „redilno obdobje”, ko se ledenik zaradi sne`nih padavin debeli in {iri, to pa je za `e tako majhen lede- ni~ek, po Trentarjih (ali to dr`i?) imenovan „Zeleni sneg”, usodnega pomena. Ali je {e led okoli Triglava? Na povr{inah, ki bi obiskovalcem gora lahko ponudile bogatej{i razgled, „da bi doprinesel k lepoti Triglava”, je ostala le `e omenjena krpa ledu. Ta je tu in tam prekrit z meli{~nim gru{~em v obliki fosilnega ledu, ohranil pa se je v bli`njem Triglavskem breznu. Ni~ od tega pa ne pritegne ve~ine planincev, ki obiskujejo Triglav. Morda bo ta pojav spet kdaj zanimal speleologe. Zakaj ni nastalo ledeni{ko jezero, ko je izginil ledenik? Zdaj, ko ga ni ve~, bi pogled na smaragdno zeleno ledeni{ko jezerce pomagal preboleti izgubo. Ledenik je bil pretanek, s kratkega ostenja nad seboj ni dobival zadosti gru{~a oziroma kamninskega gradiva, da bi z njim in s svojo te`o lahko mo~neje stru`il podlago, to pa bi bil temeljni pogoj za nastanek kotanje ledeni{kega jezera. (Poglavitna pogoja sta: 1) sorazmerno ravno ali vsaj uravnano povr{je – podi so nagnjeni, v spodnjem delu je to `e rob stene; 2) ~elni nasip, potem neprepustna podlaga in obod, pa voda in {e kaj bi se na{lo, skratka, vse prej kot preprosto!) Na Kri{kih podih prek doline Vrat je bila narava bolj rado- darna, saj tam obstajajo ljubka Kri{ka jezerca. Ob taljenju ledu je voda z ledenika odtekala, {irila razpoke v kamnini, se izgubljala v pod- zemlju visokogorskega krasa Triglavskih podov in se znova pojavila v dolini Vrat kot izvir (Triglavske) Bistrice. Spet se je pokazala mo~ narave (ne gre za njeno mo~, ampak je to le del dinami~nega spreminjanja zemeljskega povr{ja; brez dvoma so bili podi neko~ `e goli – mala ledena doba se je za~ela nekje v novem veku!), pa vendar bo na{ Triglav zaradi svoje vi{ine in simbolne vloge med Slovenci, ki je bila `e ni~ kolikokrat izpri~ana na vse mo`ne na~ine, {e vedno magnet za mno`ico ljubiteljev planin iz domovine in tujine. Planinske poti, ki vodijo nanj, so nad gozdno mejo od ~asa prvo- pristopnikov po ve~ini ostale nespremenjene in danes `e pomenijo redkost in zanimivost v celotnem alpskem prostoru. Ob pogledu na golega o~aka s severa v poznem poletju pa za zdaj brez zadrege lahko re~emo: „Saj nima skoraj ni~ na sebi!” In vendar je ves na{! m Viri: – Pavel Kunaver: PV, april 1953, Sprehodi po Triglavskem ledeniku – Vital Manohin: PV, januar 1955, O nastanku in ohranitvi sne`i{~ in ledenikov v gorah – Pavel Kunaver: Kamni{ki zbornik 1956, Kamni{ka Bistrica – Pavel Kunaver: PV, marec 1957, Vse okoli ledenika – Rado Smerdu: Proteus, marec 1978, Podzemeljski ledenik pod Triglavom – Anton Ramov{: Proteus, oktober 1978, Triglav v geolo{ki zgodovini! – Ivan Gams: Proteus, december 1978, Triglavski ledenik – Andrej Ho~evar: Proteus, januar 1979, Meteorologija na Triglavu – Dnevnik, april 2005, ~lanek na str. 8–12: Peter Pahor: Ledenik bo kmalu zasul gru{~ PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4445