GEL.
NO. 17
/lMERlSk/1 DOMOM i\i/t
AMOHCAN IN (PIRIT
1 UWUA— OOV
MORNUM MWSPA
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, February 28, 1 984
VOL. LXXXVI
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Danes primarne volitve v New Hampshire -Prednost ima Walter Mondale, drugi menda sen. Gary Hart - Težave za Jacksona
MANCHESTER, N. H. — Danes so dolgo pričakovane predsedniške primarne volitve v New Hampshiru. Tekma je edino v demokratski stranki, ker predsednik Ronald Reagan nima tekmeca. Med demokrati ima Po najnovejših povpraševanjih še vedno bivši podpredsednik Walter F. Mondale, Politični analitiki pa so presenečeni, ker je coloradski zvezni senator Gary Hart veliko napredoval in je sedaj baje drugi najmočnejši demokratski kandidat, vsaj v tej državi. Sen. John Glenn je ali tretji ali četrti. Črnski kandidat Jesse Jackson ima le malo podpo-re, predvsem zato, ker biva v New Hampshi-ru le malo črncev, liberalci pa podpirajo Hart a, Mondala, sen. Allena Cranstona ali Pa bivšega senatorja Georgea McGoverna.
Politični analitiki pa poudarjajo, da so volitve v New Hampshiru manj nevarne za Mondala, ker je tako močan v drugih, veliko večjih zveznih državah. Sen. Hart zaenkrat nima možnosti v teh državah, dodajajo. V najnevarnejšem položaju je sen. Glenn, za katerega so današnje volitve baje ključnega Pomena za nadaljnjo kandidaturo. Kot pa kaže, Glennova kampanja vidno nazaduje in j® sedaj vprašljivo, ako bo ostal aktiven kandidat. Glenn sicer trdi, da bo ostal v kampa-nji. vendar njegova organizacija nima veliko denarja, brez uspeha na primarnih volitvah P* ga tudi ne bo mogla dobiti od prostovolj-'Pb prispcvateljev, ki se bodo zanimali za UsPešne kandidate.
Črnski kandidat Jesse Jackson je imel Pretekli teden veliko preglavic, ker je v ne-kem govoru žalil židovsko skupino v ZDA ter označil mesto New York za židovsko me-sto- Jackson je uporabil besedo »Hymie« za 'bdje, ki jo smatrajo Židje za hudo žalitev. Jackson nekaj časa ni hotel priznati napake, a je bil končno prisiljen to storiti. Židovske Organizacije zelo nasprotujejo Jacksonovi kandidaturi, ker izraža Jackson podporo za Palestince in za Arabce sploh ter države tako jrpenovanega Tretjega sveta. Nekatere radikalnejše židovske organizacije demonstriralo pred dvoranami, v katerih prireja Jacksonova kampanjska organizacija srečanja z volivci. Jackson je to početje ostro kritiziral, Predstavniki vodilnih židovskih organizacij Slcer odkrito ne podpirajo takih aktivnosti. Prav tako pa jim odločno ne nasprotujejo.
Politični analitiki pravijo, da ima Jack-s0n največ podpore med črnci ter študenti, ki obiskujejo visoko šolo. Nič pa ne kaže, da ° ttogel Jackson razširiti bazo, iz katere čr-Pa Podporo.
raŠko-Iranska vojna v ključni fazi? - Iran nadaljuje s silovito ofenzivo - Iraška letala napadla iranski otok Kharg
NEW YORK, N. Y. — Najnovejša počila, ki prihajajo iz Iraka in Irana, so-®aŠajo, da Iran nadaljuje s silovito ofenzivo PPer iraške položaje. Jasno je tudi, da Iran-1 doslej niso v celoti uspeli, čeprav so tu in napredovali in zasedli nekaj iraškega ^mlja. Poročila iz Bagdada, Irak, trdijo, a Pošiljajo Iranci v boj mlade, neizkušene vante ter starejše moške, ki so za sodobno djskovanje sploh nesposobni. Zato je klatili na v*^u» nekateri zahodni vojaški anali-1 eelo menijo, da je klanje podobno tiste-• bi ga je bilo opaziti v zahodni Evropi cd prvo svetovno vojno.
Včeraj so iraška poročevalna sredstva,
ki so vsa pod vladno kontrolo, objavila vest, da so iraška letala prvič napadla tankerje na iranskem otoku Kharg. Vesti še niso potrjene, Iranci so pa že večkrat trdili, da bodo zaprli ožino Hormuz, ako bo Irak kdaj napadel otok Kharg. Na tem otoku so namreč za Iran izredno pomembne naprave, ki jih uporabljajo tankerji za izvoz iranske nafte. Ako bi Iran zaprl ožino Hormuz, bi tudi iranska nafta ne mogla na Zahod, zato menijo nekateri opazovalci iranskih razmer, da niti fanatični iranski režim ne bi podvzel takšen vidno samomorilski korak.
Res pa je, da so ZDA, Velika Britanija in druge zahodne države v skrbeh. V bližini ožine Hormuz se nahajajo številne ameriške in angleške bojne ladje. Reaganova vlada je že obljubila, da ne bo pod nobenim pogojem dovolila Iranu, da zapre ožino Hormuz. V zadnjih mesecih so pa Iranci vojaško več aktivni na tem območju in se nekateri v Pentagonu bojijo možnosti samomorilnih, tako imenovanih »kamikaze« napadov iranskih fanatikov na ameriške ladje.
Vojna med Irakom in Iranpm traja že tri leta in pol. Iračani so jo začeli septembra 1980. leta, ko so poslali čete čez mejo. Takrat so Iračani in prav tako mnogi zahodni opazovalci pričakovali, da se bo zrušil režim ajatole Homeinija. Vendar do tega ni prišlo in več kot 80 let stari Homeini še vedno vodi Iran.
Zadnji marinci zapustili položaje na bejrutskem letališču - Še vedno spopadi v Bejrutu ih okolici
BEJRUT, Libanon — Preteklo nedeljo so zadnji marinci zapustili bunkerje in druge položaje na bejrutskem letališču. Sedaj so vsi marinci z izjemo manjšo skupino, ki je na straži pri ameriškem veleposlaništvu v tem mestu, na bojnih ladjah v neposredni bližini libanonske obale. Kmalu po odhodu marincev, so ta del sicer zaprtega letališča zasedli pripadniki muslimanske Amal skupine._____
Včeraj so predstavniki Reaganove administracije priznali, da ZDA ne iščejo več politične rešitve libanonske krize, vsaj aktivno ne. Stališče Bele hiše je, naj se prizadevajo v ta namen libanonski politiki sami, s pomočjo diplomatov Saudske Arabije. Zaradi tega, dodajajo, ameriški veleposlanik za Srednji vzhod Donald Rumsfeld se ne bo vrnil v Bejrut. Po drugih virih, ZDA ne pošiljajo vojaške pomoči libanonski vojski, ki je dejansko razbita in povsem neučinkovita.
V	Beli hiši in State Departmentu zanikajo, da je ameriška oziroma Reaganova politika do Libanona v razvalinah, vendar so tega mnenja skoraj vsi neodvisni opazovalci libanonskih razmer.
Pet sorodnikov vzhodnonemškega premiera išče politični azil v Zahodni Nemčiji - V poslaništvu ZRN v Pragi
PRAGA, ČSSR — Pretekli petek se je v zahodnonemškem veleposlaništvu v tem mestu pojavilo 5 državljanov Vzhodne Nemčije. Vsi so zaprosili za politični azil v ZRN. Diplomati so bili presenečeni, ko so ugotovili, da gre za sorodnike 69 let starega predsednika vzhodnonemške vlade Vilija Stopha. Ena od oseb je Stophova nečakinja. V teku so pogajanja med ZRN, DRN in ČSSR o tem, kako rešiti zadevo, ki je seveda silno neprijetna predvsem za Vzhodno Nemčijo.
V	Bonnu trdijo, da želijo sporazum, po katerem bodo lahko Ingrid Berg, njen mož, oba otroka in moževa mati varno potovati v Zahodno Nemčijo.
Iz Clevelanda in okolice
Č.g. Sodja bo predaval—
V četrtek, 1. marca, ob pol osmi uri zvečer bo imel v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti vzgojno predavanje misijonar, g. Franc Sodja C.M. iz Toronta. Starši in drugi rojaki, ne zamudite tega predavanja!
LILIJA ima sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestanek v ponedeljek, 5. marca, zvečer ob 8. uri v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Kosilo uspelo—
Preteklo nedeljo je bilo vsakoletno kosilo Slovenske šole pri Sv. Vidu. Obisk je bil zelo velik, kosilo pa kot vedno obilno in okusno.
Snežni vihar zajel mesto—
Snežni vihar, ki je sinoči zajel naše mesto, je najhujši letošnje zime. Zapadlo je od 8 do 14 palcev snega, vremenarji pa danes zjutraj govorijo o možnih nadaljnjih 5 ali več palcev. Pihal bo tudi silno močan veter. Težave ima mestna uprava, ki je prav pretekli teden odpustila iz službe več delavcev, ki bi drugače plužili ceste. Zaprte so vse šole v okraju, glavne ceste so odprte za promet, stranske ceste so pa v slabem stanju.
Novi grobovi
Michael Zlate
V	četrtek, 23. februarja, popoldne je umrl 73 let stari Michael Zlate, rojen v Sloveniji, mož Ann, roj. Hvala, oče Lawrencea (pok.), Mrs. Eugene (Cecelia) Skutt in Mrs. Daniel (Judith) Goedecke, 7-krat stari oče, brat Cyrila (pok.), Josepha, Henryja Gli-var ter že pok. Rudolpha Gli-var in Charlesa Glivar, mesar po poklicu in imel mesnico na E. 140 St. več kot 40 let, pre-dno je šel v pokoj, član Slovenian National Art Guild, Slovenian American Golf Club, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva »Utopians« pri SNPJ. Pogreb je bil iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Jero-ma dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Anthony J. Frate
V	Huron Road bolnišnici je po kratki bolezni umrl 73 let stari Anthony J. Frate s 1417 E. 175. ceste, rojen v Clevelandu, vdovec po 1. 1973 umrli ženi Edith, roj. Gerome, oče Elizabeth Armaro, Cecelie Yonkura, Mary Ann Parey, Dianne Frate in Paula (20 let uslužbenec pri Želetovem pogrebnem zavodu), 14-krat stari oče, brat Elsie Antonelli, Alberta, Franka, Johna, Carla in Jamesa (pok.), član Društva
(dalje na str. 4)
Raznasalca iščemo—
Raznašalca iščemo za Dansy Dr., E. 221, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 230, 232, 236, Chardon Rd., Spino Dr., Hadden Rd., Fairlawn in Dawn Dr.
Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo mesečno skupno sv. obhajilo v nedeljo, 4. marca, pri sv. maši ob osmih, redni sestanek bo pa v nedeljo,
11. marca, popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorija. Vabljene so seveda vse članice.
Prodaja krofov—
To soboto, 3. marca, bo imelo Oltarno društvo pri Sv. Vidu prodajo krofov in sicer ob običajnih urah in v običajnem prostoru. Pridite!
Konferenca—
To soboto bo na univerzi Cleveland State konferenca, na kateri bodo govorili o vlogi žensk v etničnih skupinah. Od 9. dop. do 3. pop. bo razstava kulturnih predmetov, zbranih pri raznih etničnih skupinah, v University Center Atrium. Ob 9.45 bo govorila prof. Martha Bohachevsky-Chomiak iz Manhattanville College, Purchase N.Y. Za več informacije lahko pokličete tel. 687-4674. Konferenca je odprta javnosti in ni vstopnine.
Mestni svet in župan—
Sinoči je mestni svet glasoval za predlog, po katerem naj bi mestna uprava uporabila presežek, ki ga ustvarja mestna elektrarna, za kritje drugih mestnih stroškov. Župan Voinovich je bil proti in je po glasovanju dejal, da bo vetiral predlog. Predlog je proti mestni listini, pravi župan, ki ima vedno več političnih težav. V Broadway-Fleet Ave. okolici demonstrirajo proti županu tamkajšnji občani, ki so jezni, ker je mesto zaprlo lokalni gasilski dom.
VREME
Zelo vetrovno danes z verjetnostjo naletavanja še precej snega. Najvišja temperatura okoli 27 F. Vetrovno tudi jutri, zopet z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 25 F. V četrtek spremenljivo oblačno in vetrovno z najvišjo temperaturo okoli 28 F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 32 F.
hoče vključiti v nagradno tekmovanje, naj se prijavi pripravljalnemu odboru vsaj do devete ure zvečer na dan prireditve.
Nagradna maškarada bo v soboto, 3. marca 1984, v Slovenskem domu na Holmes Ave.; začetek bo ob 7. uri zvečer. Igral bo orkester Veseli Slovenci. Vabim prav vse, maškare in »civiliste«, na to domačo prireditev. Po pepelnici bomo pa začeli delati pokoro.
m.o.
stih zemlja ugreznila in nastala so jezera. Tako se je popolnoma ugreznila cela škalska cerkev z župniščem in šolo. Še vedno izpraznjujejo mnoge hiše, ki so zapisane pogrezni-tvi. V zameno za te, daje rudniško podjetje ljudem nova zemljišča.
AMERIŠKA DOMOVINA	LILIJINA MAŠKARADA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103	CLEVELAND, O. - Če pogle-
----------------------83	dam skozi okno, vidim precej
AMERIŠKA DOM0VJNA-(ISSN 0164-680X)	snega> ki je prav zadnje dni
---------------------------------------- odgnal tople sončne žarke, in
James V. Debevec —	Publisher	tako sem ZOpet prepričan, da
Dr. Rudolph M. Susel	— Editor	je pUStnj torek tik pred vrati.
--------------------------------------------------- Ne glede na vreme, pust je tu
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks	in Lilija bo tudi ,etos proslavi-
in July and one week after Christmas	ja ^a »praznik« z nagradno
-------------- '	'	maškarado.
NAROČNINA:	Na teklih magkaradah
Združene države:	, ,	* Q ™	sem videl lepe in duhovite ma-
$28.00 na	leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece	^ pričakujemj da tudi to
Kanada in dežele izven Združen.h drž^av:	let0 ne bom razočaran in da se
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $ 1 5.00 za 3 mesece ^	^ maškarade udele.
Petkova izdaja; $ 1 5.00 na leto; Kanada m dežele .zven	^ ^ mask in se potego.
Združenih držav: $20.00^na leto._____________________ yale za prvo mesto Kdor se
SUBSCRIPTION RATES	FRANCE ROZINA
United States:	.
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months	Obiskal SGHI TOdliO OOIllOVinO
Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months	HI. - Nadaljevanje in konec
Fridays only: $15.00 per year - Canada and Foreign $20
------------------------------------------------------- MILWAUKEE, Wis. - Ob
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio	vseb lepih dneh, izletih in obi-
POSTMASTER: Send address change to American Home,	sidh domačih in prijateljev, je
________6147 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_______ čas naglo potekal. Prišel je
No. 1 7	Tuesday, February 28, 1 984 dan zlate poroke, zaradi kate-
re sva z ženo pravzaprav v gla-
Glas Mednarodne lige za
Človekove pravice O SFRJ	Ženo Tončko me je spet čez
Trojane in Savinjsko dolino
Točno na dan prihoda moža s klobukom v roki, predsednika popeljal v Velenje k slovesno-Jugoslavije Mika špiljaka v Washington, je izšel v listu The sti_
New York Times esej direktorja ustanove The International	Seveda je bilo pri Janovih v
League for Human Rights, ki zasluži našo, pa še mnogo Skalah kakor v čebelnem pa-bolj, pozornost ameriškega State Departmenta in samega	yse je mrgoielo. Na dan
predsednika Reagana:	praznika so se od vseh strani
Kar je napisano v eseju na koncu, navajam na prvem	zbirali domači in sorodniki, da
mestu: »Oni (sc. jugoslovanski voditelji) morejo povečati	počastijo zlatoporočenca:
prisilo (repression), izmenjavati liderje in iti po sapo ob uži-	Greto in Ludvika Jan. »Po
vanju posojil iz Zahoda - morejo pa tudi iskati resnično	predpisih« sta šla s pričami
politično in ekonomsko spremembo. Reaganove admini-	najprej na občino. Potem pa
stracije sposobnost iznesti ta vprašanja bi nudila pristen	se je vr§ji obred zlate poroke v
dokaz državniške veličine.«	škalski novi cerkvi. Mašo in
Takega dokaza državniške modrosti, žal, ni bilo. V	poroko je opravil Ludvikov
naših prejšnjih komentarjih o Špiljakovem obisku smo go-	brat Rev. Ivan Jan, ki je prišel
vorili o »stari pesmi« ameriške politike do Jugoslavije, pa	za to priliko iz Toronta, Kana-
tudi razložiti smo skušali, iz katerih krivih virov se je izcimil	da.
sedanji nerealni in za narode v SFRJ kvarni odnos Amerike	Cerkev je bila polna doma-
do te dežele. Kar btnld naprej zapisano, niso moje razlage,	Cjb> SVatov in prijateljev. Po
ki bi jim utegnil kdtf pripisovati prizadeto, torej pristransko,	maji so z iepim običajem po-
gledanje, marveč ugotovitve povsem neprizadetega direk-	gostili vse z vinom in kruhom
torja znane mednarodne ustanove The International	(potico), kakor v kani Galilej-
League for Human Rights, ki ji je naloga raziskovati stanje	ski potem sm0 se s svati, napravic in svobode v raznih deželah sveta.	rodnimi nošami in fanti na ko-
Avtor eseja Felice D. Goer med drugim naglasi, da	ijih v sprevodu podali v bližnji
»ostaja Titova politična zapuščina tabu za razgovore v	kraj, na lepem hribu, v prija-
Jugoslaviji sami in v diplomatski debati z Zahodom. Pod	Zno gostilno, kjer so nas prav
vodstvom komunistične partije in tajne policije ni govora o	po svatovsko pogostili. Bilo je
spremembi... Aretacij je vse polno, tako da velja Jugoslav!-	veselja in petja ter mnogo hu-
ja za eno izmed držav z najvišjim številom političnih jetni-	morja, kakor je na ohcetih
kov v Vzhodni Evropi.« Nato se pisec dotakne problema	tam navada. Pozno v večer
notranjih nesporazumov med narodi, kar nagiblje zahodne	smo se razšli z najlepšimi vtisi,
analiste k naglašanju nevarnosti, da bi v deželo, vdrla Sovjetska zveza. Odločno podčrta, da danes pomeni glavno	Tisti naslednji teden sva še
nevarriošt mnogoletna zapuščina ničvrednega gospodar-	skupaj obiskala številne soro-
skega upravljanja in trajajoča nesposobnost, da bi se uve-	dnike, ki so naju zapeljali še v
die bistvene reforme. Pri tem zadene Washington z očit-	Logarsko dolino in nazajgrede
kom, da se je pri razgovorih z Belgradom zmeraj izogibal	še na Slom, da smo videli
načeti formalno debato o političnih reformah, ker je videl v	Slomškov rojstni dom in farno
Jugoslaviji občutljivost neuvrščene države, njeno strateško	cerkev sv. Martina v Ponikvi,
lokacijo in vzornika neodvisnosti med sosednimi komuni-	kjer je bil škof Slomšek kr-
stičnimi državami. To so pa ravno elementi specifične jugo-	ščen. Podali smo se tudi-na
slovanske stvarnosti, mimo katerih ameriški politiki ne mp-	Golte, zelo. poznano športno
rejo na realni dnevni red, ker jih pretirano^napijtujejp, pripi-	smučarsko točko na Stajer-
sujoč jim pomembnost, ki je v resnici nimajP;..	skem. Med vožnjo pa’-smo
Tako se dogaja, da administracija priznava, kratenje	ogledovah lepote Štajerske
človekovih pravic v »resničnih« marksističnih državah in to	dežele z lepimi hribi, cvetočimi
obsoja, a SFRJ je izvzeta. V svojih odnosih to Južne Koreje	vinogradi in polji poznanih
ali Uruguaja - med drugimi - Amerika razpravlja o ter- hmeljskih nasadov, minih za demokratične reforme, a nič takega z Jugoslavijo.	Tudi mesto Velenje in nje-
F. D. Goer pravi, da jugoslovanski režim večkrat bere levite	gova okolica sta vredni pozor-
viadam v drugih državah, recimo.v Čile,-Izraelu ali celo so-	nosti. Mesto je zrastlo po voj-
sedni Avstriji, zaradi njihove obsodbe vredne notranje poli-	ni. Dvignila ga je podjetje
tike, a za pometanje pred svojim pragom nima posluha.	»Gorenje« in premogokopni
Zato so razgovori o teh stvareh med Ameriko in SFRJ ne le	rudnik. Zaradi izkopavanja
skrajno primerni, marveč tudi že zdavnaj potrebni. Tembolj	premoga, katerega so med voj-
sedaj, ko SFRJ spet prosi Ameriko za pomoč pri finančnem	no tudi Nemci brezobzirno ko-
■ / *	(dalje na str. 4)	;	pali, se je tam na mnogih me-
Predno končam, bi rad omenil še nekaj drugih vidnejših reči, ki so mi padle v oči. Na dnevnem redu so bili na primer »borci«. »Ta ima borčevsko, oni ima borčevsko...« Vprašal sem, kaj je to? Povedali so, da dobivajo borčevsko pokojnino borci iz vojske, pa tudi brezštevilni drugi, ki so na kakšen drug način pripomogli k zmagi »socializma«. Teh zadnjih, pravijo, je vse polno. Na te zadnje se ljudje tudi posebno jezijo.
Vprašal sem dalje, od kod pa ta denar? »Iz naših žepov, iz vedno večjega davka«, je bil odgovor.
kopalnega bazena. V Zagorje m se mladina vozi plavati. Sava, pa tudi drugi potoki v okolici, niso zaradi umazanije primerni za poletno kopanje, kakor je to bilo pred vojno.
Ljudje gradijo hiše povsod, čeravno je gradbeni material	ti
zelo težko dobiti, zaradi slabe ga gospodarjenja. Ljudje so žilavi in hočejo ustvarjati, graditi, si urediti lastne hiše. Ve - j krat pa morajo čakati na ce- n ment, opeke, železo itd. Zgodi se, da morajo dobiti žeblje iz r Avstrije potom ljudi, ki tam	1
delajo.	f
No, dragi bralci, s takimi in i še mnogimi drugimi vtisi sva se	(
z ženo vrnila domov v Milwau-	j
kee iz sicer zelo lepega in zani mivega obiska rodne domovine.
Poročilo o nabirki za cerkvi v Ankaranu in Portorožu
LAKE PANASOFFKEE, Fla-
- Po novem letu smo obja^1 prošnjo za prispevke za dve is trski cerkvi, ki sta v *c0Prs, škofiji pod vodstvom šk°i dr. Janeza Jenka. Sedaj obja Ijamo uspeh te nabirke: Darovali so: Valerija Čič, Cleveland, $20; Marjan8 Mlinar, Cleveland, $lM>
V., Cleveland, $20; Neimenovana, Cleveland, $20; Ljudn» la Plečnik, New Middletown. Ohio, $100; N.N., Illino1*’ $20; Anton Gaber, Chicag * $500; L. Šega, Joliet, Ul- $1 ’ Fr. Jože Ferkulj, $1500; fan Novak, Scarborough, nada, $60; Jože Vrečar, Fb’ Minn., $20.
Zahvaljujemo se vsem daf^ valcem v imenu gospoda sk Janeza Jenka in v svojem nem imenu: Naj Bog stot® ^ povrne z časnimi in še bo J večnimi darovi!
Duhovniki:
Čudil sem se, zaicaj toliko ljudi hodi okrog brez zob, škrbastih? Saj imajo vendar zobozdravnika zastonj. Iz dveh razlogov je tako: predolgo čakanje na vrsto - po mesece in mesece - in slaba izdelava. (Menda tudi material, zlato, posameznika precej stane, op. ur.) Zdravniki so namreč plačani od skupnosti, od države, in se ne brigajo veliko. Če pa 'posebej prideš s kuverto, si takoj na vrsti in ti zobe dobro naredijo. Pod roko se veliko da pomagati naprej.
Pozitivna stvar, ki sem jo opazil, pa je, skrb za ostarele. V našem kraju, deset minut od mojega doma, je graščina, ki so jo nove oblasti nacionalizirale. Temu gradu so dogradili še veliko poslopje, ki vse to služi 240 ostarelim ljudem. Imajo notri primerno stanovanje in hrano, prav tako zdravstveno oskrbo. Ustanova se imenuje »Dom Tišje«. Za kritje stroškov gre pokojnina posameznika, ali druga sredstva, če jih posameznik poseduje. Ostalo krije država oz. republika Slovenija.
Zopet sem se pa čudil - kar so tudi domačini potrdili - da v teh časih, ko je v kraju vedno več ljudi, nimajo ne v Litiji in ne v Šmartnem niti enega
Jože Cvelbar Jože Ferkulj Jože Vovk
V BLAG SPOMfi SEDME OBLETNICE SMPT
PETRA TRPlJ^L
ki je umrl 28. februarja 1
Zasula Vas je črna zerT,^’a; v hladnem grobu spite ZO Tam ni solza in ne trplj™ ’
v Bogu uživate ta večni
Večna lučka sveti Vam 5 in Bog Vam mirni poko] . Saj združili se bomo z 'a. nad zvezdami na vekom®■
žalu'oCi:
Bratje in sestre ter o
sorodniki v Toronto
Harrisburgu, v Slovebj^u družina V. Dreu v
1984.
CRNGROB
200-letnica razpusta stiškega samostana
v.
(nadaljevanje in konec)
Mama je o ozdravljenju [akoj povedala v kuhinji očetu 'n Stefanu, ki sta se odpravljala. da gresta v Crngrob.
Hitela sta v Minkino sobo in j0 s solzami v očeh objemala Poljubovala.
»Minka, s Štefanom greva k jaaSi v Crngrob. Zahvalila se bova Sv. Devici, ki ti je poma-8ala. Mežnarju bom dal denar ^ največjo svečo in ga prosil, dajo pusti goreti, dokler sama d® ugasne. Minka, Minka, “°g nas je imel rad, ker ti je Vrnil zdravje!«
* kuhinji jima je mama svetovala:
»Samo Kuraltom bomo podali o Minkinem čudežnem Zdravljenju. Nikomur nismo Prej povedali, da je neozdrav-Pv° bolna, zato nam tudi zdaj dt treba povedati, kako je o-^avela. Štefan, ko boš šel v dtesto, stopi do zdravnika in dty povej, da ga prosim, da Pride čimprej Minko pogledat, . er se je njeno stanje namah ^boljšalo. Ko je bil zadnjič tu-®j. je rekel, da ne bo več pri-el' ker Minki ne more poma-^ti- Rada bi videla, da ugoto-, > nli je res zdrava ali ne in ali 82 m Minka samo sanjava o
Zdravljenja«
^ez tri dni je prišel zdra-Minka je bila pokonci.
r®uela je v svojj sojjj za mjzo
d brala sveto pismo.
*>Minka, kako si? Kako se P0^utiš?« je vprašal zdravnik.
D >>.P0br°! Ne kašljam več. V . Slh me ne tišči. Spim dobro 1,1 Vc«ko pojim.«
^Tako je prav, Mink J® tma rad, ker ti je vrm *• Zdaj pa sleci bluzo Posteljo, da te preglc itndalj jo je pregl<
tun! **	Vse je bi
!“rd°! Nobene sledi j .“Zrkuloze! Na mestil ^ J^ika pljuča razje« tla nova pljuča. M
Žno* Zamisbl- Minka j< Dok ?zdravelal Ginjen boža! po laseh in jo p tv.,. °- Zdelo se mu je živega angeljčk ‘‘Minka, ko se ti bo t
kak0krepil°’ boš bolj J
O S* b‘*a Pred bol naj bo vedno pri t<
U t .mu Je mama p Hi’ ak° je prišlo do ozc SV ’rT^0 je Minka m
dbliuS101 V Crn«robu* *pX a’ kako i«
dila ^ ** zjutr*j zdra>
Nje 0sPa. tole vam svetujem. Žne 0vor*te o Minkinem čude-Rni ..Zdravljenju z nikomur! teku J^e ne h0**0 vcrovab in devorxv-Sf bahate; drugi bodo P°m-Jlvi» W da celo Bog izplgxT4 Samo bogatim. Se ne Veliki obe5at‘ tega čudeža na Di ljUjV°n' ^udi dobronamer-Dtiru u V^m ne b°d0 dali Več L .0tcb b°do vedeti vse, bo j J*.0r 'd veste. In Minka kojj Jv* oeprijetnosti, kjer-
»Dragi gospod doktor, hvala za nasvet! Prav to smo že sami sklenili. Molčali bomo! Koliko sem vam dolžna?«
»Nič! Saj ji nisem pomagal! Potrdil sem samo čudež, do katerega je prišlo zaradi vaše in Minkine globoke vere in na priprošnjo nebeške Matere Marije. In to je več vredno!«
Po zdravnikom odhodu so poslali Petru brzojav in Minka mu je naslednji dan napisala pismo.
Ko je prečital Peter brzojav, je pograbil suknjo in planil iz sobe. Hitel je, kolikor je mogel, v votivno cerkev. Padel je na kolena - niti v klop ni šel - in molil, molil, molil. Zahvalil se je Sv. Devici za ozdravljenje in prosil, da čuva nad njima tudi v bodoče. Nato je poiskal tistega duhovnika, ki ga je pred dnevi tolažil, mu pokazal brzojav in rekel:
»Zdaj me pa spovejte! Jutri hočem iti k obhajilu, da se zahvalim Bogu, ki je imel Minko in mene res rad.«
Peter je nestrpno čakal Minkino pismo. Ko je prišlo, je bral:
»Ljubi moj Peter. Na praznik Marijinega Oznanenja sem popolnoma ozdravela. Dva dni prej sem ti poslala pismo in se poslovila od tebe. Bila sem na koncu svojih moči.
Bilo je na večer pred praznikom. Prejšnje dni sem molila k Bogu in Sv. Devici, da bi čimprej umrla in šla v nebesa. Na ozdravljenje nisem mislila. Mama je bila huda, češ da molim, da bi umrla, namesto da bi molila, da bi živela. Začeli sva moliti k Sv. Devici iz Crngroba, da mi izprosi zdravje, če je to božja volja. Obljubila sem zase in zate, da bova romala v Crngrob na praznik Marijinega Oznanenja in Vnebovzetja. Ali si hud, da sem obljubila tudi za tebe?... Spala sem vso noč. Drugo jutro sem bila zdrava. Zdravnik me je pregledal in ni našel v meni nobenih sledi bolezni. Več o tem, ko prideš. Ne govori o tem nikomur, tudi Lojzetu ne. Ljubi te tvoja Minka.«
Z vso vnemo je začel študirati. Vse se mu je zdelo lažje. Od časa do časa je pogledal Minkino fotografijo, ki jo je imel vedno pri sebi, jo poljubil in se z novo vnemo lotil študija. Vsak večer sta z Lojzetom predebatirala snov, ki sta jo tisti dan preštudirala. Oba sta komaj čakala konec semestra, ko bosta položila izpit in rigo-roz in se vrnila v Loko k svojima deklicama.
Na Veliki ponedeljek je šla Minka z očetom in Štefanom prvič po bolezni v Crngrob. Bilo je lepo vreme in cerkev polna ljudi.
Minka je bila pri obhajilu. Po maši je šla okoli oltarja in se s solzami v očeh zahvaljevala Mariji za ozdravljenje. Spo-
mmialm ac je, kako je klečala
HAMILTON, Ont. - Cesar Jožef II. je močno posegal v cerkvene zadeve. Cerkev je hotel podrediti državi, da bi služila vladarjevim zahtevam. Tak način kulturne politike je po njem dobil ime Jotefini-zem. Glavno vodilo mu je bilo državna korist. Vse, kar ni neposredno pospeševalo državne moči, obrti in trgovine ter splošne izobrazbe, se mu je zdelo nepotrebno, če ne naravnost škodljivo. Kot nepotrebne je razpustil vse cerkvene bratovščine.
Leta 1782 je Jožef II. razpustil kartuzijanski samostan v
pred oltarjem in obljubila Petru večno zvestobo. Molila je zanj, zase, za starše, brata in svojo mlado ljubezen.
Prvi četrtek v maju so pa šli vsi Hafnerji in Kuralti v Crngrob. Dve maši sta se brali po njihovem naročilu v zahvalo za izkazano milost. Minka je bila bolj zdrava kakor kdajkoli prej.
Petnajst let pozneje.
Peter je bil ugleden odvetnik v Ljubljani. Z Minko sta imela že 4 otroke. Na praznik Marijinega Oznanenja in Vnebovzetja sta romala z vso družino v Crngrob. Če iz višjih razlogov nista mogla iti na en od teh praznikov, sta šla na sledeči Marijin praznik.
Lojze je postal sodnik. Več let je živel z Anico v večjem mestu na Dolenjskem. Ko je začel prvi sin hoditi v gimnazijo, so ga premestili v Ljubljano. S Petrovo družino sta bila vedno v najožjih stikih.
Peter in Minka sta ostala zvesta Sv. Devici iz Crngroba in Marija je čuvala nad njima in njuno družino. Zatekala sta se pod njeno varstvo v veselih in žalostnih časih; enkrat sta se ji zahvaljevala, drugič sta jo prosila pomoči.
(konec)
Pripis: Družine' te povesti niso nikoli živele pod imeni, opisanih v tej povesti. Toda slične družine so živele in še živijo v naši ožji domovini, nekdanjem loškem gospod-stvu.
Bistri pri Vrhniki, samostane klarisinj v Mekinjah, v Škofji Loki in v Ljubljani, in samostan dominikank v Velesovem. Dobri dve leti pozneje, 4. oktobra 1784, je ista usoda zadela tudi Stično. Za vlade Jožefa II. je bilo v Sloveniji zatrtih 55 različnih samostanov.
Stiški samostan, kakor vse druge, naj bi prevzeli komisarji s svojimi uradniki, ki pa svoji nalogi niso bili kos. Tako so se uničili in izgubili mnogi dragoceni rokopisi in urbarji, knjige, listine in pisma ter umetniška dela, ki so se v stoletjih nakopičila v samostanih in bi nudila predragoceno gradivo za politično, gospodarsko, versko, kulturno in umetniško zgodovino.
Stiška knjižnica (88 zabojev knjig in listin) je bilo poslano ljubljanskemu okrožnemu uradu, ta pa jih je poslal licejski in dvomi knjižnici. Dunajska dvoma knjižnica pa je imela pravico, da si izbere katero koli gradivo, rokopise, ali knjige. Tako so odšle največje dragocenosti na Dunaj, drugo pa je ostalo v Ljubljani. Veliko knjig in raznega papirja pa je bilo uničenih. Domačini so vedeli povedati pred 60 leti (in morda vedo še sedaj), da so kmetje lahko vozili knjige in razne papirje domov v gnojnih vozovih, v Trstu pa so v papir iz Stične zavijali ribe na trgu. Da so bili menihi razpuščeni, je bilo vsekakor žalostno. A ti bi pomrli prej ali slej vseeno. Da se je pa uničilo veliko knjig in dragocenih papirjev, je pa nenadomestljiva škoda.
Dolga desetletja so bili velikanski samostanski prostori prazni in zapuščeni, država ni prav vedela, čemu bi jih porabila. Dr. Srebrnič pravi: »Šele leta 1850 so se naselili v prostorih, po katerih so nekdaj menihi živeli, delali in molili, tuji ljudje, uradniki davkarije in sodnije, pod njimi oziroma poleg njih po ječah pa kaznjenci. Končno so v njih poleg župnišča, ki je že od prej obstojalo, priredili prostore še za šolo; to je bilo najlepše, kar so noter postavili.« (Stična, 43) Menihi so prevzeli samostan
leta 1898, a o tem morda pozneje.
Danes je cistercijanski samostan v Stični spet prišel do take veljave kot morda nikoli prej. Z gospodarstvom, ribolovom, mlekarno, mlinom in mesarijo se menihi ne ukvarjajo kot pred vojsko, zato pa vršijo apostolat, ki bo rodil sadove vse lepše kot sadje in poljski pridelki. Stična postaja dom za duhovno obnovo našega ljudstva, zlasti mladine, ki prireja tamkaj vsako leto svoj dan. Po izpraznitvi gimnazije bodo nekdanji gimnazijski prostori služili za verski muzej, kar bo samostanu in Stični vrnilo to, kar je Izgubila, obenem pa jo napravili še bolj odlično: Stična je vas odlična!
Darovali so za potrebe stiškega samostana: dr. Peter Urbanc, Toronto, $450; Rev. Ivan Lavrih, $100; Rev. dr. Milan Kopušar, $100; Ivan Hauptman, Richmond Hts., O., $150; Neimenovani, $850; John Kastelic, Toronto, $100; Rev. Rudolph Urbič, $25; Neimenovani, $500; Engelbert Markovič, Toronto, $15.
Darovi v Clevelandu: Frank in Angela Fujs, $20; Drago in Francka Androjna, $10; Štefan in Marija Maje, $10; ga. Jožefa Štepec, $20; Frank in Mara Hren, $20; Avgust Dragar, $20; Lojze in Štefka Jarem, $20; Tone in Martina Štepec, $20; g. in ga. Ignac Omahen, $30. Odbor za pomoč potrebnim (Martin Merela), $50. Neimenovani, $650.
In še: Rudi Kolarič št., $25 ter g. in ga. Karel Zajec, $20.
Kdor želi pomagati belim menihom v Stični, naj pošlje svoj dar podpisanemu, ali ga
pa izroči v Clevelandu Ivanu Hauptmanu.
Rev. Charles A. Ceglar sdb
125 Centennial Parkway North
Hamilton, Ontario
Canada L8E 1H8
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah!
Z. K.
X
Več o novi reviji »CelovškiZvon«
Ne morem se pridružiti mnenju prof. Alojzija Geržiniča
Poskus stvarne razprave o pomenu in smotru nove vseslovenske revije Celovški Zvon
dr. Peter Millonig
RIDGEWOOD, N. Y. - Ameriška Domovina je objavila 24. januarja 1984 daljši članek prof. Alojzija Geržiniča, ki se na dokaj skeptičen način bavi s poskusom kritike prve vseslovenske revije Celovški Zvon. Kot ameriški urednik se čutim nagovorjenega in sem dejansko soprizadet, če sprejema ta nova revija dozdevno razumne kritične ocene, ki se pa ob globljem premišljevanju dejansko izkažejo kot neutemeljene in izpodbitne. Naj mi je zato dovoljeno, da na kratko obrazložim proti-stališče, ne samo v »presojo slovenski emigrantski javnosti«, ampak v presojo vsem ljudem, katerim razvoj slovenskega časnikarstva in revijalnega dela ni deseta briga.
Uvodoma nam pravi prof. Geržinič, da sta pojma krščanstvo in vseslovenstvo danes nezdružljiva. Ta trditev mi na žalost ne pove dosti. Saj ne vemo natančno, zakaj da bi bila ta dva pojma v nasprotstvu. Filozofsko, politično-praktično, zgodovinsko ali sociološko? In tudi če bi zvedeli za vzrok, se s to trditvijo ne bi strinjal. Kajti vseslovenstvo ni nič drugega kot združenje slovenskih sil različnih krajev in časov v gotov namen. Krščanstvo je religiozna omika, biblična ideologija, ki jo najdemo pri Slovencih vsepovsod. V pretežnem delu tudi pri Slovencih v matični domovini. V tem pogledu
je torej krščanstvo vseslovensko, ker izpoveduje v vseh slovenskih krajih obstoječi družbeni faktum. Če pa naj bi mislil prof. Geržinič na nezdružljivost med krščanstvom in komunističnim režimom, potem je njegova argumentacija protislovna: sprva nam očitava, da Celovški Zvon ne more biti dosledno krščanski, ker vsaj v Sloveniji »vladnega krščanstva« ni (kriterij postane režim, ne narod), potlej nam odreka pristojnost pri vodstvu takega vseslovenskega revijalnega početja, ker naj bi baje ljubljanski režim ne imel nič proti izdaji Celovškega Zvona (kriterij postane naš odnos do režima, ne naš odnos do naroda).
Dejstvo, da hočemo ustvariti revijo, ki ni načelno naperjena proti gotovim ljudem, skupinam ali družbam, je moč Celovškega Zvona, ne njegova hiba. Čas je namreč, da se odpovemo slovenski narodni čednosti po zavestnem sovraštvu, destruktivizmu, osmeše-vanju ali ponorčevanju konkretnih dogajanj, ki morda niso v interesu tega ali onega posameznika, vendar pa v prid množici. Prof. Geržinič piše, da potrebuje slovenski svet »spoznanja resnice«. Ne samo slovenski svet, tudi ameriški ali argentinski. Res pa je, da človek lahko vpraša, če je ob izdaji gotove revije zagotovljeno, da bo resnicoljubnost in krščansko spoznanje (v tem
primeru) orientacijska točka. Celovški Zvon se seveda trudi za podajanje resnice, ki je resnica avtorja, uredništva, sodelavcev in dopisnikov. Če ne bi verjeli v možnost resnice, s Celovškim Zvonom ne bi nikdar pričeli. Zato je ta namig oziroma razlaga dobronamerna, vendar odveč.
Gospod Lector (ni mi znano pravo ime tega gospoda ano-nimnika, ki piše v argentinskem Vestniku) je v svojih dvomih o nekoristi Celovškega Zvona na videz še bolj potrjen kot je to opažati pri prof. Ger-žiniču. Teza se glasi: »Med uredniki Celovškega Zvona ni niti enega svobodnega slovenskega kulturnega ustvarjalca«. Odkod ta svetopisemska gotovost in nezmotljivost, odkod ta izrečena in povrhu napisana sodba, da so vsi uredniki kar jih je ali nesvobodni, torej predani hlapčevstvu, ali pa, če naj bi bili svobodni, kulturni ne-ustvarjalci? In kdo bo določil, kdo je kulturni ustvarjalec in kdo ne?
Pisatelj Rebula ni samo kulturni ustvarjalec, on je umetnik besede. Torej je hlapec, ker mu tiskajo njegove knjige v Sloveniji? Če berem Rebulova dela, se mi zabliska pred očmi in tedaj vem, da nam razlaga mož izrazito nežnega in sprejemljivega razuma o neo-vrgljivosti krščanskega imperativa, njegove božične štorije (v prvi številki Celovškega Zvona boste tudi nanje naleteli) so polne kosovelovega poklona božanstvu in tudi če piše o škofu Baragi, izžareva njegov pisemski pristop suverenost vernega človeka. »Bitno« je Rebula vsekakor »pogojen« po lastnem prepričanju, saj se vsa človeška bit izraža po prepričanju. Če mu matica poskr-buje tisk, ima to lahko različne vzroke, vendar način publikacije ne more imeti vpliva na človeško miselnost.
Glavni urednik dr. Vospernik naj ne bi bil kulturni ustvarjalec? Pa čeprav ga poznamo kot suverenega zagovornika slovenstva iz neštetih televizijskih, radijskih in drugih nastopov? On se sicer ne ukvarja s pisateljevanjem, v neštetih znanstvenih prispevkih in časopisnih komentarjih pa nam piše v taki brezhibni slovenščini, da ga je okusno - če je ta beseda na mestu - prebirati.
V eni ali drugi obliki lahko rečem za ves uredniški odbor, da sodelujejo ljudje, ki so si »pripisali« gotovo serioznost, ki znajo postaviti stavke in katerih razvoj je obetaven. Da jč seveda še veliko drugih zmožnih ljudi, ki naj bi ali bi lahko sodelovali kot uredniki, ne bom tajil, vendar dejstvo, da smo pričeli v majhnem in z majhnim krogom, ne smemo zlorabljati proti reviji, temveč naj bi bili veseli, da je dovolj kvalificiranih ljudi na razpolago.
Mnenje, da je slovenska emigracija po znanstveno-kul-tumi kakovosti znatno močnejša od slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, je po moji presoji v tem sklopu proble-
Glas Mednarodne lige za človekove pravice o SFRJ
(nadaljevanje z 2. str.)
reševanju režima, so odkritosrčni pogovori o odprtih problemih več kot na mestu.
Dnevni red bi mogel biti kar obsežen, pravi avtor. Sledeči bistveni ukrepi bi pokazali dobro voljo in bodoče namene jugoslovanskega režima: ukinitev tiskovne kontrole (ta še vedno obstaja kljub drugačnemu prikazovanju v svetovnem tisku, češ da so žurnalisti zmožni kritizirati javno oblast in razmere; a ves tisk je v komunističnih rokah in vsak poskus tiskanega napada na komunizem ali režim kot tak bi pomenil ječo); odpravo zakona o »sovražni propagandi« ter izpust iz ječ 500 ali več zapornikov, ki sedijo na podlagi tega zakona v zaporu; zagotoviti zaščito ustave zoper diskriminacijo zavoljo drugačnih političnih stališč državljanov; končati nadlegovanje političnih disidentov, zlasti glede izdanja potnih listov in uporabe političnih kriterijev pri zaposlitvi; uvedbo votivnih postopkov, ki bodo omogočali udeležbo na volitvah kandidatov, ki niso za komunizem; povabiti mednarodne humanitarne ustanove, da si ogledajo ječe in psihiatrične institucije, v katerih se po poročilih dogajajo zlorabe.
Kakor je videti, je lista važnih in velikih problemov v Jugoslaviji, ki bi jih bilo nujno treba korigirati oz. odpraviti, res obširna, a še daleč ni kompletna. Kje je svoboda združevanja in zborovanja, kje svoboda govora, kje brezversko nasilje v šolah, pri vojakih, v bolnicah itd. The International League of Human Rights vsekakor zasluži priznanje in našo zahvalo, da je vsaj nekatere iznesla ob priliki obiska vodilnega komunista iz Jugoslavije v Washington in predlagala ameriški administraciji in predsedniku, da zahteva od jugoslovanskega režima, naj se loti resne korekture vsaj nekaterih naštetih političnih problemov.
Da se to ni zgodilo, je obžalovanja vredno.
L. P.
matično in se navsezadnje obrača proti piscu. Kajti če je bila kulturna kakovost res tako na višku, kjerkoli je živela slovenska emigracija, potem se vprašam, zakaj ni ta »veliko bolj ustvarjalen« del slovenskega naroda pričel z izdajo vseslovenske revije, ki je sploh prva njenega značaja v celotni slovenski zgodovini, in zakaj, da je bilo treba čakati, da se prebudijo »neustvarjalni« Korošci in Tržačani iz zgodovinske letargije? Torej tudi ta ugotovitev ni posebno posrečena, vsaj kar se tiče kulturne ustvarjalnosti. Kdor pozna razmere v zamejstvu, ve, da pade velikokrat prav obraten očitek, češ, da se Slovenci preveč gremo kulturo in vse premalo skrbimo za gospodarski procvit in politični napredek.
Prva številka Celovškega Zvona, in to je res, je še preveč nebogljena, zvija se v poporodnih krčih, nima tiste vsebinske, tematske in idejne razsežnosti, ki jo že dolga leta obstoječa revija ima. Vendar smo postavili začetek, izrekli smo prepričanje, definirali idejo, razglasili program in zdaj bomo s skupnim naporom prijeli za voz, da ga izpeljemo iz blata, ki je nastal pod nogami, ko smo zrli v daljavo in sanjarili o krščanskem revijalnem porodu, ki bi zajel ves svet.
Ves svet palpomeni Slovence vseh kontinentov, neglede na njihovo veroizpoved, kajti važno je, da so le verni (zato je ožji pojem katolicizma neustrezen) oziroma če niso, da so pripravljeni stopiti z nami v pogovor. Kajti ne delajmo si nobenih utvar: kot narod smo v zamejstvu in izseljeništvu ogroženi, zato se moramo povezati. Kdor v takem zgodovinskem trenutku, ko sc sta-vlja vprašanje, ali bomo preživeli ali bomo zginili v nepomembnost, seje razdor in misli, da je separatizem bistra politična formula (katere tudi v slovenski literaturi ne primanjkuje), se je podal na stališče propadlih.
Čas novih idej in novih ljudi je napočil, naj nam pomagajo vsi izkušeni rojaki, ki so že prehodili trdo pot življenja, da bomo slovensko krščansko tradicijo ponosili v leto 2000. Celovški Zvon nam bo pomagal, da bomo storili važen korak naprej.
dr. Peter Millonig
Novi grobovi
(nadaljevanje s 1. sir.;
Najsv. Imena pri cerkvi Holy Redeemer. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev Holy Redeemer ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Darove pokojnikovi družini v njegovem spominu bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Umetna kri
Že lep čas si medicinski inženirji prizadevajo, da bi odkrili umetno snov, ki bi zamenjala pri transfuzijah doslej nenadomestljivo človeško kri.
Krvi porabijo v sodobni medicini vse več, krvodajalstvo pa ni povsod dovolj visoko razvito, zato je povpraševanje še vedno večje kot ponudba. Iz Japonske prihajajo spodbudne novice: skupini medicinski raziskovalcev je uspelo izdelati tekočino, ki je zelo obetavna kot nadomestek za kri.
Gre za belkasto tekočino, ki jo nazivajo fluosol DA. Snov se je izkazala kot bolj učinkovit prenašalec kisika od naravnega hemoglobina. Ob tem ima še to odlično prednost, a je univerzalno sprejemljiva 28 vse paciente, neodvisno od kr vnih skupin in Rh faktorja.
V primerjavi z naravno kr vjo, ki, obdelana za transfuzije, ni prav trajna, je mogo ® fluosol DA hraniti pri s0 nl temperaturi tudi do dve leti, ne da bi se spridil in postal ne uporaben.
Na tržišče bo umetna kri prišla čez dobro leto, ven bo sprva namenjena le obsežnejše poskuse, medte ko bo v klinično uporabo Prl šla šele čez štiri do pet let.
MALI OGLASI
WANTED
lady for cooking
it housekeeping ughby Hills area.
541-6620	„7.20)
'pl for wood
IS up. Grovew &
App! iano®® p.
^ inn NO Childs
House For Sale Euclid brick, off Chardon |
A-1 condition. Priced to
Call 235-2931)2 ig|
/*\
£$wiss Haus
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057
WANTED g7 First floor room/board ^°r. ^ year old American-Slova
man, who uses a wal e needs a little care.
Call 261-2374. g ig)
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAvV
(Odvetnik)
Complete Legal ^erV*C .c Income Tax-Notary
18975 Villaview R«ad at Neff
692-1172	_____--
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
KULTURNI MOZAIK
V nedeljo, 12. februarja 1984, je ob 5h popoldne g. Vilko Čekuta s svojimi sodelavci izvajal v dvorani Marije Pomagaj svoj drugi kulturni mozaik pod naslovom DUH VEJE...2. Recitacije, petje in ples so nudili navzočim res lep kulturni užitek. Program je trajal približno dve uri in se je gladko odvijal brez odmora. Bil je skoraj brezhibno izveden. Videti in čutiti je bilo, da so bili posluSalci nastopajočim izredno hvaležni. Kako tudi ne, saj so jim v prelepi slovenski besedi delili žlahtne darove duha, ki so v teh dneh barbarizma tako redki. . . Spored tega mozaika je bil sledeč:
SPORED
ISKANJE
Ivan Pregelj: Iskanje Izaija: Bog Stvarnik Ksaver Meško: Molitev DOMOVINA
Alojz Gradnik: Trubar
Ljubka Šorli: Poet iz Vrbe
Ivan Tavčar: Zemlja domača ni prazna beseda
Pestner: Ljubim te Slovenija, solist Blaž Potočnik
Anton Aškerc: Brodnik
Franc S. Finžgar: Slovenska nedelja
Simon Gregorčič: Soči, ritmična spremljava:
Heidy Šušteršič
Avgust Pavel: Ne de vsigdar, kak je bilo LJUBEZEN
Dr. Joža Lovrenčič: Zgodba o rdečih rožah in solo
spev: Blaž Potočnik
Po Ovidu: Orfej in Evridika, priredil Anton Sovre Iz »Šikinga«: Dekletova tožba, prevod Alojz Gradnik Ven-Kiun: Pesem o beli glavi W.S. Gilbert in A. Sullivan: Predporočna arija
neveste Yum-Yum iz operete Mikado, solistka Nežika Čekuta, prevod Vilko Čekuta Vu-Ti: Jesen, prevod Alojz Gradnik ŽIVLJENJE
Ivan Cankar: Grenka je pot do učenosti Shakespeare: Odlomki iz Hamleta, prevod Oton
Župančič
Anton Aškerc: Anka
Oton Župančič: Okno je zazvenelo
Ciril Zlobec: Sosed Marka
Andrew L. Webber: Spomin iz operete Cats, solistka Nežika Čekuta, prevod Vilko Čekuta
mati
Mirko Mahnič: Privid Lado Piščanc: Mati Marij Skalan: Tašča Vinko Beličič: Materina luč ODSEV...
Solženicin: Molitev
Dela so recitirali: (Žene in dekleta) - Mirjam Čekuta, Nežika Čekuta, Mojca Oražem, Anica Resnikova, Metka Škulj in Heidy Šušteršič; (Gospodje in fantje) - Marko Čekuta, Vilko Čekuta, Lojze Oražem, Joško Oražem, Blaž Potočnik in Lojze Žižek; klavirska spremljava: Janko Kastelic; kulturni mozaik je zamislil: Vilko Čekuta
SESTRE NOTREDAMKE PIŠEJO
je	je pismo iz Sloveni-
^ • Pisale so sestre Notredam-kl ‘^Struge pri Otočcu na Kr-‘ njihovem pisanju so po-. r.avi 'n voščila z najboljšimi Jami za iet0 1984. Povedo
tel'lK*'’ mo*ij° za vse Ptija-naj se nahajajo kjerkoli a tem božjem svetu.
hov'Sm° Pa Ponaša tudi veliko pra1C?‘ Takole se sliši: »Na Sm ^ sv* Ane in Joahima nje° d0bile gradbeno dovolje-stan2a ribanje bodočega samo-fcg .a ^ Novem mestu v senci Prot .e8a zvonika. Veliko *ovScT°!Jnega dela 50 0Pravili st0n. e^' možje in fantje za-namJ ^no80 milijonov so pogUl^ribraniii- T° nam daje
Do konca leta naj bi bila
hiša pokrita. Prihodnje leto bomo nadaljevale, seveda če bo dotekala tudi pomoč, največ od naših nizozemskih sester. (Ali niso pod tem mišljene tudi sestre v civilu? opomba por.) Mogoče, to je oktobra 1986, bomo praznovale 100-letnico prihoda naših sester na Kranjsko-Šmihel, že v novem samostanu Muzejska 13.
Hiša spada v spomeniško varstvo, na zunaj mora ostati isti videz, znotraj smo kaj spremenile; za kakih 25 sester bo prostora z vsemi pritiklinami. Kapiteljski vrt, vsaj upamo, nam bo na razpolago. Ljudje so rekli: »pomagajmo, da bodo prišle naše sestre spet nazaj!« Lepo se to sliši. Le pridite, boste rekli, svetovali,
mogoče celo pohvalili. Težav, skrbi, ovir vseh vrst, dajatve na vse strani, to nas mori noč in dan. Bog nam pomagaj do konca!
V	tekočem letu so umrle na Strugi tri sestre kar zaporedoma. 4. januarja (1983! op. por.) s Frančiška, dobra sestrica, 8. februarja naša svetniška s. Štefana in 12. marca s. Bole-slava, molčeča in modra kuharica. Vse tri so pokopane v istem grobu. Še za grobove je težava - prostor. V oktobru smo pokopali četrto v Trnovem. Danes grem obiskat v bolnico s. Tarzicijo, sestro od sestre Jakobine; obe sta težki sladkorni bolnici. Še mene je prijela ta bolezen; vzrok so gotovo, te velike težave in skrbi.
Letos smo praznovale 150-letnico naše ustanovitve; čakamo, da bo naša ustanoviteljica, mati Terezija Jezusova Gerhardinger v prihodnjem letu proglašena blaženim. Takrat pa bomo spet romale v Rim, dasi so samo potovanja tako silno drage.
Sedaj živimo na Strugi pri Otočcu na Krki. Petnajst nas je. Ko bo v Novem mestu končano, bo preselitev.
V	imenu vseh sester v Sloveniji, posebno struških in mojih vsem lepe pozdrave!
M. Alakok Dugulin
Pismo šolskih sester ne potrebuje nikake razlage. Sestre rabijo pomoč in sicer od nas v Severni Ameriki živečih Dolenjcev. Bilo bi lepo, če bi se nam pridružili tudi drugi Slovenci. Kdor pozna zgodovino Novega mesta bo gotovo vedel, da Turki tega mesta niso nikoli premagali. Zato tudi nas ta mala prošnja ne bo uničila. Pomagajmo sestram, da bodo varne v senci kapiteljskega zvonika. Zvonik pa bo dobil v senci luč, da se bo še bolj ponosno dvigal Bogu v čast, nam pa v ponos. Pošljite darove na Rev. Franc Turk, 782 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3W2.
Janez Tratnik Fr. Franc Turk S. Teodizija Judnič
DUH VEJE...2
TORONTO, Ont. - Iz slovenskih vrtov, iz tisočletne kulture daljnega Vzhoda, od Shake-spearjevega Hamleta in modernega ameriškega Broadwa-ya je voditelj Slovenskega gledališča g. Vilko Čekuta zbral in ustvaril kulturni mozaik v besedi, pesmi in plesu ter ga z recitatorji, člani Slovenskega gledališča predstavil z naslovom Duh ve je... 2 v slovenskih dvoranah v Torontu 5. in 12. februarja. (Spored te prireditve je objavljen na drugem mestu v današnji Kanadski Domovini. op. ur.)
Osnovna misel letošnjega programa je opis življenja v
(dalje na str. 6)
IZ SLOVENSKE PISARNE
Nadaljujemo seznam publikacij iz založbe Slovenske Kulturne Akcije.
MEDDOBJE, revija SKA; na zalogi so vse številke letnikov L, II., III., IV., in V. Od letnika VI. št. 3-4 in 5-6. Vsi popolni letniki od VII. do XIII., dalje, popolna letnika XV. in XVI. Vsaka številka stane U$S 7.
DANTE ALIGHIERE, BOŽANSKA KOMEDIJA -PEKEL. Prepesnil, uvod in razlago sestavil dr. T. Debeljak. Oprema in lesorezi: B. Remec, 1959. Stane br. U$S12 in vez. U$S15.
DNEVI SMRTNIKOV. Izbor slovenskih pisateljev: Žele, Kociper, Beličič, Kramolc, Mauser, Novak, Korošec, Potokar, Javornik, Bukvič, Marolt, Simčič, Ogrin, Debeljak, Rudolfova, Kos, Jurčec. Zbirko je uredil A. Ger-žinič. Izšla 1959. Broširana U$S7.
SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST V ZAMEJSTVU Marjan Marolt. Knjiga prinaša 19 reprodukcij del F. Gor-šeta, M. Savinškove, B. Kramolca, A. Ivančeve, M. Vo-lovška in F. Ahčina. Cena U$S7.
ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. Uredil prof. Roman Pavlovčič 1960. Prvič je izšel v taborišču Špital 1948. Druga, pomnožena izdaja in zemljevidi na novo prerisani s prilogo nekaterih grbov slov. mest. U$S10.
RDEČE BIVANJE. Pesniška zbirka Karel Truhlar, stane U$S6.
PRAVLJICE L, A.S. Puškin. Pravljica o ribiču in ribici. Poslovenil dr. T. Debeljak, U$S3.
PRAVLJICE II., A.S. Puškin. Pravljica o mrtvi carični in sedmih junakih. Prepesnil dr. T. Debeljak, U$S3.
NOVA PESEM, Vinko Beličič. Izbor novel in črtic, v močni izbrani besedi tržaškega obmorskega sveta. Cena br. U$S6 in vez. U$S9.
POVESTICE, Stanko Majcen. V tej knjigi so zbrani začetki Majcenovega literarnega dela, objavljeni v Domu in svetu v letih 1 913-1923. Cena br. U$S8, vez. U$S11.
SIVI DNEVI, Marko Kremžar. Črtice iz ljubljanskih zaporov po vrnitvi iz Vetrinja. Cena br. U$S8, vez. U$S11.
DEŽELA, Fran Zore. Izbor pesmi, ki jih je leta 1 963 uredil Simon Preprost. Cena U$S5.
POT IZ MRTVILA, Milan Komar. Razprave obsegajo zakladnico misli in načel življenju na pot: Tokovi proti tokovom; Korenine kačurstva; Borba in ljubezen; Pot iz mrtvila; Preprostost in poenostavljenje; Pravica do drugačnosti. Cena U$S5.
PESEM NAJ ZAPOJEM, Ivan Hribovšek. Zbirka ima 101 stran in ji je uvod napisal dr. T. Debeljak. Stane U$S8.
ISKANJA, Dr. Vinko Brumen. 283 strani. Zbirka misli, ki jih je avtor napisal ob opazovanju in študiju zdomske skupnosti. Naslov poglavij: Brez vodnikov in luči. Od načel do dejanj. Misli o kritiki. Naseljenci in narodnost. Največja pa je ljubezen. Cena br. U$S7, vez. U$S10.
ZANKE, Narte Velikonja. Uredil in sklepno besedo napisal dr. T. Debeljak. Novele bodo pravo odkritje za one, ki poznajo Velikonjo samo kot pisatelja domačijske povesti. Cena br. U$S8, vez. U$S11.
NA OZARAH, Karel Mauser. To je 25. knjiga izrazitega in najbolj priljubljenega pisatelja v emigraciji. Cena U$S8.
ŽALOST ZMAGOSLAVJA, Debeljak-Remec. Poljska vojna in emigracijska lirika med drugo svetovno vojno. Cena U$S6.
HUDA PRAVDA, A. Ilija. Povest iz domobranskega življenja na postojanki nekje v Sloveniji. Cena br. U$S8, vez. U$S11.
LJUBEZEN IN SMRT IN ŠE KAJ, V. Kos. Pesmi z daljnega Vzhoda. U$S8.
KNJIGA O VERI, UPANJU IN LJUBEZNI, Avrelij Avguštin. Prevedel Fr. K. Lukman. Emhiridij obsega nauk Cerkve, ki ga razlaga odličen učitelj. U$S7.
LJUDJE IZ OLJŠNICE, Frank Bukvič. Cena U$S7.
JOŽE PETKOVŠEK. Marjan Marolt je napisal življe-njepisno povest na 299 straneh o slikarju Jožetu Petkovšku. Izdajo dopolnjujejo Debeljaka življenjepis M. Marolta in študija dr. R. Ložarja o slikarju Petkovšku in o umetnostnem zgodovinarju Maroltu. Cena br. U$S7, vez. U$S10.
BUTARA, Franc Kunstelj. Močne novele in črtice, 263 strani. Cena br. U$S8, vez. U$S10.
(dalje na str. 6)
i»»p»»c=3======a-'„i i -■_.. ,
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
MAREC
3. — Dramatsko društvo Lilija priredi nagradno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert z večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Slogar orkester.
11.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester.
31. — Slovenski narodni dom priredi večerjo in program ob Domovi 60-letnici oziroma 70-letnici.
31. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo v New Torontu, Kanada.
APRIL
1. — Misijonska Znamkarska
Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
7. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
7. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Sv. Štefanu v Chicagu. Pričetek ob pol osmih.
14.	— Fantje na vasi, Toronto, priredijo koncert v cerkveni dvorani na Brown's Line. Začetek ob 7. zv.
15.	— Dramatsko društvo Lilija poda Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.	— Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
MAJ
12.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
13.	— Slovenska šola pri Mari-ri Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
Rojakil Priporočajte AmeriSko Domovino svojim slovenskim prijateljem ki znancem!
20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo.
26.	— Pevski zbor Korotan
priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci.
27.	— Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd.
28.	S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo.
JUNIJ
3. Otvoritev Slovenske pristave.
16.	in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku.
30. — Slomškov krožek priredi romanje v Lemont.
JULU
8. — Misijonska Znamkarska
Akcija ima piknik na Slovenski pristavi.
13., 14. in 15 — Poletni festival pri Sv. Vidu.
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
29.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester.
19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
15.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	— Oltarno društvo fare
Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
23.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	in 30. — Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu.
Kanadska Domovina
DUH VEJE...2
Otmar Mauser:
(Nadaljevanje s 5. str.) literarni ooliki. Program je razdeljen v pet stopenj: Iskanje, Domovina, Ljubezen, Življenje, Mati, ki se zaključijo v Odsevu (Solženicin: Molitev).
V tipičnih delih slovenskih pisateljev, pesnikov in prevajalcev, v operetnih arijah Gil-berta in Sullivana (Mikado) ter modernega glasbenika Andreja Webbra (rock opera Cats) je človeško dogajanje prikazano v vseh odtenkih globokih misli in čustev z ritmično in prozaično besedo, ki je naši duši kot topli dih pomladnih trav, kot sveži zrak s planin in v sončni žar ovit pozdrav od morskih dalj...
Recitatorjem sta se pridružili letos dve mladi umetnici: Heidy Šušteršič je ustvarila baletno ritmično spremljavo k pesmi Soči, članica Stratford Theatre-a, solistka Nežika Če-kuta pra je izvajala predporočno arijo neveste Yum-Yum iz operete Mikado in Spomine iz opere Cats.
Zadovoljivo število poslušalcev v obeh dvoranah je gotovo znamenje, da še kulturno dihamo, da duh še veje in prinaša lepoto notranjega doživetja v brezličnost modernega sveta.	Anica Resnik
30.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
20. — Tabor DSPB Cleveland
prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
20.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
21.	— Občni zbor Slovenske pristave.
28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do
I.	30 popoldne.
NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
II.	— Slovenski šoli pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti se spominjata 2S. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana.
16., 17. in 18. — November-fest pri Sv. Vidu.
OBRAZI
Pred očmi obrazi znani se vrstš...
Kot prividi mi vstajajo v spominu, molče mi govore kot oče sinu, z menoj v zgodnje jutro vsi bedč.
'Glej, tudi mi na zemlji enkrat smo živeli, kot romarji stopili smo na dolgo pot, ki polna je bila trpljenja in zarot, doklšr življenja našega nam niso vzeli.
Ti še živiš! Po tebi naj usta naša govorč! Povzdigni glas!
Ne bo več vrnil se zgubljeni čas, zato opevaj našega rodu gorje!
Povej ljudem o usodi naši ko spomladno cvetje je brstelo, in našo zemljo pokrilo je razpelo, in nikogar, ki prišel bi k naši črni mašil'
Tu sem, bratje! Že osušile so se mi solzč! Obrazi vaši so postale mi svetinje, kažoč mi pot v višave sinje, saj tudi moja duša večnosti nasproti gre.
IZ SLOVENSKE PISARNE
(Nadaljevanje s 5. str.)
ZAPISI IZ ZDOMSTVA, Franc Papež. Nastali so kot odmev življenja v slovensko zdomsko problematiko. Cena U$S7.
ZBRANO DELO pesnika F. Balantiča, ki ga je uredil France Papež. Balantič je živa in vredna beseda, polna mladostnega čustva, ki nosi v sebi prvine kaotičnega časa. Cena br. U$S15, vez. U$S18.
PIJ FANT GRENKO PIJAČO, Jože Krivec. Pisatelj v duhu realizma, obenem pa v razpoložensko liričnih opisih poustvarja svoja doživetja v treh svetovih: rodni kraj, taborišča, Amerika. Cena br. U$S8, vez. U$S11.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ, Frank Biikvič. To so zgodbe prekmurskega človeka tako na domači zemljb kakor tudi v zdomstvu in podobe iz okolja, ki ga v novem svetu obdaja. Cena U$S7.
NAŠ IN MOJ ČAS, Vinko Brumen. Knjiga vsebuje eseje in razprave, ki se ne ukvarjajo s kakimi abstraktnimi idejami, načeli in pojmi, ampak ostajajo v tesnem stiku z življenjem, kateremu išče smisel, ideale in cilje. Cena knjigi, ki ima 376 strani, je br U$S12, vez. U$S1 5.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, ki sta jo Uredila dr. T. Debeljak in France Papež. Izbor iz del 40 pesnikov, povečini iz zdomstva. Cena br. U$S15, vez. U$S18.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST; zbrane pesmi Karla Mauserja. Cena U$S8.
SPEV O NAŠI GORI, Vladimir Kos, oprema in risbe France Gorše. Cena U$S6.
SLOVENSKO ŠOLSTVO V ČASU ZAVEZNIŠKE ZASEDBE NA PRIMORSKEM, Alojzij Geržinič. Cena U$S6.
SKOZI LUČI IN SENCE L, II., IN III. del. Ruda Jurčec, cena vseh treh delov U$S20.
Pri naročilu po pošti je treba gornjim cenam dodati Še poštnino. (Bo še)
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto Canada M6G 2V9
Grdina Pogrebna Zavoda
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
531-1235	15301 Waterloo Rd-
Metro Caravan 1 984
Slovenski paviljon »Ljubljana«
Letos poteka šestnajst let, odkar smo torontski Slovenci prvikrat odprli vrata svojega paviljona v okviru Metro Toronto International Caravan, ki vsako leto predstavlja pestrost mnogoterih narodnih skupin v širnem Torontu.
V začetku vsakoletnih priprav je izbira »Miss Ljubljana«. Tako je bilo v soboto na družabnem večeru v nevvto-rontski cerkveni dvorani 18. februarja po oceni sodnikov in ljudskih volitev to častno ime podeljeno gdč. Metki Škulj, hčerki g. Jožeta in ge. Nežke
Škulj. Devetnajstletna Metka je študentka na York University, študira biologijo, fiziko in kemijo in želi postati učiteljica.
Svoj prosti čas posveča slovenski župnijski skupnosti pri Mariji Pomagaj. Slovenski materin jezik ji je vsakdanja govorica. S svojim naravnim nastopom bo Metka Škulj na letošnji Karavani Slovencem v ponos in veselje, tisočem obiskovalcem pa vzor modernega, idealnega dekleta, ki služi Bogu in narodu. Čestitamo!
A. R.
Predsednik g. Lojze Žižek ob 30-letnici Slovenske Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu
na rednem letnem občnem zboru 29. feb. 1 984.
V mesecu maju prejšnjega leta (1983), so potekla tri desetletja spočetja prve Slovenske Hranilnice in Posojilnice v Torontu.
30 let življenja - 30 let zgodovine!
Namenil sem se, da se povrnem nazaj za več let pred ustanovitvijo tega denarnega zavoda.
Nekdo je zapisal tole:
Pogosto govorimo o ljudih, 0 tistih ljudeh, ki so snovali velike zamisli in jih z napori in Stvarni vseh svojih življenjskih moči, uresničevali s svo-Pni delom. Med njimi so ljudje, ki so se svojim idejam ne samo posvetili, temveč tudi Podredili svojo smrt, izkoristili so jo za dokaz tistemu, za kar so živeli. Med take ljudi uvrščamo Janeza Evangelista ^eka. (J.v.)
Bistvo Krekovega socialnega Uauka, ki ga je razvijal na o-snovah Evangelija, v katerem Je videl poglavitno pomoč za zboljševanje socialnih razmer ntalega človeka. Nastopal je Proti razredu, v katerem je 'zginjala krščanska ljubezen, Poltenost in pravičnost.
Bil je socialen delavec, bil Pu je človek, ki pomaga reše-vnti in ozdravljati zlo in odpravljati težave, ki so nastale v ei°veški družbi.
Janez E. Krek je . ki je sprožil dobo razvoja slovenskega zadru-
uištva. Posvetil se je temu delu v letu 1894 in s tem rešil 'Pulega človeka, ki je jedro v?-‘ne. in glej, do leta 1910 je
'° Že okrog 560 Zadružnih
, Skratka, bil Človek.
ustanov iz vseh slovenskih dežel. (Z. Slov., str. 563)
Jesen je bila v letu 1917. Na Dolenjskem, v Št. Janžu, komaj 52 let star, duhovnik, bogoslovni profesor - steber slovenskega naroda, za vedno zatisne oči.
Prisluhnimo besedam, ki jih je zapisal Cankar ob bridki izgubi tega velikana:
»Izkazalo se je kakor še nikoli: Kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat. Ne z mečem, z ljubeznijo je zmagal Kristus... Nič žalosti ob tem grobu. Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod... , kajti njive, ki je imela take orače in sejalce, ne pomori slana, ne pobije toča... Tisto uro, ko je presunil slovenski narod glas, da doktorja Kreka ni več, je zakrvavelo vsako srce, da so se nam orosile oči... Ta pogreb...je bil slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki je zmagal, ko je padel...« (Zaliv, sept. 1977)
Torej, po Cankarjevem pričevanju je bila tedaj Krekova veličina in tudi skrivnost njegovih uspehov v njegovi poštenosti, ki edina more obroditi sočen sad, in zlasti v njegovi ljubezni, ki samo daje in ne jemlje, ki da vse, celo življenje. (Vinko Brumen, Srce v sredini, str. 405)
Ni čudno potem, da je skupina slovenskih novonaseljen-cev v Torontu leta 1953 ob zamisli in ob ustanovitvi prve Slovenske Hranilnice in Posojilnice, se pridružila Krekovemu nauku in si nadela njegovo ime.
Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago
28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Susan Zak Cosic • Funeral Director
30 let - Služenja in uslug Slovencem v Torontu. Usmerjen biti v sočloveka in mu nuditi pomoč. Pomoč malemu človeku, da se je postavil na noge. 30 let - ne iskanja profita, ampak reševanja.
Meglen je bil začetek pred 30 leti, zavit v negotovost. Svojo usodo so začeli s praznim listom, a začeli so pisati. Danes je popisan ne le en list, sto listov, cele knjige.
Koliko kapitala - Koliko uslug - Koliko rešitev! Koliko garanja: sej, občnih zborov! Koliko stopinj, koliko publikacij]__
Naj natrosim samo nekaj številk iz rasti denarnega zavoda Janeza E. Kreka v preteklih tridesetih letih:
Konec 1953. leta:
Stanje vlog - $24.399 Posojila - $11.348 Število članov - 139 Čez 10 let — 1963:
Stanje vlog - $889.896 Posojila - $823.472 Število članov - 1240 Čez 20 let - 1973:
Stanje vlog - $3,150.409 Posojila - $2,460.141 Število članov - 2885 Čez 30 let - 1983:
Stanje vlog - $10,685.523 Posojila - 7,734.741 Število članov - 4137 30 let dela, poštenja in uspeha. 30 let zboljševanja.
Nagle socialne in gospodarske spremembe so nas držale budne. Šli smo s časom. Imamo sodoben način poslovanja in služenja, kar je vzrok učinkovitosti. __ _
Praznovati jubilej našega prvega slovenskega denarnega zavoda na kanadskih tleh naj bo oddolžitev vsem tistim, ki so gradili to slovensko ustanovo v veri uspeha in v veri pomoči slovenskega človeka v tujini. Ta jubilej naj bo oddolžitev ravno tako vsem tistim, ki strmijo in se trudijo, da ohranijo uspehe te ustanove. Ta jubilej naj bo oddolžitev vsakemu poedinemu članu, ki je steber, moč in vir naše uspešne prihodnosti.
Ne pozabimo stopinj, ki jih je zarisala Krekova Hranilnica in Posojilnica, ki so povezane z naporom, s pogumom, ki hoče naprej, neznanim obzorjem nasproti. Stopimo skupaj z mlajšim rodom na pot, v smislu zadružne misli, v nove razsežnosti. Mlajši rod naj bi bil ta, kateri naj oblikuje in varuje vrednote, ustvarjene preko te ustanove. Ta rod bodi sila, ki vplete in učleni v verigo delo prednikov, ki veže preteklost s prihodnostjo, v cilju uspeha in pomaiganja sočloveku. __________
Držimo se, kar je zapisala Zadružna misel v letu 1982: Zadružniška ideja mora ostati živa danes in jutri. Ne smemo se izneveriti našemu velikemu Slovencu Janezu Evangelistu Kreku, ki je že pred 90 leti začel ustanavljati to, kar mi še danes nadaljujemo. (Zadružna misel. Leto 2, štev. 1, 1982)
Torej še na mnoga leta in ta mnoga leta so v rokah nas vseh!
Jugoslovani ob
PARIZ, Fra. - Po zadnji jeseni doživljajo Beograjčani več dni v tednu in več ur na dan (tudi do osem ur) izklope elektrike in gretja. Tramvaji se ustavljajo v hipu, šolarje pošiljajo domov, televizijske programe krčijo na najmanj — to so postali v jugoslovanskem glavnem mestu vsakodnevni prizori.
Zadnji božič so Jugoslovani hočeš nočeš morali praznovati ob svečah. Pretekli teden (ta članek je izšel v pariškem Le Figaro 14. dec. 1983, torej pred letošnjim božičem in bil objavljen v slovenskem prevodu v februarski številki Naše luči, ki je pravkar prispela. Ur. AD) so se pojavile karte za razdelitev toka na obroke, ki določajo pravila za porabo elektrike v vsaki družini. Sleherno prekoračenje teh pravil je lahko kaznovano z odklopi-tvijo toka za osem dni.
V pričakovanju boljših dni se Beograd, ki šklepeta od mraza, žene za jeklenkami s plinom, za žepnimi svetilkami, svečami in drugimi svetlobnimi ali grelnimi nadomestki.
Že približno štiri leta so Jugoslovani na psu: so žrtve pomanjkanja, tako pralnih praškov ali olja kot kave ali mesa, na robu gospodarskega propada. Prezadolženi so (dolg znaša 20 milijard dolarjev ali tretjino jugoslovanskega družbenega proizvoda) in posledično žrtve bolj ali bolj ostrih omejitvenih ukrepov.
To leto (1984) bo prav tako težko. Ukrepi, ki jih je vlada po nagovarjanju zahodnih upnikov pred kratkim sprejela, namreč sprostitev cen, zvišanje davkov in zaprtje nedonosnih podjetij, dajejo Jugoslovanom jasno razumeti, da bodo morali pas še za eno luknjo zategniti. Po dveh desetletjih nebrzdane rasti in porabe se je Jugoslavija v hipu zavedla, da je nič več kot dežela v razvoju.
A medtem, ko so si odgovorni v Jugoslaviji edini v priznanju napak, ki so jih storili v teku preteklih let (pri tem se pa nepogrešljivo vprašanju odgovornosti povsem izogibajo), si niso vedno edini o zdravilu proti. njim.
Res je.:njihova naloga posebno .zapletena. Kako npr. ustaviti, ne da bi s tem zamajali ojibVb in dušo jugoslovanske države (samoupravljanje in zvezno ureditev), samosvoje in neodvisno ravnanje šestih republik? Te so v teku zadnjih let dolgo rabile in zlorabile svojo neodvisnost, npr*, za naložbe brez načrtov, ali iz pre-stižnihr razlogov jazvijale med-pokrajinsko neusklajeno in škodljivo tekmovanje. To je spreminjalo državni trg vedno bolj v grad v oblakih ... Kako še najti ravnotežje med temi različnimi pokrajinami, ne da bi zavrli razvoj najbolj bogatih in istočašhb'rte‘kaznovali najbolj revnih?
Kljub ustvaritvi zveznega sklada za razvoj, namenjenega podpori najbolj revnih pokrajin, je dohodek na prebivalca
uri omejitev
na Kosovu dejansko sedemkrat manjši kot v Sloveniji.
Trenutno teče pogovor med tistimi, ki zagovarjajo poglobitev samoupravnega sistema, in tistimi, ki so za ponovno centralizacijo.
CK KPJ je julija 1983. sprejel načrt o gospodarski stabilizaciji, ki pomeni dejansko gospodarsko reformo. Večina načrtovanih zakonov je izzvala tu in tam javne ugovore. Hrvatje in Slovenci, ki so sklopu zveze najvažnejši dobavitelji deviz, so se npr. dvignili proti misli, da bi devize upravljalo zvezno telo. Prav tako sta davek na drugotna stanovanja in poenotenje cen (večino cen v Jugoslaviji določajo krajevne mešane komisije in so torej po pokrajinah različne) sprožila koncert ugovorov.
Junija je glasovanje vrste zakonov, ki dajejo zvezni vladi pravico, da sprejme od Zahoda naložene pogoje za prejem novih posojil, sprožilo pravo živčno vojsko: poplava besed, mnogo preprečevanj parlamentnega dela in končno zagrozitev Planinčeve, da bo odstopila ...
Pred kratkim je načrt uso-glašenja šolskih leposlovnih programov med šestimi republikami dvignil skoraj splošno kritiko. Slovenci so npr. izjavili, da se čutijo danes bolj ogroženi od srbohrvaške kulture Kot pred sto leti od avstro-ogrske monarhije.
V maju so Jugoslovani praznovali tretjo obletnico Titove smrti. Če ostaja Tito še vedno navzoč prek portretov, obešenih vsepovsod po trgovinah in uradih, pa postaja njegova politična dediščina po malem javno vprašljiva. Posebno tisk ^fr razumniki, katerih kritike režlfrt včasih poravnava s procesi, da manjka oblasti, in opozarjajo, da nastaja med uradnimi govori in resničnostjo vedno globlji jarek.
Politika neodvisnosti in nevezanosti se težko prilagaja, tako mislijo nekateri, naraščajoči denarni in gospodarski odvisnosti od obeh blokov. (Ker jugoslovansko gospodarstvo ni moglo tekmovati na zahodnem trgu, se je dejansko moralo obrniti h Comeconu in ZSSR, ki pomenita skoraj polovico njegovih'izmenjav.)
Spričo teh mnogoterih nasprotij prisiljena k nevarni igri ravnotežja med Vzhodom in Zahodom, se zdi jugoslovanska pot še danes, kljub štiridesetletnemu obstoju, zelo krhka.
Le Figaro
Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listul
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Polkovnik Hočevar je preskrbel potrebno, da je bil polet na jug brezplačen in izletniški. Najel je štirimotorno letalo. Razen dveh narednikov sva bila edina potnika. Poleg tega je pilotu naročil, naj ne leti v ravni črti, temveč vzporedno z obrežjem japonskega Sredozemskega morja, nad velikimi mesti Osaka in Kobe ter razvalinami Hirošime in Nagasaki.
Polet je vodil preko največjih japonskih vulkanov. Tik pod nami se je razprostiralo miljo široko okroglo brezno, polno razpaljene lave. Na vprašanje, če ni nevarno tako nizko leteti nad ognjeno površino, je pilot pojasnil, da smo dovolj visoko, ne manj kot miljo nad najvišjim vrhom; s tolikšne višine se nudi polnejši pogled na ogromni vulkan.
Med nadaljnjim poletom do letališča na Okinawi, mi je Hočevar pripovedoval o hudih bojih za zavzetje tistega otoka. Letališče je bilo pod ameriško kontrolo in vsi kraji prostranega otočja pod vojno upravo. Ker je bil polet tako rekoč le za naju, se nama ni mudilo. Hočevar je poklical znance v mestu in kmalu sva bila v njih veseli družbi s kosilom v oficirski menzi na letališču.
Oficirjem se je očividno dobro godilo. Vendar ni bilo med njimi niti enega, ki bi si ne želel takojšnjega povratka ne ravno iz vojne službe, le domov. Večkrat sem slišal opazko, da bi morale Združene države prepustili otočje Okinawa Japoncem brez odlašanja.
Hočevarjevo poznanje otoka Formose je bilo praktično in skoro bi rekel znanstveno. Zdelo se mi je, da je poznal vsak obrežni prod, reke in potoke in tudi precejšen del zaledja. Ko so edinice zasledovale umikajočega se nasprotnika, je imel priložnost preučevati notranjščino osrednjih pragozdov. Pohodi so ga vodili do d'vjih rodov v džungli, teLu ;r >; je lahko seznanil z življs.ijem pračloveka na For-mosi.
Direkten stik z nekaterimi rodovi te nepoznane rase je iz-
popolnjeval s čitanjem redkih spisov raziskovalcev. Njegovo pripovedovanje na poletu z Okinawe do Formose je torej zvenelo kot znanstvena razprava pristnega antropologa.
Skupnega prebivalstva je Formosa tedaj štela okoli petnajst milijonov, večinoma Kitajcev. Med temi so bili milijoni, ki so pobegli izpod komunističnega režima. Po ljudskem štetju ni bilo več kot petdeset tisoč Japoncev. Za imenovanega pračloveka so raziskovalci ugotavljali od 150 do 200 tisoč oseb.
Prvotno prebivalstvo Formose je bilo malajskega izvora. Ker je bilo brez civilizacije ali kakršnega koli družabnega ustroja, se ni moglo zoperstavljati Kitajcem, ki so se začeli priseljevati na otok v trinajstem stoletju in so postopoma izganjali praljudi v osrednje gričevje in džunglo. Tu so polemena pračloveka ostala in zaostala tudi, ko se je otoka polastila Japonska, ki je začela graditi mesta in po svoje narekovati način življenja kitajskemu prebivalstvu.
Številni rodovi prvotnih prebivalcev na Formosi sestavljajo dve glavni skupini: Pipa-hvan in Šengfan. Prva je na pol civilizirana. Ne prizna sicer nobene oblasti, a živi v skupnih seliščih, govori kitajsko in se oblači vsaj deloma po kitajsko.
Pleme Šengfan - beseda pomeni »divjaki« -, ki govori razna malajska narečja, je brez selišč in se preživlja po gozdovih ter se ne oblači. Nihče še ni preučil rodov v tem plemenu, da bi dognal, koliko jih je, koliko ljudi šteje vsako in kakšna je njega govorica. Neki misijonar je Hočevarju dejal, da je v enem samem okrožju našel skupine, govoreče osem različnih dialektov.
Po postavi in rasti pa so dokaj enaki: srednje velikosti, prsi imajo zaokrožene naprej; žilavi so, dolgih rok in nog. Oči so jim velike, pod zaokroženim čelom, nos širok, usta velika, popačena in rjavkasta od betela, katerega moški in ženske neprestano čikajo. Te-
tovirajo se na razne načine z zarezi v kožo in barvanjem.
V kaj verujeta ti dve skupini divjakov, mi Hočevar ni vedel povedati, razen da je videl razstavljene vražarske rezbarije v obliki kač in zveri s človeško glavo. Videl je pogreb. Mrtveca so položili v grob sedečega in vrh njega postavili ležišče, na katerem je umrl; potem so ga zasuli.
Plemena se pogosto bojujejo med seboj. Glave ubitih hranijo kot trofeje, jih obesijo na drevo, pod katerim vojščaki spijo. Ko se selijo v drug del džungle, odnesejo lobanje s seboj. Če so že toliko civilizirani, da si postavijo slamnate kolibe na kolih, imajo poseben oddelek za može in dečke in tu hranijo lobanje ubitih, da jih vzpodbujajo k bojevitosti. Ženskam ni dovoljen vstop v ta predel za moške. One navadno prebivajo izven kolibe. Tkanje, poznano bolj razvitim rodovom, je opravek za ženske.
Hočevar mi je dejal, da je večkrat slišal o kanibalizmu med najbolj razvitimi rodovi v osrednjih južnih delih otoka. Dokazov o tem početju ni imel in tudi misijonar mu ni mogel povedati zagotovo o nobenem primeru. Po pripovedovanju pride do kanibalizma le pri okrutnem maščevanju. Če je bil ubiti nasprotnik hudo osovražen, ga v os veto spečejo in pojedo.
Misijonar je rekel, da v okoliš najbolj divjih rodov nikdar ni šel. Vedel je samo to, kar so mu povedali bolj dostopni prebivalci džungle. (Da je osveta povod za kanibalizem, se je po časopisnih poročilih izkazalo v nekaterih krajih afriškega Konga v času, ko so zadnji belgijski kolonialci zapuščali nekatere divje kraje.)
Moj prvi dvotedenski obisk Formose ni bil počitniški izlet. Šel sem tja na povabilo Čang-kajškove vlade, da bi jim ameriške oblasti poslale svetovalca za reorganiziranje arhiva varnostnega oddelka. Opis takega posla bi bil dolgočasen, dasi delo ni bilo dolgočasno.
Ubegla republikanska vlada je vzela s seboj grmade dokumentov, ki so zadevale varnostne ustanove, poedince, organizacije in gibanja. Sklad je bil gotovo že v Pekingu nepraktično sestavljen in težko uporaben. Zmešnjava se je povečala, ko so glavno mesto v naglici izpraznili in arhiv odpeljali. K sreči so z arhivom prišli uradniki, ki so poznali vsebino. Poveljujoči general je hotel, da se zaradi uspešne uporabe arhiv moderno reorganizira.
General Mao, istega imena kot komunistični glavar Mao Tsetung, je poveljeval varnostni službi v Čangkajškovi vladi. Prijazno me je sprejel, osebno preskrbel za moje stanovanje v prijetni majhni vili z vso oskrbo in postrežbo in me predstavil svojim oficirjem.
Angleško je govoril dovolj dobro, da sva občevala brez tolmača, a za poslovne zadeve z uradništvom mi je dal sposobnega prevajalca. Ta je bil
med poslovnimi urami stalno z menoj. Eno uro vsak dan, odrejeno za predavanja častnikom, odgovornim za odseke službe, je prevajal moja navodila stavek za stavkom.
Pisane načrte za urejanje dokumentov v arhivu je prevedel in pisana vprašanja uradni-štva je predložil v angleščini. Vse je šlo gladko in sporazumno. Koliko pa se je arhiv mogel urediti po zahodnem sistemu, ki je v veliki meri odvisen od abecednega reda, kakršnega kitajščina nima, vendar nisem mogel biti na jasnem.
Slušatelji in general Mao najbolj, so mi zagotavljali, da so moji nasveti koristni in govorili so o takem poslovanju v zahodnem svetu. Spominjam se, da so mi skušnje v kratkih tednih leta J943 v biografskem oddelku v Pentagonu dobro služile pri poučevanju kitajskega varnostnega štaba.
General Mao mi je izražal hvaležnost z vljudnimi povabili na večerje, kjer sva se sestajala sama. Priredil je tudi banket, katerega se je udeležilo šest voditeljev oddelkov službe pod njegovim poveljstvom. Na mnogih svečanih banketih sem bil gost prej in pozneje, a nikjer na tako razkošnem, kot je bil ta. Zato se mi ne zdi odveč kratek opis.
Pojedina je trajala od osme do ene in vsega je bilo po kitajskem predpisu serviranih trideset jedač. Običaj zahteva, da se med razgovori in šalami neprestano jč in pije. Za normalen želodec je vse užitno in okusno. Marsikateri zahodnjak bi se kakega grižljaja ne dotaknil, ker bi se mu zdel čuden in morebiti ostuden.
Dasi sem se držal pravila »v Rimu po rimljansko«, sem pokusil vse ponujeno; posrečilo pa se mi je vljudno odkloniti elegantno, na posebnem krožniku servirano ptičje gnezdo, ki je za južne Kitajce dragocena delikatesa. Ne vem, ali je gnezdece od sloke ali druge ptice, le to vem, da ni brez duha posebne vrste.
Vse, karkoli sem vzel, je bilo okusno, toda preveč. General Mao na moji levi strani je bil vesel nad pohvalo; ponudil je vse, vsiljeval pa ni. Kitajec ima to dobro navado, da ne vsiljuje gostu, kot je to navada pri raznih drugih Azijcih s tisočletno omiko.
Pojedina se je začela for-
malno in po nepisanem predpisu. Vsi smo stali okoli ovalne mize. General mi je šepnil, naj se usedem. Šele za menoj je sedel sam in ko je sedel on, so sedli podrejeni generali in polkovniki ter moj tolmač, na desni.
Vstopili so strežniki, za vsakega gosta eden, z brisačko na krožniku. Oziral sem se po drugih, da storim isto kot oni: vzel sem mokro, zelo toplo brisačko in si otrl obraz. Sedeče okoli mize mi je general predstavil, čeprav sem skoro vse že prej poznal. Vsak je vstal ter se nalahko priklonil.
Strežniki so nalili toplo riževo vino, dva majhna kozarca vsakemu gostu. Stoječ je general napil zdravico in izpili smo oba kozarca do dna. Strežniki so prinašali jed za jedjo, različne pečenke, cvrtja in prikuhe, vsako drugačnega okusa. Med jedjo so se vrstile zdravice; začel je general na levi. Potem je napil vsak gost, izgovoril resno ali smešno besedo; tolmač pa je prevajal na angleško.
Ko je prišla vrsta name, je moje besede prevedel na kitajsko. Kot vsak drugi pred menoj, sem dvignil oba kozarca, pozdravil in ju izpraznil. Riževo vino spada med nedolžne pijače; toda segreto se mamljivo prijetno zakadi v glavo. Pred svojo napitnico sem osušil že šestnajst kozarčkov.
Mislil sem, da bo z mojo zdravico igra prenehala, a v resnici se je šele začela. Kmalu za menoj se je general Mao spet dvignil. Oprostil se je, rekoč, da je bil pred kratkim operiran in da mu je zdravnik svetoval ne napivati več kot enkrat. Zato je pooblastil general na svoji levi strani, naj nadaljuje z napitnicami. Strežniki so nalivali kar naprej po dva vsakemu in kot na povelje je imenovani vstal in nazdravil.
Ker takih iger nise’m bil navajen, sem mislil, da bi me mogoče radi opijanili, česar nisem hotel. Izgovarjati se, da bi iz zdravstvenih razlogov ne smel več, bi tudi ne bilo Prl" memo. V zdravici sem ji*11 zato povedal, da tolikšnih dobrot in zalivanja nisem Se nikjer na svetu preizkusil, Pa “a se jim lahko korajžno pridružim, saj mi je Bog dal izvrsten želodec.
“SLOVENIA RADIO PROGRAM”
HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
(se nadaljuje)
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-2388