PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdobt v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. irXBrrfl*:rovin' Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 295 (11.711) Trst, petek, 16. decembra * TRST UL MontacchI 6 PP 559 m !3 Premiera v skrbeh SAŠA RUDOLF Francoski predsednik od včeraj gost predseds Obisk Francoisa Mitterranda v Jugos odpira novo obdobje medsebojnega sodelovanja Vsakokrat, ko se zastor dvigne Pred premiersko predstavo in še tako rutinirani odrski umetnik začuti, da mu je — tako kot stometrašu Pred startom — adrenalin pognal z vso močjo kri po žilah, se nervozno, čeprav morda le podzavestno, pričakovanje prenese tudi na gledalca. Vsaka premiera je kot prvi ljube zenski sestanek, nestrpno čakanje no Vega, nepoznanega, odkritje in doživetje obenem. Ko pa gre za novost, dramo že znanega in priznane Oa dramatika, avtorja kot je Albee, ki nam je še po nekaj sezonah ostal neizbrisno v spominu z Virginio Woolf, se pričakovanje postoteri. Toda nocojšnja premiera ima še dodatno noto, kajti «Gospa iz Du-buqua», ki je ob newyorški uprizoritvi požela tako pri kritiki kot publiki izključno pohvalne ocene, bo na odru Kulturnega doma v Trstu pr vič zaživela v slot>enščini. Ko bomo sledili dogodkom in Ja buli, ki zahtevajo stalno in nenehno Pozornost, prizadetost, strah in te snobo, ko celo humor reže ostro kot nož, ko se istočasno smejemo in krvavimo, ne bo časa, da bi se za mislili v resnost položaja, v kate Tem se je, ne po svoji krivdi, zna šla naša osrednja kulturna ustanova. In vendar se kaj lahko zgodi, da bo *Gospa iz Dubuqua» predzadnja pre miera v našem gledališču. Finančno stanje Slovenskega stalnega gledali šča je postalo nevzdržno, likvidnost ie že zdavnaj pod ničlo, že odobre ni, vendar še ne nakazani državni ln drugi prispevki, se še vedno niso stekli v blagajno. Naša javnost je že tako vajena je Temijad okrog financ, da reagira, kol da bi šlo za nekaj povsem običaj nega, brez prepričane zaskrbljenosti, da je usoda gledališča postavljena na kocko. Tako Se resnični položaj Predstavlja v izkrivljeni luči, v za-Vesti javnega mnenja pa ostaja le meglena številka pasive, ki gre v milijarde. Zakaj panika? Saj pasivo lamčijo javne ustanove. Doslej je bilo res nekako tako. Deželna uprava je s svojimi jamstvi zagotavljala gledališču obstoj! V me-Secih po deželnih volitvah pa se je Politična volja upravnih organov nekako spremenila. Res je, da je de *elni svet v prejšnji mandatni dobi o-dobril jamstvo štirim gledališkim u-stanovam Furlanije - Julijske krajine, v višini 10 milijard lir, toda s tem ®c birokratski iter še ni izpolnil: iamstvo je treba razdeliti med pa rivce, in prav pri tem se je zatakni l°- Odborništvo za finance zahteva °d _ prosilcev, naj izdelajo nadroben Pačrt, po katerem naj bi v bodočno-posojila, ki se skupno vrtijo okrog ^ milijard, vrnili. Naše gledališče je doslej edino, ki je že izdelalo načrt, !n to na podlagi sklepnega poročila .'Jnisije Cassandro za globalno za Scito naše manjšine. Toda Slovensko stalno gledališče Potrebuje razdelitev jamstva takoj, kajti ob koncu leta zapadejo roki *a izplačevanje obresti prejšnjih postil, teh obresti pa je za krepko Polovico letnega proračuna. Na vrsti so še druge dajatve, medtem ko že odobrenih prispevkov ministrstva, ki sa se običajno zlivali v prvih jesen skih mesecih, kljub dodatnim neneh-nim prošnjam, še ni. . Blagajna je prazna. Vsako gledali ®Ce bi v takem položaju že novembra PTekinilo dejavnost, toda naše nam ° Bobri volji in požrtvovalnosti igral '.koga ansambla, tehničnega osebja P uprave, zagotavlja še dve premie-nocoj v Trstu in v ponedeljek v y°T«ci. Bosta zadnji? Upravitelji in gledališki delavci so odpravili vse, več od njih ne more p*0 Pričakovati. ^a vrsti so politiki in javno mne. tl®* ki mu prav gotovo ne more ,di vseeno, če izgubi tako pomembno ullurno ustanovo, kot je SSG. Izmenjava mnenj o dvostranskih odnosih in perečih mednarodnih vprašanjih Mitterrand od danes v Beogradu, jutri pa v Sloveniji Senator Cossiga danes v Gorici V deželnem avditoriju v Gorici bo danes ob 10. uri slovesnost ob začetku šolskega leta v mednarodnem zavodu združenega sveta. Slovesnosti se bosta predvidoma u-deležila predsednik senatne zbornice senator Francesco Cossiga in senator Salvatore Valitutti, predsednik senatne komisije za šolstvo, poleg predsednika deželnega odbora Comcllija, goriškega in devinsko - nabrežinskega župana ter najvišjih predstavnikov zgoraj omenjene šolske ustanove. Med svojim obiskom v Gorici bo predsednik senata Cossiga tudi sprejel predstavnike slovenske manjšine, ki ga bodo seznanili s prizadevanji za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. BFX>GRAD — Predsednik republike Francije Francois Mitterrand je včeraj dopoldne dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na surčinskem letališču je visokega gosta iz prijateljske Francije sprejel in pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak z drugimi u-glednimi osebnostmi družbenopolitičnega življenja, med njimi sta bila tudi predsednik skupščine SFRJ Vojo Sržentič in predsednica ZIS Milka Planinc. S predsednikom Mitterrandom so v Beograd dopotovali tudi voitelji francoske diplomacije Claude Cheys-son, minister za ekonomijo, finance in proračun Jacques Delors, minister za transport Charles Fitterman, minister za zunanjo trgovino Edith Cresson, generalni sekretar predsedstva republike Jean Louis Bianco, poslanec in predsednik društva prijateljev med Francijo in Jugoslavijo v narodni skupščini Edmond Garcin in drugi. Po običajnih vojaških časteh se je francoski predsednik, skupaj s pred sednikom predsedstva SFRJ odpeljal na dvor na Dedinje, kjer bo njegova rezidenca med dvodnevnim bivanjem v Beogradu. Tam sta se predsednika zadržala v krajšem prisrčnem pogovoru, zatem pa je Francois Mitterrand na Avali položil venec na grob neznanega junaka ter obiskal spominski center Josip Broz Tito in položil cvetje na grob predsednika Tita. Popoldne je gost iz Pariza v parku prijateljstva v Novem Beogradu posadil drevo miru, zatem pa sta v palači federacije z gostiteljem predsednikom predsedstva SFRJ Mikom Špiljkom začela uradne pogovore, v katere so se vključili tudi njuni sodelavci. Dveurna stavka v Trstu in Gorici NA 4. IN NA 8. STRANI Jugoslovansko - francoski pogovori na najvišji ravni zajemajo izmenjavo mnenj o dvostranskih odnosih in sodelovanju ter o perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti o sedanjem položaju v Evropi, kriznih žariščih v svetu, mednarodnim gospodarskih razmerah in prizadevanj za vrnitev k politiki detanta in mednarodnega sodelovanja. Med obiskom v Beogradu se bo predsednik Mitterrand sešel in pogovarjal tudi s predsednikom predsedstva CK ZKJ Dragoslavom Markovičem in predsednikom ptredsiedsltva Srbije Nikolo Ljubičičem. Visoki gost iz Francije bo, kot pričakujejo, obiskal tudi skupščino SFRJ, kjer bo govoril delegatom obeh zborov. Predvideno je tudi njegovo srečanje s predsednico ZIS Milko Planinc. Iz Beograda bo francoski pred sed nik Mitterrand v soboto odpotoval v Novo mesto in Ljubljano, kjer se bo srečal z uglednimi osebnostmi družbenopolitičnega življenja Slovenije. (dd) Arafat se bo lahko umaknil BEJRUT — Ob spodbudnih vesteh, da je grška vlada dobila jamstva za vami umik palestinskih borcev z gr škimi ladjami, pa so v Tripoliju včeraj po daljšem z-atišju ponovno iz bruhnili spopadi med prosirskimi a la viti in sunitskimi fundamentalisti, ki so bili v teh mesecih Arafatovi za vezniki in so praktično prevzeli nad zorstvo v tem drugem najpomembnejšem libanonskem mestu. Plamen spopadov pa je zajel tudi Bejrut in višavje nad libanonskim glavnim mestom. V zadnjih urah sta izgubila življenja dva francoska vo jaka, pod srditim topniškim ognjem pa se je znašel tudi ameriški kontingent. Seveda se je takoj oglasija «New Jersey», ki pa je sovražnikove položaje zasula le z granatami 12 milimetrskih topov. Mir je včeraj vladal le v južnem Libanonu in na cestah, ki preko reke Avali peljejo do obleganega Deir el Kamara. Po 5. septembru so nam reč včeraj izraelske oklepne enote prvič prekoračile reko Avali, da bi z močnim vojaškim spremstvom jamčile umik krščanskih beguncev in falange iz obleganega Deir el Kamara v Šufu. Umik bodo baje izvedli v nekaj dneh brez večjih zapletov, saj je to v praksi edini konkretni u-speh nekajtedenskih posvetovanj med sprtimi libanonskimi skupinami. Ob vsem tem pa se lahko marsikdo u-pravičeno sprašuje, zakaj so Sirci, druži in šiiti pristali na izraelsko vo jaško spremstvo, Arafatu pa ne dopustijo kopenskega umika in ga morajo reševati zahodne države. Sinoči je namreč prispela vest, da bodo kot prvi zapustili Tripoli ranjenci z italijansko potniško ladjo «Appios>, ki so jo že v naglici preuredili za ta namen, saj so morali namestiti tudi oddelek za intenzivno nego. Ladja bi morala že v soboto odpeljati iz Tri-polija na Ciper kakih sto Arafatovih borcev. S Cipra pa jih bodo po vsej verjetnosti prepeljali v Egipt, Zanone v Beogradu BEOGRAD — Tajnik liberalne stranke Valerio Zanone je v spremstvu senatorja Enza Bet-tizze prispel včeraj na obisk v Beograd na povabilo predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Zanoneja je včeraj sprejel predsednik odbora za mednarodne odnose pri skupščini SFRJ dr. Anton Vratuša, danes pa se bo tajnik liberalne stranke razgovarjal s predsednikom SZDL Jovanom Dejanovičem. Tajnika PLI bo sprejel tudi član predsedstva federacije Petar Stambolič. Že na včerajšnjih pogovorih so načeli nekatera konkretna vprašanja, tako v zvezi z odnosi med Jugoslavijo in Italijo oziroma celotno zahodno Evropo (Bettiz-za je namreč predsednik komisije za odnose z Jugoslavijo v evropskem parlamentu), kot tudi vprašanja sodelovanja ob meji in problematiko zaščite slovenske manjšine, na katero je jugoslovanska stran Zanoneja izrecno opozorila. Prekinitev tudi na Dunaju DUNAJ — Po razbitju ženevskih pogajanj med SZ in ZDA o jedrskih izstrelkih srednjega dometa in Sledeči prekinitvi pogovorov o medcelinskih raketah, so se včeraj pretrgali v glavnem mestu Avstrije tudi še zadnji razorožitveni pogovori med Vzhodom in Zahodom, ki so zadevali uravnovešeno zmanjšanje konvencionalnega orožja v Evropi. Ta pogajanja so trajala neprekinjeno (in jalovo) 10 let, države varšavskega pakta pa so jih sklenila zapustiti, češ da jih članice NATO namerno sabotirajo. Moskva je uradno sporočila, da bodo datum morebitne obnovitve dunajskih pogovorov določili «po diplomatski poti*. Edino upanje za obnovitev odnosov ostaja sedaj konferenca o razorožitvi v Evropi, kj se bo začela januarja v Stockholmu, kjer bi se lahko srečala zunanja ministra SZ Gromiko in ZDA Shultz. Proračun odobren pred božičem RIM — Poslanska zbornica bo končala razpravo o finančnem zakonu in proračunu za 1984 do božiča: po kompromisu, ki so ga sklenili včeraj na seji načelnikov skupin med večino in opozicijo, bo prvič po dolgih letih država imela v ustavnem roku o-dobrene proračunske dokumente. Predsednik vlade Craxi je zato izdal včeraj triumfalistično izjavo. Po soglasnem sklepu načelnikov skupin se je skupščinska razprava začela 12. t.m. in se mora zaključiti v 14 dneh. Če je bil dosežen dogovor gle de postopka, ni pa seveda soglasja o vsebini. Zlasti je sporen člen 22 finančnega zakona, ki zadeva novi način obračunavanja draginjske doklade za pokojni ne, ki slabša njihovo kritje pred inflacijo. Prevozniki in luke severnega Jadrana se morajo tesneje povezati med seboj BOK IS ŠULIGOJ KOPER — če bi v severno jadranske luke uspeli pri vabiti, oziroma preusmeriti več blaga, bi tudi prevozniki s tega območja, to je trgovska mornarica, cestni in železniški transport, od tega imela večje koristi. Tak šno je izhodišče in osnovni namen četrte mednarodne razstave in posvetovanja o severno jadranski prometni izmeni, ki so jo poimenovali Transadria ’84, in jo bodo v začetku maja prihodnjega leta organizirali na Reki. Gre za izvajanje dogovorjenih skupnih načrtov o integralnem transportu v okviru sodelovanja Alpe Jadran, v duhu osimskih sporazumov, ter skupnih nastopov ko prske, tržaške, reške in beneške luke. Mednarodno so delovanje prevoznikov in pristanišč v severnem Jadranu postaja iz leta v leto nujnejša poteza, ki jo narekujejo vse ostrejše in konkurenčnejše razmere na področju transporta. Manifestacija Transadria '84 pa bo priložnost za skupno propagandno akcijo severno jadranskih pri stanišč in prevoznikov ob njem, saj bodo na Transadriji '84 na Reki sodelovali, ali pa vsaj prisostvovali tudi številni predstavniki transportnih organizacij, agenej, špedlerjev, pristaniških podjetij, organizacij za kontrolo blaga, za popravilo kontejnerjev in tako dalje, da bi pokazali svoje dosežke in zmogljivosti in da bi izmenjali izkušnje. Sodelovali bodo tudi uvozniki in izvozniki, ki koristijo transportne storitve, pa tudi proizvajalci prometnih sredstev in opreme. Poleg jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov s teh področij, so svoj nastop že prijavili tudi strokovnjaki iz drugih srednjeevropskih držav, ki so kakorkoli povezam s prevozi po Jadranu. Reška fakulteta za pomorstvo in promet pa že pripravlja posvetovanje in sicer na tri osrednje teme: 1. Zna čilnosti in prednosti severnojadranske transportne smeri; 2. Racionalizacija transportnega procesa v severno jadranski smeri; 3. Tehnično - tehnološki dosežki na področju transporta sipkih in posebnih tovorov. Danes so na koprski medobčinski gospodarski zbornici za sodelovanje na tej manifestaciji z organizatorji (torej Reška gospodarska zbornica) dogovorili tudi predstavniki splošne plovbe Piran, koprske luke in Intereurope. Sodelovanje EGS - Jugoslavija BEOGRAD — Pomočnik jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Tarik Ajanovič se je včeraj pogovarjal s člani delegacije komisije EGS, ki jo je vodil generalni direktor generalne direkcije za odnose s tujino Lesli Fielding. Obe strani sta potrdili interes in pripravljenost za nadaljnji uspešen razvoj odnosov in sodelovanja med SFRJ in EGS. Poudarili so pomen nedavnega obiska predsednice ZIS Milke Planinc v državah skupnosti, prvega zasedanja sveta za sodelovanje SFRJ - EGS in drugih pomembnih akcij. Proučili so težave in probleme, ki se pojavljajo v trgovinski menjavi, kot tudi bogat program srečanj in aktivnosti v prihodnjem letu. (dd) Andrej Marinc v DLR Koreji PJONGJANG — Član predsedstva CK ZKJ in predsednik CK ZKS Andrej Marinc, ki se mudi na obisku v DLR Koreji, se je v Pjong Jangu pogovarjal s članom politbiroja CK delavske partije Koreje So Jun Sokom o dvostranskem sodelovanju, aktivnostih obeh držav v gibanju neuvrščenih, aktualnih mednarodnih vprašanjih in o razmerah v delavskem naprednem gibanju v svetu. V pogovoru sta izrazila zadovoljstvo z uspešnim razvojem odnosov in sodelovanja med partijama in obema socialističnima ter neuvrščenima državama. Poudarila sta, da je takšen razvoj sodelovanja v korist enakopravnih mednarodnih odnosov, družbenega napredka, miru in socializma v svetu. Andrej Marinc in So Jun Sok sta se vzajemno seznanila z družbeno gospodarskim razvojem v Jugoslaviji in DR Koreji ter o aktivnosti ZKJ in delavske partije Koreje na notranjem področju. And’--'j Marinc je včeraj tudi obiskal rojstno mesto severnokorejskega predsednika Kirn II Sunga Manjgjon-de pri Pjong Jangu in tovarno elek trostrojegradnje Te-an kjer je zaposlenih 14.000 delavcev, (dd) U WASHINGTON — Ameriška televizijska mreža CBS trdi, da bo pred sednik Ronald Reagan v teku svojega novoletnega govora sporočil, da spet kandidira za Belo hišo. Bojazni o izvozu iranske islamske revolucije se uresničujejo Proiranski libanonski šiiti glavni krivci za samomorilske atentate na Bližnjem vzhodu BEJRUT — Na Bližnjem vzhodu so vedno bolj prepričani, da je treba krivce za samomorilske atentate z «bombnimi tovornjaki*, ki so v okto-ru izvedli napad na ameriške in francoske sile v Bejrutu ter na izraelsko poveljstvo v Tiru, iskati med bradatimi šiiti Huseina Mosavija, ki se med ruševinami Baalbeka urijo s peklenskimi stroji in misijo na «božjo državo*. Radikalna frakcija «Amal eslami* (islamsko upanje) s svojim središčem v libanonskem Baal-beku je nastala pred dobrim letom. Mosavijeva šiitska milicija pa se je prvič oglasila v juniju 1982, ko je bila izraelska armada na ruševinah Bejruta in je bi’o njeno sodelovanje s falangisti vedno bolj očitno. Takrat je zasedal centralni komite libanonske šiitske organizacije Amal, ko se je za besedo javil mladi Husein Mosavi in obtožil generalnega sekretarja organizacije Nabila Berija, da je izdal organizacijo, ker je pri- stal, da stopi v «odbor za nacionalno spravo* in bil pripravljen na pogovore s falangisti. Mosavija so takoj izključili iz Amala, a mladi profesor matematike se je preselil v Baalbek, kjer je okoli sebe pričel zbirati vse tiste mlade šiite, ki jih je izraelska zasedba gospodarsko prizadela. Mesec dni kasneje je Mosavi dobil okrepitve iz Irana, saj je v Baa bek prispelo 400 Homeinijevih pasdaranav (čuvajev revolucije), ki so se z Mosavijevo pjomočjo lotili zahtevnega cilja uresničitve fundamentalistične revolucije v Libanonu p>o zgledu Homeinijeve v Iranu. Pred očmi sirskih «mirovnih zelenih čelad*, ki so zasedle vse strateške položaje v Baalbeku so pasdarani začeli uriti šiitske verske skrajneže v ravnanju z eksplozivom. Zadnji val atentatov od Bejruta do Kuvajta pja so zgovoren dokaz, da so jih dobro izučili. Ob tem pa se samo px> sebi zastavlja vprašanje, za- kaj so za zadnji cilj skrajneži izbrali prav Kuvajt. V arabskih zalivskih državah nihče ne dvomi več, da je to predvsem opjozorilo vsem arabskim državam, ki nudijo materialno in moralno pomoč Iraku v njegovi vojni proti Iranu. Organizacija «Džihat eslami* (islamska sveta vojna) pa dokazuje px> mnenju opazovalcev, da Mosavijev «Amal eslami* ni več sam, da dobiva zunanjo p>odp>oro in se vključuje v širši načrt izvoza islamske fundamentalistične revolucije. Potem ko so se uspešno vključile v libanonsko bojišče sedaj, radikalne islamske sile širijo svoj vpliv na druge države zaliva, kjer kot kaže z lahkoto dobijo privržence za militantni islam. Arabske zalivske države so to nevarnost spoznale že pred dvema letoma in so zato ustanovile «svet za sodelovanje v Zalivu*, da bi se s skupnimi silami postavile p>o robu in zajezile valove borbenega islamskega integralizma. V intervjuju z diplomatskim urednikom francoskega radia Moj sov o mednarodni vlogi SFRJ in odnosih s sosednimi državami BEOGRAD — «Menim, da danes v svetu obstaja široko soglasje o tem, da je mednarodni položaj žeto težak in nevaren.* To je med drugim izjavil jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, v intervjuju z diplomatskim urednikom francoskega radia. «Razumljivo je, da smo v Jugoslaviji, kot tudi v Franciji, zelo zaskrbljeni zaradi takšnega stanja in menimo, da je nujno vložiti vse napore za zaustavitev takšnega negativnega razvoja in poiskati izhod iz sedanje krize. Jugoslavija kot zunajblokovska in neuvrščena država aktivno sodeluje v teh prizadevanjih,* je dejal Lazar Mojsov. Na vprašanje o vplivu Jugoslavije v gibanju neuvrščenih v obdobju p>o Titu je zvezni sekretar izjavil, da Jugoslavija po smrti predsednika Tita dosledno in aktiv no nadaljuje politiko, s katero je dosegla neodvisen in neuvrščeni mednarodni pjoložaj in prispevala k ohranitvi miru v Evropi in v svetu ter h krepitvi enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Na prošnjo, da pove nekoliko več o odnosih JugocJa vije s sosednjimi državami, je Lazar Mojsov pjoudaril, da Jugoslavija vodi miroljubno in dobrososedsko politiko. Ocenil je, da so odnosi Jugoslavije z večino sosednjih držav dobri — celo odlični in prijateljski. Z državami, is katerimi ima doočene težave, pa si jih Jugoslavija prizadeva odpraviti, s sodelovanjem na načelih dobrega sosedstva in na temeljih medsebojnega spjoštovanja, nevmešavanja, vzajemne koristi in recipročnosti. Ob koncu intervjuja za francoski radio, je zvezni sekretar za zunanje zadeve govoril tudi o obisku predsednika Mitterranda v Jugoslaviji in dejal: «Jugoslo-vansko - francoski odnosi so stabilni in se uspješno in vsestransko razvijajo že dalj časa, še posebej pa v zadnjih dveh letih. Odlikujejo jih dinamičnost, visoka stopnja medsebojnega zaupanja in intenziven dialog o vseh dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pričakujemo, da bodo pjogovori s predsednikom Mitterrandom in njegovimi sodelavci daii močno spx>dbudo krepitvi in obogatitvi raznovrstnih stikov dvostranskega, še piosebej gospjodarskega sodelovanja ter prispjevali k razširitvi sodelovanja na mednarodnem pjod-ročju.* (dd) Železniška nesreča v bližini Zagreba ZAGREB — V železniški nesreči, ki se je zgodila včeraj zjutraj ob 6.20 blizu glavnega kolodvora v Zagrebu, sta dve osebi izgubili življenje, devet pa je bilo ranjenih. V tovorni vlak, ki vozi na progi Sisak - Dobova in je stal pred rdečim signalom, se je zaletel lokalni elektromotorni vlak, ki je prevažal delavce ZTP Zagreb z ranžirnega na glavni kolodvor. Kot morebitni vzrok nesreče omenjajo napako prometnika, ki je dovolil lokalnemu e-lektromotomemu vlaku, da je za-pjeljal na progo, kjer je bila že zaustavljena kompozicija tovornega vlaka. Preiskava o nesreči še poteka, (dd) Predlog v povezavi sosednjih smučarskih središč ob tromeji VIDEM — No tiskoimi konferenci, ki jo je včeraj priredila družba last niča turističnih objektov na Nevejskem sedlu, so najprej izrekli pričakovanje, da bo dežela pomagala razviti pet v deželi FJK že obstoječih zimsko turističnih krajev. Ugotovili so, da je za razvoj zimskega turizma ob tromeji potrebno najti soglasje med sosednjimi zimskošportnimi središči treh držav, po dva iz vsake države, o skupnih razvojnih pobudah. Ob tej priložnosti so znova naglasili, da je potrebno zgraditi žičnico, ki bo Nevejsko sedlo povezala z jugoslovanskimi smučarskimi tereni na Kaninu. Kar zadeva objekte na Nevejskem sedlu, so sporočili, da lani odprtega hotela Pavic letos ne bodo odprli, pač pa bodo delovale vse žičnice. Tekmovanj bo letos neprimerno manj kot prejšnja leta, tako da bodo turisti imeli več možnosti za smučanje. Praznična dnevna karta bo po novem veljala 17.000 Ur, med tednom pa 12.000, poldnevna pa 13. odnosno 9.000. Sezonska karta bo kot lani veljala 240.000 lir. Na Nevejskem sedlu in na Piancavallu bodo letos v sodelovanju s Fisi ponujali celodnevni paket za oroke, ki bo obsegal pet dni (po enega na teden): V njem je vključen prevoz z avtobusom, izposojanje smučk in čevljev, smučarska karta in 2,5 ure vaje s smučarskim učiteljem. Ugodnosti so nadalje predvidene za najmlajše, za starejše smučarje in člane Fisi. Reška in tržaška univerza o gospodarskih vprašanjih OPATIJA — Fakulteti za ekonomijo z Reke in iz Trsta sta v tem mestu priredili okroglo mizo, katere namen je bil ugotoviti učinkovitost in sposobnost delovnih organizacij v Jugoslaviji. Na tej okrogli mizi visoke tehnične in akademske ravni, ki sta jo v pjrostorih ekonomske fakultete na Reki odprla dekana dveh filozofskih fakultet Ante Starčevič in Claudio Cal-zolari, sodelujejo tudi strokovnjaki z obeh univerz s tem, da pjomagajo s svojimi [jošegi razčistiti vprašanja saniranja gospjodarskih organizacij v Jugoslaviji. Na tem vsekakor zanimivem in spodbudnem srečanju bodo pjo eni stra ni ugotovili, s kakšnimi težavami se ubadajo pjodjetja, po drugi strani pja bodo pjonudili tudi rešitve, ki so možne ob upjoštevanju dveh različnih stvarnosti v družbenem, pjolitičnem in gospodarskem pjogledu, kot sta to Italija in Jugoslavija. E. OPASSI Na Dunaju predstavili prevoda Petanove in Kovičeve knjige DUNAJ — V jugoslovanskem kultumo-informativnem centru na Dunaju so predstavili knjigi slovenskih avtorjev Žarka Petana in Kajetana Koviča, ki jih je v nemščini izdala založniška hiša Stiria z Dunaja. Kovičeve »Bezgove ure» in Aforizme Žarka Petana je v navzočnosti avtorjev predstavil profesor Radislatf Kapjdčič, šef katedre za slovanske jezike na dunajski univerzi. Predstavitve knjig se je udeležil tudi predsednik slovenskega komiteja za kulturo Matjaž Kmecl, KNJIGA, NA KATERO SMO DOLGO ČAKALI! BOJAN KRIŽAJ - TONE VOGRINEC . JOŽE DEKLEVA - EGON KAŠE VSE O RAZVOJU IN SIJAJNEM VZPONU NAŠEGA TEKMOVALNEGA ALPSKEGA SMUČANJA — OD BLOŠKIH «DRSAČEV» PREK CIRILA PRAČKA, BRATOV LUKANC, TINČKA MULEJA DO BOJANA KRIŽAJA, RORISA STRELA IN DRUGIH JUNAKOV ZASNEŽENIH STRMIN PRVIČ V BOGATO ILUSTRIRANI KNJIGI BELE ARENE, KI IZIDE DECEMBRA LETOS. založba mladinska knjiga Izjemno privlačna knjiga BELE ARENE vas bo na mah prevzela z izvrstnimi slikovnimi prikazi in živahnimi opisi najzanimivejših dogodkov iz zimskošportnih središč, kjer se je naša alpska reprezentanca potegovala za uvrstitve med prvo deseterico — za prva mesta. Knjiga BELE ARENE je velikega formata 22x29 cm, vezana je v platno in obdana z večbarvnim ščitnim ovitkom s posnetkom Bojana Križaja na naslovni strani. Sto devetdeset barvnih in 32 črno-belih slik ter 50 uvrstitvenih lestvic z najpomembnejših tekmovanj spremlja zelo privlačno napisano besedilo. Cena: cpl, 1.590 din DARILO ZA NAROČNIKE Naročite knjigo takoj In podarili vam bomo poster Bojana Križaja. Darilo pre|me|o vsi, ki bodo kn|igo naročili do konca leta 1983. Knjigo lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 — TRST, ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. Vrhunec kreativne moči Jadranski koledar 1984 pianistke Dubravke Tomšič IVAN SILIČ Dne 13. decembra je Glasbena matica organizirala svoj tretji redni abonmajski koncert, na katerem je v Kulturnem domu nastopila pianistka Dubravka Tom šičeva. Na sporedu so bila tale dela: Mozartova Sonata v G-duru KV 283, Beethovnova Sonata v As duru op. 110 in vse štiri balade . Chopina (v g molu op. 23, v F duru op. 38, v As-duru op. 47 v f-molu op. 52). Koncert lahko brez pridržkov ocenimo kot izjemen umetniški dogodek. Pianistkino izvajanje na tem veče-ru nas je ponovno preprečilo, da umetnica doživlja vrhunec svoje kreativne moči, ki jo zaznavamo v vsaki njeni fazi, doživljamo v nazorno se razpletajoči gradbi v vseh njenih pretanjenostih in toplini liričnih razpoloženj, v navdušujočem zanosu in sitnosti dramatskih trenutkov. Vse te kontraste povezuje njena fantazije in domiselnosti polna muzikalna narava v vznemirljiv tok svojsko občutenega interpretiranja, ki izhaja iz silnic globokega dojemanja umetniških vrednot izvajanih del in seveda iz individualne sposobnosti ter iz njihovim vrednostim ena-komočnega oblikovanja in posredovanja. To, kar prihaja iz interpretke spontano in takorekoč enostavno, vzbuja odziv, občutje doživete lepote in notranjega zadoščenja. Poznamo pianiste, ki nam zlasti v zadnjem času ponujajo izreden tehnično dovršen blesk in ki nas sicer trenutno lahko bolj ali manj navdušijo, toda ko zapustimo dvorano, nam ne ostane mnogo od tega ali celo takoj Vse izpuhti. Na drugi strani pa so umetniki, pri katerih virtuoznosti, vsaj v prvih trenutkih, zaradi 'osvajajoče moči interpreta niti ne opazimo in jo šele zavestno ugotavljamo. Dubravka Tomšič sodi med druge, kajti vsa briijantnost njene igre služi le muziki, oblikovanju in izražanju, ki izhaja iz korenin prvinsko občutenega dojemanja. Zato je njeno muziciranje polnokrvno ter Vlečno prepričljivo in, kakor smo lahko že večkrat ugotovili, nam izvajalka v svoji iznajdljivosti odkriva marsikatere še ne povsem dognane domislice, ki sodijo k značilnosti avtorja. Ob njenih individualnih pogledih in odnosih do tonskih umetnin in svojskem oblikovanju le teh sta vedno prisotni muzikalna utemeljenost in čvrsta logika Vazvijanja v zaokroženo celoto. Zaradi muzikalne prisotnosti, ki jo ngsi v sebi, je izrazno enako močna v vseh delih, ki so nastala v raznih slogovnih obdobjih in pri- našajo svoje posebnosti. Tako so skladbe vseh treh na vedenih ustvarjalcev v tem smislu bile dognane: Mozarta va glasba prisrčno igriva, v svoji preprostosti radostna in polna topline; razmišljajoči duh in globoko občutenost je razodevala Beethovnova, medtem ko smo lahko slišali eno izmed najboljših, izjemno muzikalno doživetih interpretacij Chopinovih Balad. No, koncert je pokazal tudi senčno stran, ki pa se interpretke ne tiče, pa je vendarle bila v njeno škodo. To je razglašenost klavirja, ki je bila najbolj občutna pri Beethovnovi Sonati, so bili akordi zvočno precej razpršeni, v baladah pa so izstopale nepokrite oktave, medtem ko je klavir v celem zvenel precej zadušeno. Po informacijah sta za to bila dva vzroka: zaradi zasedenosti odra ni bilo dovolj časa za temeljito uglasitev klavirja, drugo, je bil oder prekrit z materijalom, ki je preprečil rezonanco odra. Zaradi tega klavir tudi ni imel svojega pristnega zvoka ne pravega volumna. To se pravi, da ne oder ne klavir nista ustrezala osnovnim zahtevam kon certa in sicer niti v odnosu do poslušalcev, še manj seveda v odnosu do koncertantke. Res da oder ne služi samo koncertnim namenom, ker ima širšo funkcijo. Že akustika same dvorane ne ustreza koncertnim zahtevam, zdaj pa še dušitev odra. Mislim, da bi bilo potrebno o tem razmisliti in v bodoče vpoštevati potrebe vseh ko riščencev odra in dvorane. Nihče nas ne more prepričati, da dela in potreb koriščencev odra ne bi bilo mogoče uskladiti. Neposredna otroška igra skupine «La Contrada» SUZI PERTOT Tržaško ljudsko gledališče «La Con ';rada» je po predstavitvi treh abon gajskih programov namenjenih od ras 0,Tm občinsbvu, pričelo te dni tudi s Predpremierami nekaterih predstav, ki 80 namenjene mladim. Prvi mladinci, oziroma otroški, gledališki reper-t°ar «v družbi v gledališče®, je skupna «La contrada® pripravila že lani, letošnji program, pa je še posebno Privlačen, saj si bodo tržaški šolarji JPbko ogledali vrsto predstav, ki jih 7° uprizorilo trinajst priznanih italijanskih gledaliških skupin, ki se u-^varjajo z otroško in mladinsko igro. Letošnja otroška sezona v gledališču '-'ristallo se bo pričela z januarjem, Prva predstava na sporedu nosi na-slov «Pripoveduj, pa bom tudi sam Pripovedoval® (Raceonta tu che rac-?°nto anch'io), za tekst in režijo pa C Poskrbel režiser Francesco Mace-Ponio. Avtorja samega ni treba posebej Predstavljati, saj ga tržaško občinstvo Prav dobro pozna, omenimo naj le, r,a sodeluje Macedonio s skupino «La Jr°ntrada» že od njenega nastanka. I^ndi omenjena predstava poteka v du-n Macedoniovega pogleda na gleda-’8ce. režiserju pa je z njo uspelo zPostaviti neposreden stik z občin-. Vum in pritegniti, kljub enostavni _ sebini, vso njegovo pozornost. Zgodba ■arna je namreč čisto preprosta: lut-JC ; plesalka, ki jo dva komedianta ^ Pisarni lepenki privlečeta na oder, Peno pripovedovati o sebi ter o sra-pl\ ki jo je kot otrok dobila v dar. r* tem ji pomagata komedianta, ki ^enjujota kostime in prevzemata najmočnejše vloge. Igra pa je zanimivi z različnih vidikov: igralci se ne-P°sredno obračajo na občinstvo, upo- rabljajo enostavne otroške izraze, a-nalizirajo dogajanje in sam naslov i gre, večkrat se sklicujejo na osebno izkušnjo gledalcev in se poslužujejo besednih iger. Čeprav je vsebina e-nostavna, jo režiser večkrat uspešno popestri z animacijsko tehniko in s čisto novega zornega kota opisuje vsakdanje besede in predmete. Precejšnjo vlogo igra v Macedonievi predstavi tudi glasba, ki je zdaj popestrilo zdaj nadomestilo za sceno in pripomoček gledalčevi domišljiji. Pomembna pri predstavi je tudi izbira barv, saj so kostimi enostavni, vendar močno pisani, tako da živo vplivajo na otrokovo domišljijo. Naj ob koncu še poudarimo, da skuša v okviru igre avtor gledalcu približati tudi gledališče samo ter tehniko uprizarjanja, to pa mu uspe na čisto nevsiljiv način. Junaki zgodbe se namreč Večkrat razgovarjajo o vlogah, glavna junakinja, lutka - plesalka, pa sama izbira, kateri igralec je najbolj primeren za vlogo srake. Pri tem ga tudi uči, kako naj se giblje in izraža, da bo čimbolj podoben živali. Igra «Pripoveduj, pa bom tudi sam pripovedoval®, ne sloni torej na spek takulamosti in veličini, ampak predvsem na enostavnem odnosu in stiku z občinstvom, gledalec pa si ob pred stavi zaželi, da bi tudi sam vstopil in pripovedoval. Jasno mu postane tudi, kako deluje gledališče, osnovnošolski otrok, kateremu je igra dejansko namenjena, pii ob. njej spoznava enostavno gledališko tehniko, katere se lahko tudi sam poslužuje. Taka scena in koreografija, pa sta za otroško gledališče zelo primerni, saj omogočata, da se igra z odra preseli tudi v telovadnice, šolske veže in večje razrede in vzpostavi tako stik s tisti mi otroki, ki v gledališče ne zahajajo. Prizor iz igre ((Pripoveduj, pa bom tudi sam pripovedoval® V prihodnjih dneh bo v knjigarnah Jadranski koledar za leto 1984, tradicionalni zbornik Založništva tržaškega tiska in zrcalo enoletnega deia, prizadevanj pa tudi problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Jadranski koledar, ki bo imel tudi letos zanimivo knjižno zbirko, obravnava vrsto vprašanj, ki so za našo narodnostno skupnost zelo aktuana, obenem pa, kot že lani, prinaša ob določenih vprašanjih tudi poglede nekaterih odprtih sodržavljanov italijanske narodnosti. Tako o tridesetletnici podpisa Londonskega memoranduma razmišljata, vsak s svojega zornega kota, bivši odgovorni in glavni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko,, ki podrobno navaja vse, za našo narodnostno skupnost pomembne dogodke, stališča in dokumente, in tržaški italijanski novinar Fabio Amodeo, ki je Trst kot mesto zaverovan v svojo preteklost, obenem pa tudi sposoben, pogleda in napovedovanja prihodnosti, nikakor pa noče ali ni sposben soočanja in upravljanja sedanjosti. Dražljive teme sožitja dveh skupnosti se je lotil tudi nabrežinski občinski odbornik in eden od pobudnikov krožka tlstria® Giorgio Depangher, ki govori o odnosih med Slovenci in Istrani v tržaški pokrajini, skuša analizirati vzroke, ki so dosedaj onemogočali dialog, obenem pa, tudi na osnovi izkušenj in srečanj, ki jih je priredil krožek «Istria», navaja pogoje za uveljavljanje kulture sožitja med skupnostima. Gre za problem, ki sodi v širši okvir vprašanja o sožitju med Slovenci in Italijani v deželi, rešitev katerega pa bi veliko prispevala k reševanju splošne problematike zaradi zaostrenih odnosov, ki so desetletja zastrupljali možnost sožitja in ki jih nekateri desničarski krogi skušajo izkoristiti, da bi ta sožitja zastrupljali še v prihodnje. Prav tako aktualno je vprašanje depozita, ki ga je načela Breda Pahor. V svoji razpravi je novinarka dala prednost objektivnim podatkom o. številu prehodov meje pred in po uvedbi depozita, o vplivu le-tega na tržaško gospodarsko stvarnost. O nujnosti močnega manjšinskega gospodarstva razmišlja Su-adam Kapdč, medtem ko o gospodarski problematiki Beneške Slovenije piše Laura Bergnach, ki se pri tem veliko sklicuje na jubilejne Benečanske kulturne dneve in tamkajšnjo razpravo o gospodarski problematiki. Koledar prinaša še vrsto člankov o naši preteklosti od Rižarne, ob štiridesetletnici oblikovanja taborišča smrti v mestu, do problema tržaških in goriških Slovencev v Argentini do problema Brd, vasi, ki je ni več in sledove katere je na boljunškem Čelu odkril Stanko Flego. Zanimiv je sestanek Pavleta Merkuja o nekaterih slovenskih priimkih, medtem ko Pavel Stranj razčlenja sliko slovenskega šolstva. V letošnjem Jadranskem koledarju bo, ob vseh drugih člankih, ki jih nismo uspeli navesti, tudi obsežna bibliografija vseh slovenskih publikacij, ki so izšle v Italiji od 1981. do letos. Obsežen predlog, ki ga je pripravila Narodna in študijska knjižnica, bo nedvomno koristil vsem tistim,ki iz najrazličnejših razlogov segajo po knjigah in publikacijah, obenem pa daje tudi podrobno aiko zelo živahne založniške dejavnosti v naši narodnostni skupnosti. JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1984 France Bevk: KOZOROG Dorče Sardoč: TIGROVA SLED Mirko Hrovat: ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR Fran Levstik: MARTIN KRPAN, kaseta Cena zbirke: 23.000 lir Naročila in predplačila: • Preko pošte z nakazilom 23.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska. Ul. Montecchl 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchl 6 — v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. ma|a 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru- bels 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna : Znana pisateljica Virginia Woolf ^ed drugim napisala komedijo veža voda®, ki so io uDrizorili leta J935 , —. nato pa so na delo pozabili. De-sta pred kratkim ponovno predsta-na nevvjorški univerzi Alain Rob-Dj." Grillet in Eugene Ionesco. Nasto-'3 sta kot igralca, Iončsco je tako ^al, vlogo pesnika Alfreda Teny-Svojevrstna predstava na kate-^ nastopila oče francoskega «no- vega romana® in pa sloviti dramatik «gledališča absurda®. • Kot smo že zapisali je na videmskem konservatoriju in sicer na povabilo Furlanskega muzikološkega inštituta predaval Aleksander Rojc. Govoril je o glasbeni kulturi Slovencev na Tržaškem od leta 1848 do požiga Narodnega doma. Rojc je v svojem predavanju poudaril predvsem glasbo kot izraz skupnih narodovih hotenj. Izvajanje je vzbudilo med še kar številnimi poslušalci veliko zanimanja. • Direktor mednarodnega festivala v Benetkah Gian Luigi Rondi je letos doživel nekaj neljubih kritik, zato je sklenil, da bo leta 1984 festival potekal v spremenjeni obliki. Skrčiti namerava število tekmovalnih filmov ter ukiniti sekcijo prvih filmov, ti bodo neposredno vključeni v tekmovalni del. • Znamenita predstava Shakespeare-Stoppardovega «Hamleta», ki ga je z ansamblom Teatra itd. v Zagrebu pripravil režiser in avtor lutk ter kostumov Zlatko Bourek, je predvčerajšnjem doživela svojo stoto izvedbo. Hamleta so uprizorili v Študentskem centru v Zagrebu. • Pri atenski založbi cLaratiritis je pred nedavnim izšel roman Iva Andrica «Gospodična», sicer pa ni to prvo Andričevo delo, ki so ga prevedli v grščino. Prevajalce »Gospodične® je Eleftirios Rados. • Včeraj je bil na Dunaju literarni večer, na katerem sta se predstavila slovenska avtorja Kajetan Kovič in Žarko Petan. Z včerajšnjimi novega obdobja stavkami začetek sindikalnega boja V obratih z državno soudeležbo ter v pomorskem in pristaniškem sektorju je bila včeraj dveurna stavka v podporo deželni platformi o obrambi krajevnega gospodarstva. Namen včerajšnje stavke je bil tudi doseči čimprejšnjo sestavo delovne skupine med predstavniki enotne sindikalne zveze, dežele ter družbe IRI, ki se bo morala lotiti in najti rešitve odprtim problemom ne samo tržaškega ampak tudi goriškega gospodarstva. S stavko so dolavci nadalje odgovorili ministru Daridi, ki ni hotel na sestanku 7. decembra sprejeti nobene resne obveze za rešitev teh odprtih vprašanj. Taki rezultati rimskega srečanja So v sindikalni zvezi vzbudili veliko razočaranje, kar je tudi privedlo do globoke polemike v njeni notranjosti. Včerajšnjo stavko sta namreč oklicali le CGIL in CISL (na Goriškem pa jo je enotna sindikalna zveza), UII, pa ni pri njej sodelovala, ker se ostali dve konfederaciji nista hoteli zavzeti za oklicanje splošne stavke, za katero pa se je UIL ogrevala že od vsega začetka. Sicer pa je vprašanje splošne stavke v naši pokrajini še vedno odprto, saj se je sindikalna zveza namerava poslužiti v primernejšem trenutku. • Predsednik deželnega sveta Turello je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku dr. Giovannija Juccija, novoimenovanega predsednika prizivnega sodišča, ki ima sedež na tržaškem sodišču, pristojno pa je za vso deželo. Igor Škamperle o odpravi na Anapurno 1 Drevi bo zamejski alpinist Igor Škamperle predaval v Prosvetnem domu na Opčinah na temo: «Slovenska odprava na Anapurno 1». Predavanje, ki ga prireja SKD «Tabor», bo opremil z okusnimi barvnimi diapozitivi. Mladi, komaj 21-letni alpinist, bo predaval o slovenski odpravi, ki se je pred kratkim vrnila domov in ki je dva meseca, od sredine septembra pa do sredine novembra, zaman naskakovala južno steno mogočnega himalajskega masiva. Predavanje se bo zaključilo ob 20. uri. Otroci iz Podgrada gostje SKD Gruden Na povabilo SKD «lgo Gruden» bodo danes obiskali devinsko nabrežin sko občino učenci osnovne šole iz Pod grada v občini Ilirska Bistrica. Gos tje iz Slovenije bodo našim učencem uprizorili tri lutkovne predstave, ki so jih pripravili posebno za to priložnost. Prva prireditev bo ob 9.30 na osnovni šoli «Virgil šček» v Nabreži ni, lutkovno gledališče pa bo zatem nastopilo še na devinski osnovni šoli. Popoldne pa bodo svoje gostovanje sklenili v Zgoniku, kjer bodo nastopili na osnovni šoli «1. maj». (D.B.) Društvo «Vesna» nagradi fotoamaterje V Domu Alberta Sirka v Križu bodo danes zvečer ob 20.30 nagradili udeležence fotografskega natečaja na temo «Portret», ki ga je priredil mladinski odsek kulturnega društva Vesna. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Mario Magajna, Mario Sedmak in Sergio Ferrari, vse izdelke pa si bo lahko občinstvo ogledalo na razstavi, ki bo odprta jutri in v nedeljo v fojerju Sirkovega doma. Danes premiera «Gospe iz Dubuqua» V Kulturnem domu si bomo drevi lahko ogledali drugo letošnjo premiero Slovenskega stalnega gledališča in sicer dramo ameriškega komediografa Gdwarda Albeeja «Gospa jz Dubuqua». Režiser predstave je Dušan Mlakar. Dramaturg in prevajalec Lado Kralj. Sceno si je omislil Niko Matul, kostume Marija Vidau, lektorsko delo pa je opravil Jože Faganel. V predstavi nastopajo Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Tone Gogala, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja, Miranda Caharija, Anton Petje in Mira Sardoč. Na sliki od leve Mira Sardoč, Maja Blagojevič in Anton Petje Malčki, spoznavajmo se... Otroci iz slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu so včeraj vrnili obisk sovrst nikom, ki obiskujejo vrtec na Greti. S skupno pesmijo, izmenjavo daril in cvetja, predvsem pa z igro, so malčki utrdili medsebojno poznavanje, tako kot so želele slovenske občinske vzgojiteljice letos septembra, ko so skovae načrt za medsebojna srečanja. V budočih mesecih, najbrž bo to spomladi, bodo skupaj z vrtcem v Ul. Conti šli na izlet po Krasu, medtem pa upajo, da bodo k pobudi pristopili še drugi vrtci, predvsem iz Ul. Ginnastica, ki je tudi pod tržaško občinsko upravo. Slovenski otroci od Sv. Ivana so včeraj podarili šopek cvetja tudi italijanski ravnateljici vrtca na Greti, nato so obiskali italijanske razrede, kjer so jim otroci pokazali svoje ročne izdelke in igrače. Vsi skupaj so se nato poveselili v igralnici. Pri tem naj še omenimo, kot nam je potrdila vzgojiteljica Semenova, da je ozračje na slovenskem in ita ijanskem vrtcu na Greti zelo dobro, kot dokazuje med drugim skupna priprava za božično prireditev. Dolinska družinska posvetovalnica bo priredila vrsto informativnih srečanj po krožkih in društvih Predsinočnjim je bil v prostorih KD France Prešeren v Boljuncu občni zbor Družinske posvetovalnice za dolinsko občino. Občnega zbora se je udeležilo sicer skromno število občanov, sicer pa župan Edvin Švab, v zameno pa so bili prisotni skoro vsi operaterji, ki v posvetovalnici delujejo. Uvodno poročilo je imela predsednica upravnega odbora posvetovalnice Silvana Mondo, ki je orisala za četne težave, s katerimi se je moral spoprijeti odbor, ko si je prizadeval, da bi na osnovi ustrezne nove za konodaje odprl družinsko posvetovalnico, do katere imajo pravico vsi občani in ki ponuja svoje usluge brezplačno. Posvetovalnica je začela delovali v Boljuncu 15. decem bra 1980; najprej jo je upravljala občina, danes pa deluje pod okriljem Krajevne zdravstvene enote. «Stvarnosl naše občine, je dejala Silvana Mondo, nam narekuje drugačne zahteve, ker je naše ozemlje stičišče dveh kultur in dveh različnih narodnosti, zato gredo tudi naše raziskave v drugačno smer in naše usluge skušamo naravnati tako, da ustrezajo željam in potrebam naših porabnikov. Med tem časom, od nastanka do danes, smo morali premostiti zelo težke trenutke in velike prostorske stiske. Vendar smo z dobro voljo skušali vedno ustvariti takšen ambient, ki bi bil spre jemljiv za uporabnike in v katerem bi razgovori s strankami potekali umirjeno in sproščeno.» Tajnica Mirna Kapelj je podrobno in izčrpno orisala pomen in namen družinske posvetovalnice in dejala, da vkljub dokajšnjemu uspehu dolinske posvetovalnice, ne moremo mimo dejstva, da še vedno obstajajo razne oblike nezaupljivosti do njenega dejanskega pomena. Verjetno pa je še marsikdo ne pojmuje za to, kar dejansko je. Zato ponovno vabim občane, da se za svoje probleme pogumno obrnejo na posvetovalnico.» Tudi iz posegov prisotnih operaterjev, ginekologa dr. Vuge, babice Nirvane Ruzzier, socialne delavke Ondine Zergol in drugih, je bilo čutiti obžalovanje, da se občani premalo poslužujejo posvetovalnice, ker pravzaprav tudi nimajo prave predstave, kaj pravzaprav ta struktura je in čemu služi. Njen poglavitni smoter je, da zaščiti splošno zdravje oziroma psihofizično in spolno zdravje posameznika in dvojice s preventivno dejavnostjo- Zborujoči pa so si bili edini tudi v ugotovitvi, da je potrebno bolj popularizirali dejavnost in namen posvetovalnice tako med starejšimi kot med mladino. V to namen je bil sprejet sklep, da bo odbor posvetovalnice priredil informativna srečanja po mladinskih krožkih in kulturnih društvih in občanom obelodanil namen in pomen posvetovalnice ter njihovo pravico pri posluževa-nju le tako dragocene družbene strukture. Upravni odbor pa nadalje sporoča, da družinska posvetovalnica v občini Dolina, s sedežem v Boljuncu št-35 (tel.: 228 722), obratuje po sledečem urniku: v ponedeljkih od 9. do 11. ure ginekolog dr. Andrej Vugo in babica Nirvana Ruzzier; socialna delavka Ondina Zergol je na razpolago ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30; psihologinja dr. EleonorO Barbera pa ob ponedeljkih od 8.45 do 11.45. Upravni odbor si seveda pridržuje pravico do sprememb v skladu z delovnimi obveznostmi operaterjev, ki so zasedeni tudi na drugih območjih, (ris) • Na sedežu CNA na Drevoredu XX. septembra 56 bodo danes ob 11. uri predstavili program 11. prodajne raz; stave tržaških umetnostnih obrtnikov, ki bo na Pomorski postaji od jutri dalje. Intervjuji o Slovencih z italijanskimi someščani Kako konkretno izboljšati medsebojne odnose? Nadaljujemo z objavo odgovorov znanih osebnosti italijanske narodnosti na Tržaškem na vprašanje, kaj mislijo o Slovencih in kaj bi bilo treba konkretno narediti, da bi izboljšali medsebojno poznavanje. CLAUDIO VIVIANI gledališki umetnik (Prispevek nam je avtor poslal v slovenščini) Kot Italijan živim že sedem let na Krasu, v Gropadi, in še vedno sem tujec v tej deželi, pa čeprav sem se naučil slovenščine (bolj ali manj dobro) in se je moja pot večkrat križala s slovensko narodnostno problematiko. Denimo takrat, ko sem igral pri nogometni ekipi ŠD Gaja in nam je na neki tekmi sodnik prepovedal govoriti v slovenščini. Vse moštvo je zaradi mene in še dveh italijanskih igralcev govorilo v italijanščini, zato sem se kmalu zavedel, da je moja prisotnost v bistvu škodljiva za celo ekipo. V Primorskem dnevniku ste takrat pisali, da grozi slovenskim ekipam asimilacija, menda tista tiha asimilacija, bolj grozljiva od prepovedi sodnika. Nisem več igral nogometa in ta ekipa ima sedaj samo slovenske nogometaše. Nekaj pa si štejem v dobro -.* pretepel sem se z nekim italijanskim nasprotnikom, ki je žalil našega trenerja z besedo «s’ciavo» in tako sem branil tudi svojo osebno miselnost. Ko sem bil še študent, sem bil zaposlen kot vodič v Rižarni. Svoje delo pa sem lahko opravljal le pri turističnih obiskih, kajti v primeru, da je obiskal Rižarno kak pomemben politik, recimo iz Rima, je vodstvo poklicalo nekega oficirja (zdi se mi iz vrst karabinjerjev), ki niti z besedico ni omenil Slovencev in Hrvatov, ki so jih Nemci tam mučili in usmrtili, še en primer: od pokrajinske uprave sem vzel v oskrbo triletno deklico, hčerko ločenih Slovencev. Želel sem, da bi obiskovala slovenski vrtec in se vzgajala v slovenskem duhu. Z menoj je preživela šest mesecev, sedaj pa živi v Trstu z materjo. Lahko rečem, da sem jo iztrgal iz italijanskih zavodov in vrnil slovenski materi, slovenskemu jeziku. Jaz pa sem ostal «Italijan» in opazoval, kaj mislijo drugi o problemu narodnostne pripadnosti. Začudil sem se, kako primitivno mislijo drugi Italijani, tisti, ki pridejo na Kras le po naključju, z rulotko, ali na nedeljski izlet po kraških gostilnah. In naivnost tistih, ki so se oženili sem ter se površno «integri-rali», ne da bi količkaj v sebi spremenili ali globljega spoznali. Nestrpno sem tudi čakal nedeljo, da bi bral članke Jožeta Pirjevca. Prevajal sem jih svojim prijateljem in še enkrat z žalostjo ugotavljal, da nisem prejel od govorov na vprašanje nacionalnih predsodkov, ki sem jih v tisti dobi doživljal na lastni koži. Predsodek pomeni deformirati svoje izkušnje in pozabljati na objektivnost. Hotel sem razumeti, prebiral sem članke, tudi celo zbirko knjig Slovenskega raziskovalnega inštituta. Zakaj naj bi jaz plačeval za zgodovinske napake in krivice, ki so jih zagrešili moji rojaki v času fašizma? Na mojo hišo v Gropadi je namreč nekdo napisal: «Italia fascismo*. Zakaj moramo še danes živeti strahoto škva-drističnih zločincev in etnično mržnjo? Jaz si ta vprašanja pojasnjujem takole: Slovenci se močno zavedajo, da so maloštevilni. «Samo milijon nas je,» piše Kajuh. V resnici nekaj več, mnogi živijo na tujem, v deželah, kjer njihove pravice niso priznane. Zato morajo ostati enotni, kot pravi pesem, ki se jo slovenski otroci učijo v šoli: «... tuje šege, tuje ljudstvo so prijatelji, bratje ne,» zato se združujejo v neko nadpolitično skupnost, manjšinsko, ki ima za cilj globalno zaščito. Zato morajo biti Slovenci številni, okrepiti morajo svoje vrste, enotno braniti svoje interese, imeti jasno narodnostno identiteto. Slaba plat te potrebe pa je zaprtost, ki jo vsi očitajo slovenski manjšini. Zaprtost zlasti na kulturnem področju. Toda kako? Kako zahtevati svoje pravice, ostati enotni, in se isto časno odpirati, se soočatr, uresničevati prijateljstvo, ki se nam vsem zdi potrebno, a mogoče le na ravni idealizma ali besed? Zato mislim, da poznavanje in medsebojno spoštovanje lahko odpreta vrata lojalnega pri jatelstva, le če bomQ mi Italijani znali razumeti, kaj pomeni — zgodovinsko — biti Slovenec in manjšinec (brez naočnikov ali pa z njimi, dragi Condo), in če bo vlada čimprej sprejela dober zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji, tako da ne bo več treba videti v Italijanih le prikrite fašiste. Sebi P3 priznam slednje: tu v zamejstvu sem se na; učil, kaj sploh pomeni biti Italijan: in to P3 ni bilo všeč. . .! CARLO VENTURA sodelavec glasila LpT «Voce libera»< bivši predsednik pokrajine (LpT) Odnosi med italijanskimi državljani, ki P11' padajo italijanski in slovenski etnični skupn’etni Massimo De Giorgio iz Gorice, Ul. sv. Mihaela 49. Mož se je okrog 22.15 peljal s citroenom CX po državni cesti v smeri proti Vidmu. Tik pred Koprivnim ga je na o-strem ovinku zaneslo najprej na eno, potem na drugo stran ceste, končno pa se je vozilo prevrnilo na streho. Peljali so ga v krminsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli za dva tedna na zdravljenje zaradi ran po obrazu, pretresa možganov ter udarcev v prsni koš. Nesreča pri Ronkah Ob izjemno sušnem lelu Gladina Soče najnižja v zadnjih štiridesetih letih Iz delovanja Društva upokojencev Družabnost na Štefanovo in pobratenje s Solkanci G adina reke Soče se je zaradi dolgotrajne suše zelo znižala. Tako nizke Soče ne pomnijo že štirideset let. Pretok vode na reki Soči se je žara di tega zmanjšal od povprečnih 67 kubičnih metrov na sekundo, na komaj 18 kubičnih metrov. Hidnoelek trami Plave in Doblar pa sta morali proizvodnjo elektrike zmanjšati od 'GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Bridka komedija o samoizdaji Režija: Boris Kobal Predpremiera v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri — Abonma red A Premiera v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 — Abonma red B. Ponovitev v torek, 20. t.m., ob 20.30 — Abonma red C predvidenih 870 tisoč kilovatnih ur dnevno na 247 tisoč kilovatnih ur. V dispečerski službi Soških elek tium v Novi Gorici opozarjajo, da bo v primeru nada jevanja sušnega obdobja gladina Soče že čez nekaj dni zdrknila na tako imenovani biološki minimum. V tem primeru bi morali obe elektrarni proizvodnjo elektrike znižati še za eno tretjino. Na območju Nove Gorice in drugod na Primorskem jo sicer preskrba z e-lektriko nemotena. Varčevalni ukrepi ostajajo v veljavi, vendar prekinitve toka niso potrebne. Skupna poraba elektrike na Primorskem znaša okrog 2 milijona 800 tisoč kilovatnih ur dnevno in glede na že omenjeno maj hno proizvodnjo obeh cfektnam na reki Soči je očitno, da večino potrebne elektrike dobivajo iz ostalih virov Elektrogospodarstva Slovenije. Izleti SPD Gorica vahi člane in prijatelje na spominski pohod na Javornik nad Črnim vrhom, v nedeljo, 18. t.m. Priporoča se primerna zimska oprema. Prevoz z lastnimi sredstvi. Spominska svečanost pri Pirnatovi koči ob 11. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al giardino, Verdijev korzo 57, tel. 84879. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem je začelo s pripravami na tradicionalno družabno srečanje ob koncu leta. Družabnost bo v ponedeljek, 26. t.m. ob 16. uri v Mali dvo^ rani Kulturnega doma. Za to priložnost pripravljajo zanimiv in prijeten program, so nam zaupali te dni čla ni odbora, vendar nam niso hoteli kaj več povedati. Najbrž računajo na kakšno posebno presenečenje. Kljub neznanki in ugibanju pa lahko že zdaj z gotovostjo trdimo, da bo organiza cija, tako kakor na vseh prireditvah doslej, zelo dobra in da prijetnega razpoloženja zares ne bo manjkalo. Naj ob tem omenimo, da so pri dru štvu upokojencev prav pred kratkim, točneje prejšnjo soboto, uspešno izpeljali pobratenje z društvom upokojencev iz Solkana, z društvom, s katerim že lep čas sodelujejo. Slovesnost je bila v soboto popoldne v osnovni šoli v Solkanu. Na njej pa so sodelovali tudi učenci, ki so pomagali pri oblikovanju kulturnega programa. Doživeto so posredovali prizor iz narodnoosvobodilne vojne. Sicer pa so za kulturni program poskrbeli tudi upokojenci sami. Svoj krstni nastop (pred širšo publiko) je imel mešani pevski zbor društva slovenskih upokojencev na Goriškem, ki ga vodi Pavlina Komelova, svoj delež pa so prispevali tudi člani pevskega zbo ra Siča iz Solkana. Na družabnosti. ki jo pripravljajo za Štefanovo, se bodo pomenili tudi o programu dela za prihodnjih nekaj mesecev. Drevi občinski svet v v Steverjanu Drevi ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Števerjanu. Na dnevnem redu poleg drugih vprašanj, vsaj dvoje zelo pomembnih. Občinski svet naj bi razpravljal in odločal o ustanovitvi službe za pobirane, odvoz in uničevanje smeti, ter izoblikoval stališče o deželnem zakonu o agriturizmu. Števerjanska občina je ena redkih občin na Goriškem, kjer še ni urejena služba pobiranja in odvažanja smeti. Gorelo je dostavno vozilo Prejšnji večer so goriški gasilci okrog 23. ure posegli v Ulici Lampie-ri, kamor so jih poklicali zaradi požara manjšega dostavnega vozila. Vozilo, z evidenčno tablico GO 130492, je last Romea di Maia. Ogenj so kma lu pogasili, točno višino škode pa morajo še oceniti. Neznani so tudi vzroki požara, tako da ne izključujejo možnosti namernega požiga. Leto dni zapora za vandalsko razbijanje nagrobnikov ZAMEJSKI MLADINCI NA SREČANJU Z ZSMJ Razgovor so imeli ob obisku zveznih predstavnikov v Novi Gorici Massimo Ceppi bo moral plačali Na eno leto zapora in plačilo od škodnine tržiški občini (zaporna ka zen je pogojna in brez vpisa v kazenski list) je bil včeraj obsojen na tržiški preturi 18 letni Massimo Ceppi z Opčin, zaradi namernega razbija nja nagrobnikov na starem pokopališču v Tržiču in zaradi skrunitve gro bov. Mladoletnemu pajdašu, ki je menda prav tako doma na Opčinah, in ki je sodeloval pri vandalskem divjanju, bodo sodili pred sodiščem za mladoletnike v Trstu. Tržiški okrajni sodnik je pri odmeri kazni najbrž upošteval dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že nekaj dni v priporu, dejanje obžaloval. Tistega dne (12. novembra letos) je bil precej pijan in se ni prav zavedal gnusnega dejanja, čeprav se je menda pred tem hvalil v neki gostilni v Tržiču in so ga menda prav na podlagi tega tudi izsledili. Tako ali drugače, tokrat se je poceni izmazal, saj bi ga lahko obsodili na strožjo in daljšo zaporno kazen. Seveda obstaja odprto vprašanje določitve višine in izplačilo odškod- ludi odškodnino tržiški občini nine tržiški občini, ki se je prijavila kot zasebna stranka. JUTRI IN V NEDELJO Tečaj glasbene vzgoje Na sedežu zbora Seghizzi, Travnik 44, bosta jutri in v nedeljo zadnji dve predavanji v okviru dopolnilnega tečaja glasbene vzgoje. Predaval bo prof. Mauro Storti, glasbeni pedagog iz Milana in sicer o uporabi kitare pri pouku glasbe in petja v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Sobotno predavanje se bo pričelo ob 16. uri, nedeljsko pa ob 9.30. Predavanjem lahko prisostvuje vsakdo, posebej pa se priporoča obisk učiteljem in vzgojiteljem. Tečaj o-snovne glasbene vzgoje se bo nadaljeval spomladi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73328. V torek je bila na obisku v Novi Gorici delegacija Zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugosla vije, ki sta jo vodila predsednik Dra gan Iljič in sekretar Robert Černe. Zvezni mladinski predstavniki iz Beograda so se najprej sestali z raznimi drugimi družbeno-političnimi organiza cijami iz Nove Gorice. V popoldanskih urah so se srečali s predstavniki mla di.nskega odbora SKGZ jn mladinske sekcije SSk. Odsotni zaradi drugih predhodno sprejetih obveznosti so bili predstavniki Zveze komunistične mla dine Italije. Na skupnem sestanku Sq predstavniki jugoslovanske mladine in dveh zamejskih mladinskih komponent posvetili posebno pozornost medsebojnemu sodelovanju na vseh ravneh. Izrazili so med drugim željo, da bi se mladi iz zamejstva povezali, poleg s slovensko mladino, tudi z ostalimi ju goslovanskimi republikami ter s tem prispevali k boljšemu informiranju mladih v Jugoslaviji o problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mladi manjšinski predstavniki so delegaciji ZSMJ podrobneje orisali trenutni položaj Slovencev v Italiji, s posebnim poudarkom na enotni zahtevi vseh manjšinskih komponent o globalni zakonski zaščiti. V nadaljnjem razgovoru so se dotaknili še vprašanj v zvezi z ekonomskimi ukrepi v Jugoslaviji, s posebnim poudarkom na polog, ter obmejnega mladinskega sodelovanja. Po srečanju so sd člani zvezne mladinske delegacije, na željo samega predsednika, ogledali še Kulturni dom v Gorici. • Iz krajevne zdravstvene enote so nam sporočili, da zdravniki Carlo Co-lauti, Cristano Pausi in Paola Bon od 12. decembra spet pogodbeno sodelujejo z javno zdravstveno službo. Pogodbeno razmerje je posebna komisija KZE začasno preklicala, ko je bil proti omenjenim trem zdravnikom uveden pripor in sodni postopek. Dokaj hudo se je na državni cesti med Ronkami in Redipuglio v bližini avtocestnega odseka, ponesrečil 38-letni Franco Gobbo iz Tržiča. Na cesti je bila ustavljena kolona avtomobilov. Gobbo je pripeljal z vespo in iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v giulietto, ki je bila ustavljena na repu kolone, nato pa se zakotalil v obcestni jarek. Peljali so ga v trži-ško bolnišnico, kjer se bo zdravil 40 dni. Zdravniki so mu namreč ugotovili zlom na stegnenici leve noge, rane na glavi in udarce po drugih delih telesa. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo Ekonomist prireja predavanje o gospodarskem položaju v perspektivah v Furlaniji - Julijski krajini. Govoril bo prof. Vladimir Nanut, docent na tržaški univerzi. Predavanje bo danes, 16. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Razna obvestila Mladinski krožek Gorica vabi na silvestrovanje. Informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 19. ure v Ulici Della croce 3 (tel. 84495). Silvestrovanje pripravlja tudi KD Oton Župančič v Štandrežu. Prijave in informacije pri Marti v Klancu. Dedek Mraz bo tudi letos obiskal kotalkarje ŠKD Vipava na Peči in sicer v petek, 23. t.m., zvečer. Starši ne pozabite na darila. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 «11 Petomane*. ligo Tognazzi in Mariangela Melato. VITTORIA 17.00-22.00 «Chorus call. Vita e amori di una porno star». Prepovedan mladini pod 18. letom-CORSO 18.00—22.00 «Nati con la ca-micia*. Bud Spencer in Terence Hill. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «11 diavolo e l’acqua santa*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Miriam si sveglia a mezzanotte*. COMUNALE 18.00—22.00 «La časa del tappeto giallo*. Nova Gorica in okolica: SOČA 18.00—20.00 »Sporočilo iz vesolja». Japonski film. SVOBODA 18.00 «Svinčeni čas*. Nemška drama; ob 20.30 «Rojevanje». Danski film. DESKLE 19.30 «Trajno zapeljevanje*. Ameriški film. POGREBI 9.30 Teresa Torne iz splošne bolnišnice na glavno pokopa'išče; ob 10.30 Maria Cherpovaz vd. Tunis iz Trsta na glavno pokopališče; ob 11. uri Lidija Kol iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno po-kopališče; ob 11.30 Marija Podobnik na glavnem pokopališču. Zanimiva pobuda v Grmeku Da bi jim ne bilo treba v svet so ustanovile zadrugo «Zelkob» Gostinska šola v Špetru? Pobudo je dala občinska uprava »Ostanem za živet tu teli stari vasi, / u teli stari hiši, med telin starin juden. / Ostanen za hodit gor Po teli stari kamanovi staži, / ostanen za piet piesmi, ki so piel zvičer / tu senikah puobi od puno puno liet od tega.* Tako se začne pesmica, ki jo je mlada Benečanka Andreina Trušnjak napisala za natečaj Moja vas, ko ji je bilo komaj 16 let. Po šestih letih je Andreini, ki še vedno piše pesmi, toda manj naivne in bolj zaznamovane od življenjskih izkušenj, le uspelo to željo ali, skoraj bi rekli, obljubo uresničiti. Še vedno namreč živi z družino v Garmaku, v mali vasici na hribovitem delu garmiške občine, v sosednji vasi, v Platzu, pa dela. Nekaj let je bila zaposlena kot številni drugi Benečani v tovarnah v o-kolici Čedada in Manzana, kamor se je vsak dan vozila z avtobusom. Toda prišli so časi krize in zanjo, kot za mnogo drugih, je nastalo vprašanje zaposlitve, saj se je znašla brez delovnega mesta. Po pravilih zavodov za zaposlovanje namreč morajo tovarne in podjetja najprej zaposliti delovno silo iz občine, kjer podjetje obratuje. Dovolj jasno sliko o tem, kaj pomenijo za Benečijo taka določila dajejo vsak dan bolj prazni avtobusi, ki iz vseh krajev Nadiških dolin vozijo do Manzana in okolice. Se enkrat torej plačujejo visok davek Jdradi krize prav tisti sloji in tisti ljudje, ki so že kaznovani zaradi te-6a, ker živijo na industrijsko neraz-'dtem območju. Andreina Trušnjak je, kot številni drugi Benečani, tako začela hoditi od tovarne do tovarne, od urada do u-rada v upanju, da bi našla kakršnokoli službo, vendar po možnosti tako, da je ne bi prisilila daleč od doma. Ni bilo lahko, saj je ostala na seznamu brezposelnih poldrugo leto. Nato se ji je odprla nova in zanimiva možnost zaposlitve v domačem kraju. Prejšnji teden je namreč skupaj s prijateljico Luciano Predan in skupino 15 deklet ustanovila obrtniško zadrugo Zelkob, ki ima svoj sedež v bivših prostorih tovarne Beneco v Platzu in ki proizvaja umetniške te-pihe in preproge. «Zvedeli sva s prijateljico in sova-ščanko Luciano Predan, da v Sau-risu, v Kamiji, deluje že nekaj let zadruga žensk, ki tkejo umetniške tapete, je začela pripovedovati. Takoj sva se prijavili najprej na tritedenski in nato na dvotedenski tečaj tkanja. Bili sva navdušeni, saj gre za delo, ki dopušča možnost, da sprostiš tudi lastno ustvarjalnost, predvsem pa sva videli v tej pobudi možnost delati doma*. In začeli sta tkati prav doma, v dnevni sobi v Cekovi hiši, kakor ji pravijo domačini. Statve, surovine (naravno volno in bombaž) ter vzorce posameznih tapet jima je preskrbel podjetnik Tosco, lastnik podjetja Itas, za katerega dela več zadrug v vsej Italiji. Vključno ona iz Saurisa. «Po nekaj tednih dela v Benečiji sva začeli razmišljati, kako razširiti pobudo ter si prizadevati, da bi tudi v grmiški občini ustanovili podobno zadrugo. Me dve sva bili brez službe skoraj dve leti in veva, kaj to pomeni; po drugi strani pa je bilo toliko najinih prijateljic in znank brez dela, da sva čutili skoraj dolžnost, da jim ponudiva to možnost.* «V nekaj tednih je prišlo k nama 15 deklet, ki so bile pripravljene takoj začeti delati,* pravi Luciana Predan. Tri so šle na tečaj tkanja v Sauris, ostale pa je učila strokovnjakinja iz Saurisa, ki je nekajkrat na teden prihajala v Benečijo.* Zanimanje za to pobudo je bilo tako veliko, da smo morali odkloniti marsikatero prošnjo in se omejiti na sedanje število 17 deklet iz vseh Nadiških dolin. Prihajajo namreč iz Dreke, Grmeka, špetra Slovenov, Srednjega in Sv. Lenarta.* Vsa dekleta, ki delajo v zadrugi in smo jih spraševali za njihovo mnenje o tej pobudi, so bile navdušene, še zlasti pa sta zadovoljni Andreina in Luciana, ki sta le z lastno iznajdljivostjo in voljo rešili problem delovnega mesta zase in za relativno veliko število neklet. Edina pripomba, ki smo jo slišali, je bila le na račun grmiške občine, ki jim ni, po njihovem mnenju, bila ob strani in nudila tiste podpore, tudi finančne, tako da na primer ne hi plačevale najemnine, ki so jo pričakovale. Ob koncu pa še vprašanje o nazivu zadruge: ime Zelkob izhaja iz združitve domačega hišnega imena Andreine in Luciane in sicer Cekovi in Obličanovi, sta razložili, (jn) Vprašanje polnega izkoriščanja šol skih struktur je bilo predmet razprave na zadnji seji občinskega sveta v Špetru Slovenov, kjer šo poudarili nujnost revitalizacije centra kot študijskega središča Nadiških dolin. V tem pogledu, so namreč ugotovili na seji, ima Špeter Slovenov že večletno tradicijo, kajti prav tu so takoj po plebiscitu in priključitvi Italiji ustanovili učiteljišča, torej tisto ustanovo, ki je imela nalogo in jo je tudi dobro opravljala, da raznaroduje in poitalijanči slovensko prebivalstvo. Tu so po potresu zgradili s pomočjo ZDA nov, sodoben in bogato opremljen dijaški dom. Toda v Špetru Slovenov je šolskih poslopij in zavodov več, preveč za sedanje potrebe, le deloma jih uporabljajo, predstavljajo pa veliko finančno breme za občino. Na osnovi teh ugotovitev je špeter-ska občinska uprava sprejela predlog župana Mariniga in sklenila, da bo vložila pri vseh pristojnih organih prošnjo, naj tu ustanovijo gostinsko šolo. Prošnjo, da bi odprli tako študijsko smer v sklopu poklicnega zavoda Stringher v Vidmu, je namreč ministrstvo za javno šolstvo sprejelo s posebnim odlokom avgusta letos. Glede na zgodovinsko tradicijo, zmogljivosti šolskih struktur in med njimi predvsem novega dijaškega doma, predstavlja Špeter Slovenov torej svojo kandidaturo za oddelek gostinske šole zavoda Stringher. Tradicionalno srečanje delavcev Benedila Delavci, tehniki in vodstvo gradbenega podjetja Benedil so se pred kratkim srečali v kraju Loch v Podbonescu na že tradicionalnem srečanju ob koncu leta. Poleg upravitelja in predsednika podjetja Dina Del Medica in Alda Gusa so se srečanja udeležili še deželni odbornik za popotresno obnovo Romano Specogna, župana iz Podbonesca in Špetra Slovenov Manzini in Marinig, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiuch in pokrajinski svetovalec Petricig. Vsi so izrazili željo, da bi se čimprej premostile sedanje gospodarske težave in kriza gradbenega sektorja, ki je nastala v trenutku, ko je obnova po potresu že skoraj dokončana. Gradbeno podjetje Benedil, ki zaposluje približno 60 oseb, čeprav ne skriva težav pri ohranjanju delovnega mesta za vse uslužbence, gleda z določenim optimizmom v bližnjo bodočnost. V želji, da bi se to območje gospodarsko razvilo je bil tudi poudarek srečanja, na katerem pa so prišle na dan tudi odgovornosti in naloge deželne uprave za razvoj hribovitih in obmejnih področij dežele. V nedeljo skupščina kmetijske zadruge iz Nadiških dolin V Nadiških dolinah deluje že tri leta kmetijska zadruga (Cooperativa Produttori Ortofrutticoli), ki skrbi za pripravo in upravljanje razstave-pro-daje kostanja in drugih sadežev meseca oktobra v Špetru Slovenov. Zadruga, ki je vredna res velike pozornosti, saj kljub skromnemu začetku in celi vrsti ovir združuje preko 140 članov, bo v nedeljo, 18. decembra, ob 9. uri imela skupščino v občinski dvorani v Špetru Slovenov. Na dnevnem redu je obračun letošnje razstave-prodaje kostanja s finančnega in vsebinskega vidika in razprava o perspektivah pobude. Vse kaže, da uo govor tudi o obnovi vodstva in o odnosih z Gorsko skupnostjo, ki je imela odločilno vlogo pri ustanovitvi zadruge in s katero so v zadnjih časih °dnosi postali dokaj napeti. V nedeljo, 18. t. m. Božični koncert v Petjagu V nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri bo v prostorih Glasbene šole v Petja-0u božični koncert. Nastopili bodo po-somezni gojenci in mali orkester Glasbene šole. Božično praznovanje bodo imeli tu-“j malčki iz vrtca, osnovnošolci in dijaki iz grmiške občine, ki priprav- « Ijajo za v nedeljo, 18. decembra, ob 14.30 v telovadnici na Lesah poseben program. Pobuda je toliko bolj zanimiva, ker gre za prve poskuse sodelovanja med tako javno ustanovo kot je šola, ki po navadi ni preveč odprta do okolja in domačim kulturnim društvom Rečan. Prisoten bo tudi pevski zbor Rečan. Občina Podbonesec noče «gostiti» ljudi v prisilnem bivališču Zakon po katerem morajo občine, ki štejejo manj kot 5 tisoč prebivalcev in imajo postajo orožnikov, sprejeti na prisilno bivališče domnevne kamoriste in mafijce, je bil predmet živahnih in ne zmeraj strpnih kritik na izredni seji občinskega sveta v Podbonescu, ki so jo sklicali v prejšnjo nedeljo, ko je na občino prispelo obvestilo, da bo v kratkem morala sprejeti na dvoletno prisilno bivališče mafijca, ki je doslej bil v kazenski umobolnici. Ne moremo sprejeti takega »gosta* je med drugim dejal na seji župan Antonio Manzini, ker je naša občina socialno in gospodarsko obrobna, ni še dokončana popotresna obnova, brezposelnost med prebivalstvom narašča, industrijska nerazvitost pa ne omogoča niti povratka naših izseljencev. Taka odločitev sodišča iz Ca-tanzara seveda pa buri duhove in vzbuja med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Stanovanja, prehrane in delovnega mesta zanj nimamo. Vsa ta vprašanja so v ospredju dnevnega reda, ki ga je občinski svet soglasno sprejel. Če pa se ne bo vprašanje rešilo v najkrajšem času, župan in občinski odbor grozijo, da bodo dali od-stavko. Naj omenimo, da sta v zadnjih mesecih prišla v Nadiške doline na prisilno bivališče že dva bivša zapornika. Prvi je ostal v Grmeku le nekaj dni, drugi pa je že nekaj časa v Sv. Lenartu, kjer pa, kljub napovedi, občinski svet ni dal ostavke. K ostremu protestu Grmeka in Sv. Lenarta ter v zadnjih dneh Podbo-nesca je pristopila tudi Gorska skupnost Nadiških dolin. Posvet o kmetijstvu Kmetijstvo v Nadiških dolinah, to je naslov posveta, ki ga prireja danes ob 20.30 v občinski dvorani v špetru Slovenov tamkajšnja sekcija PSI. Prisoten bo deželni svetovalec in pred- sednik deželne komisije za kmetijstvo Ferruccio Saro. Katoličani in slovensko vprašanje v Benečiji Kulturno društvo Studenci prireja jutri ob 14.30 v občinski dvorani v Špetru Slovenov, ob 50. obletnici fašistične prepovedi rabe slovenščine, študijski posvet na temo Katoličani in slovensko vprašanje v Videmski pokrajini. Na razpravi, ki je bila predvidena že za 5. novembra, bo prisoten tudi senator Pietro Scoppola. • V nedeljo, 18. decembra, ob 14.30 bo v Zavrhu v občini Bardo kulturno srečanje. Na temo Tersko narečje in pesnik Pietro Negro bo spregovoril prof. Pavle Merku. Sledil bo pod vodstvom Janka Bana nastop Tržaškega okteta. TONE SVETINA Med nebom in peklom ._____________ 16. ______________ Čez pol ure so bili na mestu. Bečan je stopil na majhno vzpetino in rekel: «Možje! Sem nismo prišli zato, da bi morili! fega imamo dovolj za seboj! Zato ukazujem: prve salve prek glav! Ko bodo bežali, jim naškro-Pinio svinca pod pete!« Strinjali so se s poveljem. Premraženi so čakali 10 že mislili, da alpincev ne bo. Prišel je neki oča-0ec s hčerko, vračajoč se iz doline. Od njega so izvedeli, da speši v to smer skupina vojakov. Ustavijo se v vsaki gostilni in povprašujejo, kako je v hribih. ♦Mar mislijo, da jih bomo pričakali s kruhom r\ soljo in s cerkvenimi pevci?! Mi že ne!« je de- 11 Bečan. Zdaj so laže čakali. , Čez dobro uro so jih zagledali. Alpinci s koni-lfSV.mi klobuki in peresi, elitna vojska kraljevine talije! Hodili so v gručah, s puškami, obešenimi 0Z rame, kot brezskrbni nedeljski lovci. Počasi so 0 Približevali zasedi. Žlobudrajo so se pogovarjali, 6 šalili na račun deklet. Zaradi postankov v gostil-ah so jim bile noge težke in misel razigrana. Bečan jih je gledal s sovraštvom in pomilova-)6m .Gonili bi jih do Rima in še dlje! Še sam Veti Peter jih ne bi ustavil,, si je mislil. Spustili so jih na razdaljo sto korakov. Bečan je razločil oficirja in obraze vojakov, ki jih je zdelovala strmina. Ko je zaukazal ogenj, je jeknila od hribovja razdrobljena salva in za njo še ena. Tretja se je spremenila v streljanje in posamične poke. Alpincem so švigale krogle nad glavami in tleskale v skale. Ne da bi jim poveljnik ukazal umik, so pokazali hrbte in brezglavo zbežali navzdol. V gozdu, kjer so bili vami pred streli, so se zbrali v gruče in klicali drug drugega po imenih. Na grebenu je Osojnik zavpil v italijanščini. -»Ustavila vas je srbska vojska! Niti koraka dalje, če vam je kaj za glave!« Lahi so prisluhnili glasu, a niso odgovorili. Razno je bilo, da verjamejo. Predvidena meja, ki je ni še nihče postavil in potrdil z obmejnimi kamni in se je vlekla za Snežnikom, res ni bila daleč. Tudi v mnogih drugih vaseh so z orožjem zavrnili italijanske tipalke. Slišali so nerazumljivo kričanje, potem pa so se italijanski vojaki oddaljili, ne da bi enkrat samkrat ustrelili na napadalce. «No, pa smo jih, merde!« je vzkliknil Osojnik. Iz telovnika je potegnil sploščeno steklenico in jo pomolil Bečanu: «Na, Frane, potegni in daj naprej! Morda smo se otresli vsiljivcev.« Frane je naredil nekaj požirkov in ga hvaležno pogledal, kot takrat v Galiciji, ko ga je snel obešenega z veje. Kamen se mu je odvalil od srca. S temi salvami so se zaznamovali za upornike. Nihče se še ni zavedal, da je to žig, ki se ne izbriše. Vedeli pa so, da bi bilo lahko drugače. Če bi slovenski voditelji zbrali nekaj polkov in dobili še nekaj prekaljenih srbskih čet, bi že videli... Tedaj tudi Wilson ne bi risal razmejitvenih črt po ozemlju, ki ga ni še nikoli videl... Sproščeno so se krohotali. Všeč jim je bilo, da so videli Italijane bežati. Na prizorišču napada so pobrali dve puški in nekaj klobukov. Razdelili so si jih, da bi jim žene iz njih naredile copate. Preden so se razšli, je Bečan spregovoril: ♦Možje! Ne vemo, kaj smo dosegli. Napravili pa smo usoden korak! Napadli smo vojsko države, ki nas je nasilno zasedla. Če to izvedo, se nam bodo krvavo maščevali! Prisezite, da boste molčali! Naj mislijo, da so jih napadli Srbi!« Vsi so soglasno prisegli molčečnost. Pepca je bila ponosna na moža. Vedela je, da je njegov ugled med vaščami močno zrastel. V mraku je bila krčma polna gostov. Toliko jih je bilo, da niso mogli vsi posesti. Snovi za pogovor je bilo dovolj. Prišel je tudi učitelj Šuligoj, naprednjak, zaveden Slovenec, ki je vodil pevski zbor. Njegovi fantje so stopili v krog in zadonela je pesem: »■Slovenec sem, Slovenec čem ostati, rodila mene je slovenska mati...« Kot bi nekje v dna srca slutili, kako temni oblaki se zgrinjajo nad usodo Slovencev in kakšno nasilje se obeta slovenski besedi, so si sprostili s pesmijo srce in duha. POD JARMOM I. Minilo je nekaj negotovih let. čas je tekel prek neba, kot da se ne bi bilo nič zgodilo. Spodaj v dolini pa so nastajale velike spremembe. Vesti o njih so prodirale tudi v odmaknjene hribovske vasi. Gorjanski kmetje so zaman nagnali alpince v dolino. Z meje onkraj Snežnika in Javornikov ni bilo pomoči, v svetu pa ne milosti in ne pravice za Slovence. Primorcem so namenili počasno smrt in potujčenje. Z rapalsko pogodbo je jugoslovanska vlada priznala krivično delitev ter prepustila Primorsko in Istro Italiji. Včeraj v košarkarskem pokalu prvakov Tudi Smislovu še pol točke do finala Bosna ugodno presenetila Premagala je moštvo Jolljcolombanija is Cantuja Bosna — Jollycolombani 88:84 (47:49) BOSNA SARAJEVO: Vučevič, 14, Djogič, Benaček 28, Varajič 20, Mu-tapčič 6, Bilanovič 4, Hadžič 16, Mitrovič, Lukenda, Primorac. JOLLYCOLOMBANI CANTU': In-nocentin 4, Bargnia 4, Bosa 8, Bre-wer 19, Riva 2, Marzorati 15, Craft 6, Fumagalli, Sala. SODNIKA: Grigorjev (SZ) in Lahov (Bolgarija). PM: Bosna 16:18, Jollycolombani 14:16. PON: Craft (34), Innocentin (35). GLEDALCEV: 1.500. Barcelona — Bancoroma 81:74 (43:32) BANCOROMA: Wright 3, Sbarra 5, Tombolato 2, Gilardi 10, Polesello 24, Solfrini 4, Bertolotti 9, Kea 17, Sal-vaggi, Grimaldi. BARCELONA — Kljub odlični igri Polesella (24 točk) je sinoči italijanski prvak Bancorome zasluženo izgubil v gosteh proti Barceloni, pri kateri je bil skoraj neustavljiv San Epi-fanio, ki je dosegel kar 31 točk. Dobro sta igrala tudi Sibilio (21 točk) in center Starks (16). Pri Bancoromi je po dolgem času zopet zaigral Američan Wright, ki pa seveda ni mogel dati svojega običajnega doprinosa. • BJoRN BORG je po dveh urah in pol v ekshibicijskem teniškem srečanju premagal Novozelandca Chrisa Lewisa z 1:6, 7:6, 6:2, 6:4. • ŠMID ELIMINIRAN. Na medna rodnem teniškem turnirju v Sydneyu je Šved Nystrom premagal Čehoslo-vaka Šmida s 4:6, 7:5, 6:3. V 10. partiji šahovskega polfinalnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka v Londonu sta včeraj sovjetski veteran Smislov in Madžar Ribli remizirala. Smislov vodi tako po 10 partijah s 6:4 in je praktično že finalist. Sovjetu namreč zadostuje le še remi za uvrstitev v finale. In še pol točke za finale zadostuje tudi mlademu Sovjetu Kasparovu, ki bo danes igral proti Korčnoju. Tudi v tem dvoboju je stanje 6:4 za mladega Sovjeta, ki si je po slabem začetku opomogel in povsem nadigral »disidenta* Korčnoja, ki je v Londonu krepko razočaral. Razen izrednih presenečenj ali bolje pravih čudežev se bosta v finale uvrstila Smislov in Kasparov. Eden od le-teh pa bo igral proti svetovnemu prvaku Karpovu. Nogometaši Triestine optimistično razpoloženi Tržaški drugoligaš bo v nedeljo igral v 15. kolu italijanske nogometne B lige proti Arezzu. S tem srečanjem se bodo tržaški nogometaši tudi letos «poslovili* od svojih navijačev in že zaradi tega je pričakovati, da bodo dali proti močnemu nedeljskemu tekmecu vse od sebe. Sicer pa je Triestina na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice in zato nedeljska tekma tudi ne bo zgolj »prestižnega pomena*. Nasprotno! Buffonijevi varovanci krvavo potrebujejo točke, da bi poboljšali svoj položaj na lestvici. Proti Arezzu absolutno ne smejo izgubiti, kajti nasprotno bi zašli v težjo krizo. Pri Triestini pa so optimistično razpoloženi in računajo, da bodo proti Arezzu osvojili vsaj točko. Inter včeraj oprostili, danes pa... SARAJEVO — Sarajevska Bosna je včeraj v drugem kolu finalnega dela pokala prvakov osvojila prvi točki, in to kar na račun evropskih prvakov, košarkarjev iz Cantuja. Vse je tudi kazalo, da bodo italijanski košarkarji zlahka osvojili to srečanje, saj so skoraj do sredine drugega polčasa vodih tudi z desetimi točkami razlike. Od 13. do 18. minute pa so gostje povsem popustili, kar je spretno izkoristila Bosna, ki je nasprotnike ne samo dohitela, temveč jim je celo zadala u-soden udarec ter nato tesno zmagala. Pri Sarajevčanih so skoraj vsi i grali zelo dobro. Hadžič je dobro vodil igro svojih, obenem pa tudi čuval najboljšega košarkarja Jollycolomba-nija Marzorati ja. Benaček je bil skoraj neustavljiv v napadu in zelo »rutinirano* je igral Varajič. Pri gostih je največ pokazal Marzorati, solidno je v napadu igral tudi Riva. ZORICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je včeraj izrekla le eno od dveh odločitev glede afer na dveh pokalnih tekmah, v katere je bilo zapleteno milansko društvo Inter. Glede srečanja Inter - Groningen, ki je bila v Bariju in v katerem je milansko moštvo zmagalo kar s 5:1 in se tako uvrstilo v nadaljnje kolo, je disciplinska komisija UEFA povsem oprostila milansko društvo. Glede hudih izgredov med in po tekmi Inter - Austria pa se bo disciplinska komisija izrekla šele danes zjutraj. V Inter je vem taboru pa menijo, da društvo ne bo izključeno za eno ali dve leti iz vseh pokalnih tekmovanj. temveč da bo verjetno milansko igri šče »diskvalificirano* za več kot (tri do štiri). Kot je znano, so milansko društvo že lani kaznovali s prepovedjo igranja na lastnem igrišču za dve koli zaradi izgredov na tekmi Inter -Real Madrid. V Inter je vem taboru pričakujejo tudi zelo visoko globo. O srečanju Luksemburg - Anglija, na katerem je tudi prišlo do hudih izgredov, bodo razpravljali pozneje. • OLIMPIJSKE IGRE. Princ Alexan dre De Merode, predsednik zdravniške komisije mednarodnega olimpijskega odbora, je izjavil, da bo med igrami v Los Angofesu vsaj dva tisoč tekmovalcev moralo skozi anti doping kontrolo. i ll11 i ! e J | 1. — prvi 1 2 drugi X 1 2. — prvi 2 1 drugi 1 X 2 3. — prvi X 1 drugi X 2 4. — prvi 2 1 X drugi X 1 5. — prvi 1 X 2 drugi 2 1 6. — prvi 1 X drugi 2 1 X SMUČARSKO SP Zopet spremembe VAL GARDENA — Zaradi pomanjkanja snega v Madonni di Campiglio so superveleslalom za SP anticipirali na ponedeljek, 19. t.m., v Val Gardeni. Smučarji pa bodo tekmovali na isti progi kot smukači v nedeljo. V Madonni di Campiglio pa bo v torek regularno na sporedu moški slalom. • NOGOMETAŠA SAMPDORIE Lu- ca Pellegrini (20 let) in Alessandro Renica (21) sta se laže poškodovala v prometni nesreči pri Covercianu. • PORTO je osvojil portugalski nogometni superpokal, s tem da je v povratni tekmi premagal Benfico z 2:1. Prvo srečanje se je končalo brez zadetkov. Sonja Doljak Avellino - Piša 1 X Catania - Ascoli 2 Fiorentina - Roma X 2 J u ve n t us - Inter 1 Lazi« - Udinese 2 Milan - Torino X 1 2 Sampdoria - Napoli X Verona - Gcnoa 1 X Perugia - Atalanta X Triestina - Arezzo X 2 1 Vare se - Palermo 1 Mcssina - Salemitana X 1 Lucchese - Asti 2 Kljub temu da imia Sonja Doljak šele devetnajst let, ima za sabo že bogato športno kariero. Svoj največji uspeh je dosegla leta 1981, ko je osvojila naslov italijanske mladinske prvakinje. V letošnji sezoni se z ekipo Krasa poteguje za visoko uvrstitev v prvoligaškem prvenstvu. Miro Kuzmin je prejšnji teden pravilno zadel dvanajst rezultatov. Iskreno čestitamo! V prijateljskem košarkarskem srečanju Jadranovci ugnali Kraškega zidarja Jadran — Kraški zidar 100:74 (52:30) JADRAN: Kojanec, Žerjal 2, Da neu 20, Vassallo, Vremec 8, Gulič 8, Ivo Starc 4, Vitez 26, Ban 26, Rau-ber 6. KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Ferfo-lja, Brezec 27, Supič 17, Žvab 8, Čuk 2, Tavčar 6, Počkaj 14. V okviru priprav na jutrišnjo zelo pomembno domačo tekmo proti Bu driu so jadranovci igrali prijateljr sko srečanje proti sežanskemu Kraškemu zidarju in tudi zanesljivo zrna gali. Glede na to, da so si jadranovci priigrali zanesljivo prednost že v prvem polčasu, je trener Andrej Žagar dal možnost nastopa vsem razpoložljivim igralcem, Tako so v drugem polčasu v glavnem igrali mladi Po prvem delu 1. jugoslovanske nogometne lige Pri Olimpiji ni straha pred izpadom Komentar FRANCI BOŽIČ Samo štiri leta je trajalo mirno obdobje nogometašev Olimpije, ko ni bilo nobenega strahu v zvezi z ob stavkom v ligi. Zdaj pa je Olimpija v podobnem položaju kot leta 1978, ko je bila tako kot letos po jesen skem delu prav zadnja na lestvici. Ljubljančani so tedaj zamenjali tre nerja, Dušanu Varagiču pa je tedaj uspelo, da se je bil rešil. Bo tako tudi letos? Letošnji položaj Olimpije pa je vendarle lažji kot leta 1978, tedaj je imela namreč samo 10 točk in je za tri točke zaostajala za najbližjim konkurentom, letos jih ima 13 in le za točko zaostaja za Vardarjem in Slobodo. V taboru Olimpije se seve da zavedajo kočljivega položaja na lestvici, toda na slovo od lige ne pomišljajo. Zdesetkana Olimpija to jesen niti ni igrala tako slabo, kot kaže položaj na lestvici. Odsotnosti Elsnerja, Iskre, Budinčeviča in Bošnjaka so se sicer poznale, tudi brez njih so ljubljanski tzeleno beli» prikazali nekaj zelo dopadljivih iger. Treba pa je vendarle priznati, da so imeli veliko smole ter da so jih zelo oškodovali tudi sodniki. Brez hu dih sodniških spodrsljajev, kot je bil na primer ta, da je sodnik na tekmi z Rijeko proti njim dosodil 11 me-trovko, čeprav je bil prekršek več kot meter zunaj kazenskega prostora. bi imela Olimpija vsaj tri točke več. Olimpijin trener Nedeljko Gugolj je večkrat celo pomišljal, da gre za organizriano sodniško zaroto proti Olimpiji. Toda treba je le priznati, da so bili nekateri ključni Olimpijini igralci, kot so V. Ameršek, Petrovič in Dala novič to jesen dalj časa v krizi in so le na nekaj tekmah igrali, tako kot zmorejo. To krizo gre pripisati predvsem zmanjšanim motivom teh vrhunskih igralcev, povzročili pa so jih odhodi najboljših. Olimpija je imela enkratno priložnost, da bi pred startom angažirala slovitega Braneta Oblaka, ki se je ponujal tako rekoč sam, toda v bežigrajskem taboru so tedaj mnogi še vedno menili, da O-limpija lahko shaja tudi brez Oblaka. Ta je potem zaigral za moštvo avstrijskega drugoligaša Spittala. Oblak pri njem še vedno igra prvo violino, čaka pa ga tudi zanesljiva selitev v 1. ligo. Pri Olimpiji so se ob koncu jeseni razmere nekoliko spremenile, staro vodstvo se je poslovilo, prišli pa nekateri mladi in v nogometu novi ljudje. Manjka jim sicer veliko vod stvenega znanja, toda ideja, da bi se vrnil Oblak je že tu. Nanj ne ra čunajo toliko kot na igralca, temveč kot na moža, ki bi v vlogi direktorja stadiona prispeval k stabilizaciji razmer. Zdaj seveda še ni zanesljivo, če bo Oblakov «come back» moč realizirati takoj, toda ideja, ki bi v vsakem pogledu lahko koristila Olimpiji, je tu. Upajmo le, da se ne bo košarkarji, ki so se tudi zelo dobro odrezali. Žagar je obenem tudi v tem srečanju poskusil več kombinacij pred jutrišnjo tekmo. Jadranovci so proti Sežancem pokazali zadovoljivo formo. Zelo točni so bili predvsem pri prostih metih (100-odstotni). Največ košev so dali Ban, Vitez in Daneu, pri gostih pa je bil najuspešnejši Hilarij Brezec. PRIJATELJSKA TEKMA Pieris — Kras 2:1 (2:1) STRELEC za Kras: Lo Faro v 30. minuti. J Krasovi nogometaši so odigrali v Pierisu trening tekmo s tamkajšnjo ekipo, ki nastopa v prvi amaterski ligi in trenutno vodi na prvenstveni lestvici. Čeprav je bilo igrišče nekoliko poledenelo, sta ekipi predvajali dopadljiv nogomet, na trenutke smo bili priča hitrim in dobro izpeljanim akcijam z obeh strani. (Z.S.) • ZDRAVSTVENO STANJE nesreč nega italijanskega boksarja Salvato-reja Serre se slabša. Serra je že od sobote v komi. uresničila stara napoved ljubljanskih navijačev, da bo Oblak prevzel krmilo, oziroma mu ga bodo prepustili, šele tedaj, ko bo klub potonil v dru-goligaške vode. , Medtem ko Oblakov prihod še močno visi v zraku, pa se v taboru Olimpije ukvarjajo z bolj praktičnimi za devami. Predvsem gre za okrepitve pred nadaljevanjem prvenstva, ki se bo začelo ali 19. jebruarja (če se bo Jugoslavija uvrstila na EP v Franciji) ali pa 4. marca (če se ne bo). Pri Olimpiji ne skrivajo ambi cij, da bi še najraje od Crvene zvezde dobili nazaj Marka Elsnerja, ki je bil še spomladi duša ljubljan skega moštva. Ideja je še zlasti aktualna, ker se Elsner v Beogradu ni najbolje znašel in tudi pri Zvezdi niso povsem zadovoljni z njim. Upanja, da se bo prebudil sicer še niso izgubili, toda na Olimpijine prošnje vendarle niso ostali gluhi. Toda Cr-vena zvezda se tega neposredno nadarjenega igralca gotovo ne bo kar tako odpovedala. Toda v Ljubljani imajo menda že pripravljeno zamenjavo: Petrovič k Crveni zvezdi in Elsner k Olimpiji. Petrovič je bil nekoč sicer prav Zvezdin igralec, toda uveljavil se je šele pri Olimpiji in postal celo reprezentant (svojo edino tekmo je odigral v kvalifika cijah za SP v Španiji z Italijo v Turinu). Ideja o tej zamenjavi je še toliko bolj aktualna, ker se za Petroviča poteguje tudi Zvezdin konkurent Hajduk. (Nadaljevanje sledi) NOVO LETO 83/84 GRADEC in GRADOVI 30.12.83 - 1.1.84 BELJAK in KANZEL 30.12.83 - 2.1.84 BUDIMPEŠTA 30.12.83 - 2.1.84 M0NCHEN 30.12.83 - 2.1.84 RIM 29.12.83 - 2.1.84 DUNAJ 29.12.83 - 2.1.84 poleg tega še Lit. 210.000.— Lit. 298.000,— Lit. 349.000,— Lit. 375.000,— Lit. 439.000.— Lit. 470.000.— + vpisnina LONDON 29.12.83 - 2.1.84 Z LETALOM IZ BENETK SAMO LIT. 450.000 + VPISNINA ZA AVTOMOBILISTE BELJAK: Božič 24.-26.12.83 Novo leto 30.12.83 - 1.1.84 LIPICA: Božič 24.-26.12.83 Novo leto 31.12.83 - 1.1.84 Lit. 117.000.— Lit. 148.000.— Lit. 54.000,— Lit. 104.000.— + vpisnina M* Podrobnejše informacije dobite v naših programih, ki jih lahko dvignete pri: UFFICIO CENTRALE VIAGGI - Corr. CIT Trg Unita d’ltalia 6 - TRST Tel.: 62621 - Telex: 460289 Pomni, s plačevanjem »PREST1TEMPO* potuješ danes... plačaš jutri. linea PROIZVODI ZA LASE IN ESTETIKO UL TOTI 12 TEL : 766924 TRST Pred jutrišnjo tekmo v ženski B ligi OMA-Meblo Optimizem v taboru naših odbojkaric Prejšnjo soboto si je srečanje med našo združeno ekipo in Moglianom ogledalo precejšnje število ljudi. Ob koncu te za naše barve ne preveč uspešne odbojkarske predstave, smo Se približali nekaterim gledalcem in skušali poizvedeti za njihovo mnenje o tekmi. To pa nikakor ni bilo lahko, saj razočarani navijači niso hoteli dajati izjav. No, nekateri pogumnejši Pa so vendarle odgovorili na par Vprašanj. «Kaj meniš o Meblu?* Iv0 Sosič, odbornik Sloge in odbojkarski sodnik: «Najprej moram reči, da prvega seta nisem videl, mislim Pa, da so se igralke nekako bale zmagati. Bile so zelo negotove in živčne, slabo so sprejemale servis in kot Posledica je bil tudi napad neučinkovit.* «Katere so slabosti te ekipe?* Sonja Pernarčič, bivša igralka Bo~ ra in Sokola: «Naše igralke so posamezno zelo dobre, vendar ni tiste Prave homogenosti. Blok je bil zelo Pomanjkljiv in zato ne razumem, za- kaj je Kusova sedela na klopi. Vsekakor je ekip« psihološko na tleh.* Misliš, da je trener dobro vodil ekipo?* Robi Franko, bivši odbojkar in trener Sokola: «Tega ne komentiram, saj sva z Jurmanom prijatelja. Verjetno s klopi ni ukrepal povsem pravilno, da ni poslal prej v igro Rusovo. Maverjeva na mreži ni bila dovolj izkoriščena tudi, ker nimamo podajačic na višini. Pesaressijeva je bila izredno živčna in jo popolnoma od povedala.» «Kaj se da po tvojem ukreniti, da se današnja slika ne bi več ponovila?* smo vprašali Škrkovo in Glavinovo. Mariza Škrk, dolgoletna igralka Sokola: «Igralke se ne bi smele na igrišču kregati med sabo. Ojačiti bi morali blok, saj so nasprotniki ugotovili, da je Meblo močan v napadu, slab pa v obrambi in bloku. Igrati bi morala Kusova, verjetno bi šlo.* Anamarija Glavina, odbojkarica Bora, ki ne igra zaradi poškodbe: «Menjati je treba postavo in zaupati tudi igral- kam s klopi. Sprejem je slab, bloka pa praktično ni. Ekipa je na igrišču slabo postavljena in je vse preveč živčnosti.* Vendar je tekma z Moglianom že preteklost. Pred vrati je izredno važno srečanje z OMA in zato smo skušali izmeriti pulz ekipi in postavili nekaj vprašanj igralkama Mebla Zer-golovi in Lii Legiši. «Kafco pričakuje ekipa sobotni derbi z OMA?* Zergol: «Osebno se nekoliko bojim, čeprav se zavedam, da smo močnejši od njih. Sicer pa sem tudi za tekmo v Coneglianu mislila, da ne moremo izgubiti. Dejstvo ju, da se mi bojimo te tekme, medtem ko bi se morala OMA bati nas, saj imamo na lestvici šest točk več.* «Na tekmi z Moglianom ste bile zelo živčne. Tega si z OMA ne smete dovoliti...* Legiša: «Vzdušje v ekipi je mirnejše, ker smo imele krajši razgovor med tednom in se zavedamo, da je na naših ramenih precejšnje breme in nikakor si ne moremo dovoliti novega razočaranja. Poglavitno je, da bi bila igra bolj homogena, ne smemo pa igrati vsaka zase, kot se je to večkrat dogajalo.* «S katerim orožjem lahko spravite na kolena ekipo OMA?* Legiša: «Na podlagi prve tekme z njimi je težko soditi, saj tedaj prave igre sploh ni bilo. Mislim pa, da ima OMA predvsem dobro obrambo, zato verjetno lahko zmagamo že z uspešnimi napadi, obenem pa moramo paziti, da bomo uspešno lovile njihove plasirane žoge.* nPrecej je bilo tudi kritik na račun slabega bloka. Bo v soboto kaj drugače glede tega?* Zergol: «Mislim, da bo tekmo začela ista postava, upam pa, da bodo tudi menjave dobile priložnost, da se izkažejo.* Legiša: «V tekmi z ekipo OMA blok ne bo odločilen, ker so njihove tolka-čice slabe in torej tudi postava, ki je igrala na dosedanjih tekmah lahko brez večjih težav zmaga.* (Mig) Naš prapor v Novi Gorici HGP Sabotin — Naš prapor 3:0 (7, 14, 8) NAŠ PRAPOR: Sošol, Legiša, Mi-kluš, Devetak, Pahor, Vižintin, Grav-ner. HGP SABOTIN: Longo, Maver, Močnik, Markučič, čirkovič, Pestem, Jurca. Ekipa Našega praporja je v sredo zvečer gostovala v Novi Gorici pri odbojkarjih ŠD Sabotin. To je bilo pravzaprav povratno srečanje med tema dvema obmejnima društvama. Tudi tokrat so zmagali Novogoričani z izidom 3:0, čeprav moramo priznati, da je bila igra precej zanimiva in izenačena. V nedeljo v Gorici tekmovanje v plavanju Društvo Gorizia nuoto, ob sodelovanju krajevne konzulte za Rojce, bo v nedeljo, 18. t.m., pripravilo v mestnem bazenu božično plavalno tekmovanje, katerega se lahko udeležijo vsi mladinci, od 6. do 14. leta starosti. Tekmovali bodo na 25-metrski oziroma 50-metrski progi. Pred 11. kolom košarkarskega promocijskega prvenstva POLET PRED NAJTEŽJO NALOGO NAŠE SESTERKE V MLADINSKIH LIGAH Na Tržaškem le še finala Po desetem kolu je postalo stanje J' promocijskem prvenstvu nekoliko bolj pregledno. Don Bosco je sam na Vrhu lestvice (s tekmo manj), drugo J^esto pa si delita Barcolana in Ala-barda. Glede Barcolane bi pristavili, ua nrra še nadoknaditi dve tekmi, Verjetno pa bo odigrala samo eno in lzgubila srečanje proti Stelli Azzurri faradi nastalih izgredov na igrišču. °or Radenska je v preteklem kolu Nepričakovano izgubil doma s Stello Azzurro, Polet in Kontovel pa sta sla-Vl*a in deloma popravila položaj na razpredelnici. Nasplošno presenečata yisoki uvrstitvi Libertasa in Radio-®rufa, ki sta res poprečni moštvi. Beseda o prvenstvu je tokrat ste- kla z Andrejem Sedmakom, bivšim kotalkarjem, ki se sedaj ukvarja s surfanjem, turnim smučanjem in košarko. Globalno gledano je bil Sedmak v dosedanjih nastopih eden najboljših poletovcev. Po petih kolih je Polet končno po novno zmagal. Kakšno je trenutno razpoloženje v moštvu? «Mislim, da je zmaga pozitivno u-činkovala v trenutku, ko smo bili zaradi poraza s Scogliettom zelo potrti.* Kako si razlagaš dejstvo, da so do segla nekatera povprečna moštva (na primer Libertas in Radiograf) tako visoko uvrstitev? «Verjetno je to vezano na izenače- nost in na ravnovesje sil v letošnjem prvenstvu. Mislim, da bo potrebno počakati vsaj do konca prvega dela prvenstva za boljšo oceno moštev.* Po tvojem mnenju tvegata Polet in Kontovel izpad iz lige? «Menim, da je glede tega v večji nevarnosti Kontovel.* Ob koncu pa še napoved enajstega kola... «Po mojem mnenju bo Radenska s Scogliettom zmagala, čeprav igra v gosteh. Stella Azzurra bi morala slaviti proti Kontovelu, za nas pa lah ko reečm, da nam proti Barcolani eh solidni igri zmaga ne bi smela uiti.* (Cancia) DEČKI V nadaljevanju prvenstva ni prišlo do večjih presenečenj. Favorit za končno zmago Inter 1904 je še naprej nepremagan in bo po vsej verjetnosti tak tudi ostal, čeprav mora odigrati še štiri redne in eno zaostalo srečanje. Na drugem mestu sta trenutno Valley 80 Duke in Nuova Pallavolo, ki imata 4 točke manj. Na 4. mestu je Prevenire, ki ga je Bor premagal, a zaradi nesrečno izgubljene tekme z Nuova Pallavolo so borovcem odvzeli dve točki. IZIDI 9. IN 10. KOLA Volley 80 Duke - Nuova Pallavolo Trst 3:2, Bor - Rozzol 3:0, VIS - Prevenire 0:3, Inter 1904 - VIS 3:0, Prevenire - Bor 0:3. LESTVICA Inter 1904 14, Volley 80 Duke in Nuova Pallavolo Trst 10, Prevenire 8, Bor 6, VIS 4, Rozzol 0. DEKLICE IXa prvem letošnjem tekmovanju v krosu Štiri zmage lonjerske Adrie Prejšnji teden se je v Bazovici od Jjala vrsta krosov, ki jih že sedmo ,e.''° zaporedoma organizira tržaški ub «Gentlemen* in ki so veljali za "delitev trofeje «Brenno Ponton*. ■ ry' kros na razdalji 4.500 m je potegi* °d bazovskega nogometnega igri-do -*ezera’ P° cesti proti Motelu al Rosandra ter skozi gozd spet do °Sometnega igrišča. Drugi kros je v azdalji 6.500 m potekal od bazovske-b . Jezerca v borovec pri meji in na-'aJ spet do jezerca, tretji in zadnji r? je meril 5.800 m in se je odvijal bazovskega pokopališča do Gropa-e’ Padrič in nazaj v Bazovico. Re-bltati vseh treh tekem so veljali za r stavo končne lestvice, ki je bila azdeljena po starostih na 6 katego-J (5 moških ter 1 ženska). tn!r ze vrst° let s0 se tekmovanja a', letos udeležili atleti lonjerske bHe, ki so kljub ostrejši konkuren Pobrali toliko zmag, kot še nikoli doslej in sicer kar štiri od šestih možnih. Poleg tega so skupno v vseh treh krosih 12 krat zmagali v raznih kategorijah. Povprečno je na tekmah startalo 65/70 tekmovalcev, kar je glede na mraz in burjo kar spoštljivo število. V kategoriji dečkov, kjer je glavno besedo imel član Marathona Robert Furlanič, sta se odlično odrezala tri leta mlajša adrievca Robert Cafagna ter Andrej Batič, ki sta zasedla drugo oziroma tretje mesto, kljub temu, da je Batič kar dve tekmi opravil z mrzlico. V ženski kategoriji je mlada Sandra Sumberaz zmagala v vseh treh krosih, medtem ko se je Vile-rjeva v prvem uvrstila na drugo mesto, nato pa se zaradi gripe ni udeležila drugih tekov. V moški A kategoriji (od 15. do 30. leta) sta lonjerske barve branila Egon Renko, Fabio Ruzzier in mladinec Da- vid Gregori. Ta je bila tudi najštevilnejša kategorija (skupno 25 tekmovalcev). Po treh izenačenih tekmah se je na prvo mesto uvrstil še vedno naš najboljši zamejski dolgoprogaš Egon Renko, ki je na drugo meslei porinil klubskega tovariša Fabia Ruz-ziera, medtem ko je bil David Gregori, pred leti med najboljšimi mladinci v deželi, peti. Na končni društveni lestvici je Adria zasedla solidno drugo mesto. Dečke, kadete in naraščajnike (mo ški in ženske) čaka sedaj že prvi uradni kros, ki bo 19. in 20. t.m. na Koloniji in bo veljal za podelitev pokrajinskega naslova in za natečaj »Esercito - Scuola*. Seveda ne more mo pričakovati podobnega zmagosla vja, gre pa omeniti, da niso naši predstavniki zadnja leta na podobnih tekmovanjih nikoli odigrali podrejene vloge. (R.F.) OBVESTILA Šport na šola Trst b.“r<>ča, da bo prva seja novega od-¥j. a v sredo, 21. t.m., ob 20. uri v Vg sv- Frančiška 20. Zaradi določit-|e lunkcij v novem odboru je zaže-n'kovPriSOtn0st VSC*1 izv°Benib odbor- Dri Gladina vanfja 0,1 26’ 1Z' do B 1984 zimo' 1) v Kranjski gori. Vpisovanje v l,o A. Sirka v Križu (tel. 220-505) do 22- ure. or . ,®re9 " smučarski odsek loffHfeira 8., 15., 22. in 29. januarja ' SniileoroL; IftAnl rw I>vl/,t/\m ^ na se-od 20. ure- Kras v re?ča. da ic tečaj otroške telovadbe bilk j Vadniel OŠ v Saležu v naslcd-ra " d"eh: torek od 16.15 do 17.15 (III. sreda od 16.15 do 17.15 (V. teci ): četrtek od 16.15 do 17.00 (vrli petek od 16.00 do 17.00 (I. in |{(,hnazred)- V občinski telovadnici v od ic«pa te urnik naslednji: torek I5nn j do 88.15 (vrtec); sreda od do 16.00 (osnovna šola). Pad sniučarski tečaj z izletom ^ dež°' ^P'sovanje in informacije i (j0 !J društva, danes, 16. t.m., V mladinskih nogometnih ligah nastopa tudi več naših ekip. Na sliki: moštvo najmlajših Krasa med tekmo z Montebeliom Prva finalna tekma med zmagovalcema A in B skupine v Dolini se je končala po pričakovanjih z zmago Friulexporta, ki je premagal Breg s 3:0. Srečanje ni bilo najbolj zanimivo, ker domačinke so zaigrale občutno slabše, kot so sposobne. Povratno srečanje pa bo v četrtek, 22. t.m., v športnem centru Bora in naša združena šesterka je nesporen favorit za osvojitev pokrajinskega naslova. Ne glede na končni razplet je velik uspeh že v tem, da sta se v finalu tega tekmovanja spoprijeli dve slovenski šesterki. MLADINKE V prvem finalnem srečanju za pokrajinski naslov je OMA 01ympic premagala Inter 1904 s 3:0 (15:10, 15:0, 15:12). Kot zgleda bo moral Inter 1904 v tej konkurenci prepustiti pokrajinski naslov mestnemu tekmecu, ki ima zelo dober podmladek. Povratna tekma pa bo 19. t.m. in je res nemogoče, da bi Interju 1904 uspelo zmagati s 3:0 in ne prepustiti nasprotnicam več kot 22 točk. (G. F.) NA GORIŠKEM MLADINCI Val — Libertas GO 3:1 (12:15, 15:11, 16:14, 15:0) VAL: Vogrič, Bensa, Mučič, Braj nik, Cej, Bastiani, Zavadlav, Krpan, Grinover, Lutman. Po tej pomembni zmagi so Štan-drežci spet tik pod vrhom. Njihova usoda pa bo znana po naslednjih dveh tekmah s Turriacom in Torriano. Olympia — Torriana 1:3 (15:6, 13:15, 9:15, 9:15) OLYMPIA: Terpin, Kosič, Batistič, Podveršič, R. in I. Cotič, Maraž, Špacapan. Torriana je tokrat presenetila mladince 01ympie, ki so kratkomalo od povedali. V osmem kolu smo bili priča nopri čakovanemu spodrsljaju vodeče 01ym-pie, kar ponovno dokazuje izenačenost ekip v tej ligi. štandreški Val pa je prepričljivo osvojil novi točki in se tako vključil v boj za vrh lestvice. IZIDI 01ympia - Torriana 1:3, Val - Libertas GO 3:1, Turrriaco - Volley Club Krmin 3:0, Torriana - Volley club Krm in 3:0. LESTVICA 01ympia, Torriana in Turriaco 12, Val 10, Libertas GO 4, Volley club Krmin 0. PRIHODNJE KOLO 01ympia - Volley club Krmin (21. 12. ob 19.30); Val - Torriana (23. 12. ob 19. uri). MLADINKE Volley club Tržič — Olympia 3:0 (15:8, 15:0, 15:11) OLYMPIA: Doktorič, Kovic, Ma zgon, Šuligoj, Klanjšček, Komjanc, Antoni, Olivo. Proti vodilnemu na lestvici so Gori-čanke doživele neizbežen poraz. IZIDI Italcantieri - Volley club 3:0, Maria-no - Torriana 0:3, Volley club - 01ym-pia 3:0. LESTVICA Volley club Tržič 15, Italcantieri Tržič 12, Intrepida Mariano 10, Torriana 8, Libertas GO 6, 01ympia 0. DEČKI Olympia — Torriana 3:1 (7:15, 15:7, 15:9, 15:6) OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Podveršič, Devetak, Marassi, Bello, Mar-kosič, Bertolini, Humar. Dečki OIympie so odpravili ekipo iz Gradišča brez večjih težav, saj se je Torriana zaman upirala proti močnejšemu in predvsem bolj tehnično pripravljenemu nasprotniku. (I. C.) IZIDI Torriana - Italcantieri 0:3, Lucinico - 01ympia 1:3, Libertas GO - Torriana 3:0. LESTVICA Torriana, 01ympia in Libertas GO 2, Val, Naš prapor in Lucinico 0. PRIHODNJE KOLO Lucinico - Val (18. 12. ob 10.30 v Ločniku), Naš prapor - 01ympia (22. 12. ob 18. uri v Gorici). DEKLICE Pieris — Sovodnj'e 1:3 (13:15, 16:14, 6:15, 3:15) SOVODNJE: Visintin, Lovisutti, L. in C. Cotič, Juren, Gergolet, A. in R. Devetak, Batistič. Varovanke trenerja Tomšiča so izbojevale drugo zmago. V Pierisu so dokazale, da napredujejo, čeprav so na skupni lestvici šele pete. V predzadnjem kolu prvega dela je ekipa Sovodenj slavila svojo drugo prvenstveno zmago. IZIDI Italcantieri - Pieris 3:0, Grado - Libertas Krmin 0:3, Corridoni - Libertas GO 3:2, Pieris - Sovodnje 1:3, Libertas Krmin - Corridoni 3:1. LESTVICA Libertas Krmin, Corridoni 10, Volley club Tržič 8, Italcantieri Tržič 6, Sovodnje in Libertas GO 4, Pieris 2, Grado 0. PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Volley club Tržič (19. 12. ob 20. 15. v Gorici). Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st, viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731 T90 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT fElrfil ^lan i,ali*anske in tiskaj Trst [MI3jJ zveze časopisnih ' ' založnikov FIEG 16. decembra 1983 Zaradi slabosti finančne službe izgublja država težke milijarde RIM — Ministrstvo za finance bo konec januarja predložilo zakonski o-snutek o združevanju razredov IVA, tako da bo preko posrednih davkov država prejela nekaj tisoč milijard lir. Minister Visentini je dejal, da bodo novi ukrepi izboljšali delovanje uradov, ki pobirajo posredne davke. Podtajnik socialist Suši pa je bil bolj jasen in je tiskovni agenciji Italia izjavil, da je ukrep nujen in je tudi v skladu z navodili EGS. V drugi fazi bo potrebno ta ukrep uskladiti z gospodarskim programom vlade, da ne bi vplival na stopnjo inflacije. Suši je nadalje izjavil, da bodo z novim paketom, ki predvideva preureditev finančne administracije, povečali prihodke države. Kako nujna je reforma državnih financ, pove podatek, da bi morala s posrednimi in neposrednimi davki država prejeti od 40 do 50 tisoč milijard, 3.600 milijard z že ugotovljeno IVA in okoli 7 do 8 tisoč milijard z neplačanim davkom v tem letu. «če bi izterjali te zneske, ki nam pritičejo, pa jih nismo prejeli, bi za- beležili velik uspeh,» pravi podtajnik Suši. Če bi kasirali že dozorele posredne davke, bi prišlo v državno blagajno štirikrat več denarja kot s SO COF. Podtajnik je predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bo preuredila celotno službo za pobiranje posrednih davkov. Njena naloga bo u-gotavljanje stanja podjetij, preprečevanje davčnih utaj in posodabljanje uradov posrednih davkov. Glede per-sonala so mnenja, da bi morali prizna- ti višje osebne prejemke srednjemu in višjemu kadru v finančnem ministrstvu, sicer se bo zgodilo, da se bodo najboljši strokovnjaki zaposlili v zasebnem sektorju. Podtajnik je povedal tudi to, da temelji njihovo delo na zakonu iz leta 1910. Ta šibkost se je pokazala prav pri višjih nadzornikih ustanove SECIT, kjer je bil zaposlen tudi tisti Giacomo Rendina, katerega komunisti dolžijo, da je kriv izginitve težkih milijard in o čemer pišemo na drugem mestu. Komunistična interpelacija o Rendinovih poneverbah RIM — Komunistični senatorji so ministru za finance zastavili vprašanje, da bi izvedeli, če je res, da proti Gracomu Rendini niso še uvedli disciplinskega postopka radi prekrškov, ki jih je storil v družbi SECIT in zaradi katerih je rimski urad IVA utrpel milijardno škodo. Komunistični senatorji nadalje sprašujejo, če ustrezajo resnici govorice, da so Redino, dobrega prijatelja pripadnikov lože P2 kot sta general Lo Prete in kapetan Acampora, skušali iz tega zapleta rešiti krogi, ki so pripadali Gellijevi loži. Protest upokojencev V Rimu je bila včeraj protestna manifestacija upokojencev, na kateri je marsikdo imel kritične pripombe do vlade in do delodajalcev (Telefoto AP) Zahteva po izpustitvi generala Santovita Tovorno letalo strmoglavilo na tovarno V letalski nesreči v Kolumbiji izgubilo življenje nad 50 oseb RIM — Zagovornika nekdanjega šefa vojaške varnostne službe SISMI Giuseppe Santovita, ki ga obtožujejo, da je objavil državne tajnosti, sta včeraj zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev na svobodo. Izpustiti bi gia morali na podlagi člena 152 kazenskega postopnika, ki predvideva, da mora sodnik izpustiti obtoženca na svobodo, če se izkaže v teku preiskave in sodnega postopka samega, da obtoženec prekrška ni zagrešil, ali pa če zakon ne predvideva prekrška v tem smislu. Oba odvetnika tudi zahtevata, v pričakovanju morebitne izpustitve na prostost, naj sodstvo takoj prekliče zaporni nalog proti generalu Santovi-tu. Santovita obtožujejo, da je objavil nekatere državne tajnosti v zvezi z nekaterimi poskusi nasilnega spreminjanja ustavnega reda in glede tega pravita njegova zagovornika, da gre za prekršek, glede katerega se ni mogoče sklicevati na objavo državne tajnosti, saj je ustavno sodišče že sprejelo razsodbo da poskusi nasilne spremembe ustavnega reda ne morejo biti predmet državne tajnosti. Santovita, ki je trenutno v neki florentinski kliniki, kjer ga bodo morali operirati, je kot šef vojaške varnostne službe SISMI pred tremi leti po- sredoval novinarju tednika »Panorama* nekatere podatke, ki naj bi bili državna tajnost. Njegovi zagovorniki danes trdijo, da je omenjeni novinar v svojem članku objavil le obnovo nekaterih poglavij knjige ameriške pisateljice Claire Sterling, ki jo je v Italiji objavil založnik Mondadori. Zagovornika trdita, da je Sterlingova bila v Rimu prav v času, ko je izšel omenjeni članek. MEDELLIN — Vsaj petdeset mrtvih: to je obračun nove letalske nesreče, do katere je prišlo pri kolumbijskem mestu Medellin. Ob tej novi katastrofi zmanjkajo kronistu izrazi, kajti v zadnjih mesecih je svet pretreslo že več podobnih tragedij, ki se ponavljajo z osupljivo nagli- co, tako da je nanje že težko reagirali. Včeraj je torej v Kolumbiji strmoglavilo letalo. š’.o je za tovorni boeing 707, na katerem je bilo okrog deset članov posadke. Letalo je padlo na neko tekstilno tovaro, v kateri se je vnel požar, ki je zahteval še štirideset žrtev, a je ta obračun še začasen. Kolumbijsko letalo je strmoglavilo takoj po vzletu, še prej pa so morah poseči tehniki, kajti ugotovili so o-kvaro na turbinah, tako da so vzlet prenesli za dve uri. In ko je vse kazalo, da je v najboljšem redu, je par sto metrov od letališke steze boeing izgubil motor, kar je vzrok tej novi nesreči. Letalo je bilo last družbe «Tampa Airlines* in je bilo namenjeno v Miami na Florido, kamor je običajno prevažalo cvetje. Predstavnik kolumbijske družbe je izjavil, da bi morali tokrat podvreči letalo generalnemu remontu v ZDA in to je | bil tudi cilj te, žal zadnje, vožnje. Vse kaže, da bi lahko imela ta ponovna nesreča še večje, katastrofalne posledice. Goreči deli letala so namreč padli na veliko skladišče oziroma tovarno, ki je samo par sto metrov oddaljena od drugega skladišča, kjer hranijo tehnična goriva. Ko bi se še to skladišče vnelo, bi bile posledice gotovo še hujše, kljub hitremu in učinkovitemu nastopu gasilcev. Arabci se zanimajo za sončno energijo KUVAJT — Čeprav imajo ogromne zaloge nafte so se nekatere arabske države odločile, da črpajo svojo energijo od sonca. Ocenjujejo, da bodo arabske zaloge nafte, če jih bodo črpali s sedanjim tempom, trajale še kakih sto let. Kaj pa potem? Arabci se niso pustili preslepiti s temi napovedmi, temveč so kljub svojemu naftnemu bogastvu usmerili svojo pozornost in denar k proučevanju drugega, praktično neizčrpnega energetskega vira — sončnih žarkov. To so potrdili tudi na pred kratkim zaključeni prvi arabski mednarodni konferenci o sončni energiji v Kuvajtu. Udeležilo se je je tristo izvedencev iz arabskih in nearabskih držav, ob koncu p>a so izglasovali priporočilo arabski! i državam, naj uskladijo svoja prizadeva- nja pri praktičnem izkoriščanju sončne energije. Na konferenci je šef oddelka za sončno energijo pri kuvajtskem inštitutu za znanstvene raziskave Al Saih dejal, da je sončna energija največji dolgoročni adut na področju energetskih virov na zem'ji. V Kuvajtu obstajajo že štirje centri za proučevanje sončne energije, med katerimi je tudi sončna električna centrala z zmogljivostjo 100 kilowatov. Eden najbolj ambicioznih načrtov v arabskem svetu je vsekakor «sončna vas* nedaleč od Riada v Saudski Arabiji, v katero so ZDA in Saudska Arabija vložile o-gromne vsote denarja. Saudska Arabija, kljub ogromnim količinam nafte je najbrž največji investitor v načrte za proizvodnjo sončne energije, saj vsako leto investira v ta namen kakih štirideset milijonov dolarjev. Miki Muster: imUStMrjji (37.) ...IN ObVECLAA. -PROTI lAmt... ... Atentat v San Sebastianu MADRID — Neznanci so včeraj dopoldne v San Sebastianu napadli z avtomatskim orožjem policijsko izvidnico, ubili enega agenta, drugega Pa ranili. Atentatorji so nato ustavili avtomobil mestnih redarjev in z njia1 zbežali. Kasneje je policija našla avtomobil v nekem gozdu pri San Sebastianu- Pizza na ministrov način NEW YORK — Izdelovalci znamenite pizze, pazite se, da boste dajali na svoje «izdelke» več sira! To je ukaz vlade ZDA vsem kuharjem v pizzerijah širom po državi. Skratka, ministrstvo za kmetijstvo ZDA ima svoj poseben recept in zahteva, da se ga uveljavlja. Dokaj nenavadno vest objavlja Wa-shington Post, ki ob tem seveda u-strezno ironizira, čeprav je minister za kmetijstvo izjavil, da je njegov recept izključno v obrambo «interesov ljubitelja pizze*, in torej naj ne bi šlo za povezavo s hiperprodukdi0 mlečnih izdelkov v ZDA. VendaT vplivni dnevnik temu preveč ne ve' rjame. Zakaj potemtakem ministet prepoveduje, da bi sir dolagali sirO' vim pizzam in zahteva, da ga f treba v izdatni meri dodajati me' snim? Naj bo tako ali drugače, državiM* birokracija je prišla tako daleč, ukazuje Američanom, kaj naj spl0!* jejo. Minister pa seveda ni povedal, katere pizze naj jedo milijoni breZ' poselnih... Američanom je zelo odleglo..« WASHINGTON — V glavnem ameriškem mestu so si končno, hvala b°[ gu, oddahnili. A ne zato, ker bi rešili hudo gospodarsko krizo, niti zato, k® bi odkrili nova ležišča nafte, ampak zaradi tega, ker gre pandi Ling - ling h® bolje. Kot znano so pando darovali Kitajci leta 1972 takratnemu predsednik Nixonu, zadnje čase pa je živalca boehala zaradi infekcije na ledvicah u* so bili zelo v skrbeh za njeno življenje. ' . Sedaj pa so v washingtonskem zoološkem vrtu veterinarji sporočili, ® ni več v nevarnosti, kar so objavili vsi časopisi in tudi televizija. Kako leP°’ da so tudi Američani srečni... A