Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K S'SO.
Posamezna številka 20 v.

Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 2. julija. (Kor. urad.)
Topništvo je na celi italijanski fronti zelo živahnn delovalo. Delovanje je proti jutru med Brento in Pijavo in na dolenji Pijavi narastlo do živahne sile. Večjih infanterijskih bojev čez dan ni bilo.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 2. julija (uradno). Veliki glavni stan.
Zapadno bojišče: Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta: Na veliko mestih fronte je započel močan ognjeni napad sovražna podjetja, katera smo zavrnili.
Vojna skupina nemškega prestolonaslednika, zapadno od Oise in južno od Aisne živahno poizvedovalno delovanje. Močni delni napadi južno od Ourcqa in severozapadno od Chateau Thierryja so se v našem vojnem ozemlju ponesrečili. — Poročnik Udet je dobil svojo 37. in 38., poročnik Kroll svojo'28. in 29. zračno zmago. Ludendorf.
Pred bitko za Pariz.
Pariz, 1. julija. Vsa sovražna letala so preletela sinoči naše črte in so se obrnila proti Parizu. Znamenje za alarm se je dalo ob V, 1. ponoči in je jenjalo ob 1. Drugega o tem ni poročati.
Genf, 1. julija. Listi poročajo, da se grade žične ovire v varstvo Pariza.
Velike sleparile pri žitni centrali na Dunaiii.
Dunaj. Policija je aretirala 5 uradnikov in uradnic žitne centrale, ker so prodajali po cele vagone krompirja in moke po visokih cenah.
Naprei slovenska zastava !
Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala.
Zatorej dobro vem:
Slovenec sem I
.Novice“, težko pričakovane, so izšle! Bortii so se imele z velikimi težavami, a premagale so jih, in bodo izhajale v radost vsem, ki si žele dobrega dnevnika, katerega glavna dolžnost je, podajati ljudstvu resnične informacije o javnem življenju.
Tega je pri nas manjkalo. Oba dosedanja ljubljanska dnevnika sta slovensko politiko zavozila tako, da smo Slovenci pahnjeni daleč nazaj. Ob sklicanju državnega zbora je bil prišel za Slovence zgodovinski trenutek. Vojska z Italijo je Slovence pomaknila visoko na politično površje, in na merodajnih mestih so gojili misel, da se mora slovenski živelj v državnem interesu podpirati in iz njega ustvariti močna trdnjava. Tedaj se je resno mislilo na Združeno Slovenijo. V teai hipu je bila majniška deklaracija, izrečena v državnem zboru, dobra politična poteza, ki je pozornost obrnila na razmere na jugu in je opozorila avstrijsko javnost na važnost naših pokrajin, v notranje- in zunanjepolitičnem oziru. Na tem temelju bi se bilo moralo modro zidati naprej, in slednjič bi se bila našla rešitev, ki ne bi sicer izpolnila vseh zahtev majniške deklaracije, pač pa bi bila Slovencem dala vsaj izpolnitev njihovih najnujnejših narodnih zahtev. Majniška deklaracija pa bi ostala dober program za bodočnost.
Politika večine državnih poslancev slovenskih pa je vse to podrla. Storili so vse mogoče politične nerodnosti, po katerih so tekom enega dobrega leta dosegli, da se je podrl ves temelj, na katerem se bi mogla graditi pametna slovenska politika. Namesto da bi bili gradili v okvirju majniške deklaracije stavbo naše domovine, so pa zašli v meglene daljave in tavajo v temi blodnih 1 fantazij. Uspeh te brezglave politike je, da je slovensko parlamentarno zastopstvo izgubilo svoj ugled kot resen političen faktor. Eni jih imenujejo zaveznike naših sovražnikov, drugi jih prezirajo kot politične zapeljance, vsi resni politični faktorji pa, v katerih^ rokah bo bodoča preosnova monarhije, nečejo ž njimi nobenega stika.
S tem je ves slovenski narod silno udarjen. Položaj za nas se je v teku enega leta popolnoma preobrnil. Sedaj moramo gledati, da iz tega političnega poloma rešimo, kar se rešiti da.
Zadnji čas je, da začnemo delati pametno slovensko politiko. Z vsemi slovanskimi strankami moramo iskati dobrih stikov, in tudi sicer gledati, da pridemo iz sedanje osamljenosti do novega političnega vpliva. Najbližji je vsak samemu sebi, in tudi mi smo pred vsem Slovenci. Kaj nam pomaga vse drugo, če smo pa doma, na svojih tleh, tepeni in ponižani!
Zato bo glavna naloga „Novic“, da bodo, stoječ na Katoliškem načelu pravičnosti in resničnosti, branile slovenske pravice proti vsakomu, ki jih vede ali nevede, hote ali nehote podira! Edino v tej smeri je mogoča za naš narod uspešna politika.
Naprej slovenska zastava!
Zopet zvišanje železniških tarifov!
Iz državnega železniškega sveta.
V železniškem svetu je podala vlada izjavo, s katero dokazuje, da mora zopet zvišati železniške tarife, kar se je tekom dobrega leta zgodilo že trikrat. Izdatki kljub temu rastejo bolj kot dohodki. Leta 1913. so državne železnice imele dohodkov 797 milijonov kron, leta 1917/1918 pa bodo znašali 1316 milijonov kron, k čemur pride še 160 milijonov prometnih davščin, tako da se dohodek zviša za okroglo 600 milijonov kron. Vkljub temu pa bo znašal primanjkljaj 110 milijonov. Stroški za osobje so se namreč v primeri z letom 1913 zvišali za 76 odstotkov. Premog je poskočil od 52 milijonov na 125 milijonov K, ker se j: cena dvignila od 8 na 25 K za 1000 kg. Mazila so se podražila za 190%, za lokomotivni kilometer celo za 310%. Nabavni stroški za lokomotive in vozove so se dvignili za 180%. V sporazumu z ogrsko vlado se je sklenilo splošno zvišati vozne cene. Vojaški tarif se je zvišal že enkrat za 30% in potem za 50%, sedaj ga pa nameravajo iznova izdatno zvišati.
Zvišanje vojaškega tarifa je za nas dobro, ker so po vojski avstrijske železnice veliko bolj prizadete od ogrskih, zato se po zvišanju vojaškega tarifa ogrska polovica bolj pritegne k skupnim vojnim stroškom.
. Pri nameravanem novem zvišanju tarifov za civilno blago se pa bo izkušalo za vse železnice, tudi za zasebne, ustvariti enotni tarif.
Petdnevno zasedanje železniškega sveta je bilo izpolnjeno z nešfevilnimi pritožbami radi nedostatka sedanjega železniškega prometa. Železniška uprava naredi, kar more, a ni v stanu za dostiti poleg vojaškega tudi civilnemu prometu, niti neštevilnih tatvin in ropov na železnicah ne more preprečiti, dasi izdajo stroge odredbe. Sedaj bo vojaštvo pomagalo izdatneje pri varstvu blaga, ki se izroči železnicam.
Dr. Lampe jeTcot zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske med drugim protestiral proti malomarnosti, s katero se prevažajo živiia iti živali. Milijoni kilogramov mesa so šli v nič pri prevažanju klavne živine za vojaštvo. Da trpimo sedaj toliko pomanjkanje, mesa, je,jcrivo zlasti to, ker je klavna živina na železnicah od stradanja in od muk izgubila vse meso, preden je prišla do mesarja. Zahteval je, da se živina na vožnji krmi in napaja in da se prevaža kot'najnujnejše blago, zlasti pa plemenska živina, ki se dovaža ponavadi na velike daljave- Zastopniki železniškega ministerstva so se izgovarjali, da pri sedanjem stanju osobja in splošnih razmer ne morejo tem zahtevam zadostiti, da pa bo uprava izkušala, tem nedostatkom priti v okom.
Pravi krivci vojske.
Krinke padajo — lopovi se kažejo.
• „Nordd. Allg. Ztg.“ poroča iz Berlina: Naš zastopnik je imel v teh dneh priliko, govoriti s hetmanom Kalmikov, vojaškim atamanom astrahanskih kozakov polkovnikom Tundutovom, ki se je mudil nekaj dni tu na poti skozi Berlin. — Knez Tundutov je služil pred vojno pri ruskih gardnih huzarjih. Pred izbruhom vojne je bil poslan kot zvezni častnik k načelniku gen. štaba generalu Januškeviču in je v tej lastnosti opazoval prevažne svetovno-zgodovinske dogodke onih dni iz neposrednje bližine. O tem je pripo-edoval sledeče:
Ono noč, ko je poklical car generala Ja-nuškeviča k telefonu in zahteval od njega, da prekliče mobilizacijo, sem bil v stranski sobi generalove delavnice in sem mogel natančno zasledovati vse dogodkž. To je bilo onega dne, ko se je vršil popoldne znani pogovor načelnika gen. štaba z nemškim vojaškim pooblaščencem majorjem pl. Eggelingom, torej 16. in 29. julija. Po razgovoru carja z Januškevičem, ki je dobil nalog, razveljaviti mobilizacijo, je sled ;ji, kolikor se spominjam, govoril telefonično s svojim prijateljem Sazonovom. Takoj nato je še enkrat poklical carja in mu sporočil, da mobilizacijo preklicati ni več mogoče, ker je že odrejena; čete da so prejele mobilizacijsko povelje, vse je v teku, mobilizacija se ne da več preprečiti. Jaz sem razločno slišal jasno, čisto govorico generalovo. To, kar je rekel carju, je bila laž. Pred njim na mizi je ležalo še ne podpisano mobil iz cijsko povelje, ki ga je Ldal zdaj šele takoj po razgovoru s carjem. Na vprašanje, če je šlo le za delno ali celotno mo1 bilizacijr-, je odgovoril knez Tundutov: „Ne, šlo je za mobilizacjsko povelje na celo rusko armado v Evropi in Sibiriji“.
General Januškevič se je odločil po mnenju kneza Tundutova, začeti vojno z vsemi sredstvi, v trenutku, ko je prišel do prepričanja, da se bode Anglija udeležila vojne. Odločitev da je padla že 24. julija v Krasnoje selu, torej dne pred katerim se je ondi vršila parada vojaštva in so bili praporščaki povišani v poročnike.
Pozneje, po izbruhu revolucije, je knez zopet govoril z genera’om Januškevičem. Nekdanji štabni šef mu je pripovedoval o dejanjskem poteku stvari, kakor je znan izza Suhomlinove sod-nijske obravnave in kakor ga je opisoval knez.
Knez Tundutov je dejal o tem snidenju: „Januškevič je bil zdaj popolnoma potrt in je stal pod vtisom razmer. Očividno ga je zasledovala slaba vest. Izrazil se je, da zdaj spoznava, da se je pred vojno pač motil in da takrat ni prav ravnal.
Juniiska bitka ob Pijavi.
(Iz vojnotiskovnega stana):
Dolge tedne sta si ležali armadi ob spodnji Piavi prežeče nasproti. Obe sta bili pripravljeni na napad. Poizvedovalno delovanje se je večalo, topniški ogenj je naraščal na posameznih odsekih in je bil predznak večjih podjetij, pa potem zopet pojenjal. Italijani so postali končno nestrpni in so vrgli na naše postojanke na tisoče lelakov, v kterih so napovedovali skoro v vseh jezikih mona hije brezpomembnost napada in nadaljevanja vojne sploh. Čemu hočete vi, Avstrijci — je stalo tamkaj — vojno sploh nadaljevati? Bojujete se le bolj za moč fn korist Nemčije, koje jarma se ne boste mogli nikdar otresti. Italija in njeni zavezniki pa se bore za svobodo evropskih narodov, torej tudi za vašo. — Lepe besede niso na naše hrabre vojake na fronti seveda prav nič učinkovale. Medtem pa je naše vojaštvo delalo z mrzlično naglostjo. Nameravano podjetje — prehod čez Piavo — je bilo do najmanjše podrobnosti pripravljeno. Dne 15. junija, zgodaj zjutraj, se je uvedlo podjetje po kratki, toda intenzivni in učinkoviti topniški pripravi. V varstvu naravne in umetne megle, ki je ležala nad dolino in povzročila, da je sovražnikovo tepništvo streljalo v negotovo, so stopile prve naše čete m desni breg reke. Š tir ji c. kr. armadni zbori so izvršili prehod čez reko na črti od lagun do rečnega kolena pri hrbtišču Montella. Prva sovražnikova postojanka je bila takoj zavzeta. Napad se je takoj nadaljeval. Število ujetnikov se je v prvih urah sko koma višalo, ker so se celi sovražni oddelki vsled presenečenja udali brez boja. Z vsakim korakom naprej pa se je jačil odpor sovražnika. Tudi tu je namreč nastal žal slučaj, da strupeni plini v prvi in drugi postojanki, ki j naj bi obenem zadržali nastop rezerv, niso učinkovali. Sovražnik je bii pflpiavljen, in se je postavil v varstvu svojih novih izbol šanih mask proti plinom našemu napadu v bran, in to tem lažje, ker smo iz razlogov človečanstva uporabljali le zmernejše vrste plina.
Nekatere sovražne baterije so vztrajale v našem plinovem napadu skoro štiri ure.
Napad sicer ni prejenjal, pač pa je bil zastal. Na drugi strani pa je bilo že vnaprej gotovo, da še more le tedaj računati z .učinkovitim strategičnim uspehom, namreč da se prekorači reka, če se posreči prenesti napad na zapadnem bregu v eni potezi najmanj 2 0 do 30 km daleč, tako da bi bila potem Piava popolnoma odtegnjena sovražnikovemu vplivu. Dokler je namreč dosegalo sovražno topništvo reko, je bila organizacija rezerv za na desnem bregu bojujpče se čete naravno težavna stvar. Bila je neizvedljiva ko je poleg tega nastopilo še slabo vreme, ki je vsled svojih neprestanih nalivov stavilo ne le na bojujoče se čete največje zahteve, temveč tudi tehniškim oddelkom naložilo pravo Sizifovo delo. Vedno znova zgrajeni mostovi so bili razrušeni, pontoni odplavljeni, skratka, vsak poizkus, narediti stalno zvezo z zahodnim bregom, s čimer bi mogl' razen provianta dostaviti tudi še municijo, rezervo in topove, se je izjalovil. Medtem pa so bile zapletene naše čete na oni strani v hude boje. Armadni poveljniki, vojvoda d’ Aosta in general Giuseppe Penella, poveljnik nove druge armade, sta jih napadla z vsemi rezervami. Motorni čelni italijanske vojne mornarice so skušali vdreti iz lagunsktga ozemlja v Livenzo, da bi tako demonstritali za hrbtom naših postojank ob Piavi. Poskus pa je bil gladko preprečen. Tretji dan pa so vrgli Lahi tudi velike strategiške rezerve, ki so bile zbrane med Paduo in Treviso, v boj. Kljub tem močnim sovražnim protinapadom se je našim četam vendar še posrečilo, razširiti osvojeni prostor na zahodnem bregu. Polki' šeste armade so s pomočjo samo šestih baterij lahnega gorskega topništva, ki so jih k sreči pripravili čez. skoro popolnoma osvojili močno utrjeno in trdovratno branjeno hrbtišče Montella.
Dasi -- kakor omenjeno — ni bilo več pričakovati velikopotezne strateške izgube, da bi se reka premostila, posebno še ker je bil napad v beneških gorah medtem popolnoma ustavljen, je bilo zdaj umestno, ustaviti sovražni naval na novopridobljenem ozemlju. Šele ko je ta koncem tedna ponehal, se je zapovedalo četam nazaj v izhodne postojanke, ker bi bilo redno oskrbovanje s proviantom, municijo, rezervami itd. združe.iO s prevelikimi žrtvami. V dveh naslednjih nočeh je b!l desni breg docela izpraznjen. Mostovi se niso več gradili, ker bi take priprave lahko opazili sovražni letalci, ki so na-gosto krožili nad dolino in čuječe prežali na naše delovanje. V tihi noči in varstvu teme so premostile naše čete zopet reko.
Naše izgube pri zadnji ofenzivi.
K izjavam, ki jih je podal ogrski ministerski predsednik o številu izgub v zadnji ofenzivi proti
Italiji, se dodaje brzojavnemu korespondenčnemu uiadu od merodajne strani sledeči komentar: 1. Število 100 000 se je pomotoma razglasilo potom prenagljenega telefoničnega sporočila. Armadno vrhovno poveljstvo je obvestilo ogrsko vlado, da $o izgube manjše kot one v 10. in 11. soški bitki, te pa da so znašale 80 000 do 100000 mož! Kakršnihkoli natančnih podatkov o zadnjih izgubah na moštvu še Sploh ni. — 2. Primerjalna številka izgub z 10. in 11. soško bitko se ne nanaša na fronto ob Piavi in še manj na onih po g. ministerskemu predsedniku navedenih 70 pešpolkov samih, temveč na celo fronto od Stilfzer-skega prelaza do Adrije. Obsega čas od 15. do 20. junija, torej šest dni boja. 3. V skupnem številu izgub so vedno všteti tudi vsi ranjenci (kar je tudi naglašal g. ministerski predsednik 28. pr. m.) Izgube teh znašajo — kakršne so pač vremenske nezgode na jugozahodnem bojišču — dnevno 2000 do 4000 mož, skupno tedaj v šestih deževnih in mrzlih dneh 20 do 25.000 mož. Izgube potemtakem nikakor ne presegajo normalnega števila in jamčijo javnosti, da je vojno vodstvo vse storilo, omejiti šievilo žrtev.
Laška uradna poročila.
Dunaj, 2. jul. Vojno-tiskovni urad objavlja poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 1. julija. Na platoju pri Asiagu so povzele hrabre čete našega 13. armadnega zbora včeraj zopet ofenzivo. Važni Col de Roti so zajurišale in ga vzele in Col de Echelle je bil cel dan prizorišče ljutih bojev. Končno so premagale naše čete ljuti odpor sovražnikovih čet. Izvojevana postojanka je ostala v naših rokah. Proti poldnevu ih zvečer je povzel sovražnik 2. močna napada na Monte Pikalpello. Toda sovražne mase, katere je že deloma pokončala naša artilerija, je naša infanterija zadrževala in jih prisilila, da so se umaknile. Naša letala so se drzno udeleževala vseh delov boja. Sovražnikove izgube 29. in 30. junija so neizmerno visoke; 88 častnikov in 1935 mož smo ujeli. Naše izgube so vsled odločnega napada naših čet in izbornega sodelovanja topništva, jako male. Na ostalih delih fronte je bilo bojevanje normalno. V dolini Paone in v okolici Kozzolea v Judikarijah smo nekaj manjših sovražnih straž presenetili, in smo dobili nekaj ujetnikov in Silnih pušk. V okolici Zutna smo odbili vse sovražne napade.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 3. julija. Včeraj so došli sem vodilni parlamentarci, toda seje se še ne vrše. Poslanec Korošec je bil pri Seidlerju, a konferiral je z njim o izključno nepolitičnih zadevah, o deželi Kranjski, itd.
Danes se vrši seja poljskega kluba, ki bo pripravila preddela za glavno sejo kluba.
Čehi se trudijo, da pridobe za zvezo z Jugoslovani tudi druge opozicijonalne poslance. Češki klub se snide v četrtek in bo imel sejo takoj.
Poslanec Silvester je bil pri zunanjem ministru Burianu, da se informira o gospodarskih konferencah, ki se imajo te dni jv Solnogradu vršiti.
Dunaj, 3. julija. Ministerski predsednik Seidler je celo vrsto opozicijonalnih poslancev povabil k sebi na konferenco; istotako bo predsednik poslanike zbornice Groß te dni govoril z parlamentarnimi voditelji in bo potem sklical sejo načelnikov; kdaj se bo ta vršila, ni znano.
Ex-Iex stanje od 1. julija dalje.
Računski provizorij je potekel z zadnjim junijem, ne da bi se mogel obnoviti parlamentarnim potom. Ker na podlagi § 14. ne stopi v veljavo, se začenja s 1. julijem ex-lex stanje. Državni prejemki, davki, oddaje itd. se bodo pobirali in državni izdatki pokrili brez običajnega pooblastila, le na podlagi drugih zakonov, na kojih slone državni dohodki in izdatki. To je četrto ex Iex stanje, ki je imamo v Avstriji. — Prvo je bilo prve štiri dni 1.1912., drugo celi januar 1. 1914., tretje enajst dni začetkom marca 1918.
Dnevni red prihodnje seje poslanske zbornice.
Predsedstvo poslanske zbornice razpošilja dnevni red prihodnje seje, ki se vrši v torek, 16. julija ob 11. uri dopoldne. Vspored je sledeči: 1. Poročilo finančnega odseka o ob-dačenju prometa z efekti. — 2. Poročilo obrtnega odseka o predlogu glede težkega oškodovanja mesarskega obrta po raznih ukrepih vlade. — 3. Poročilo poljedelskega odseka o predlogu poslanca dr. Levickega in tovarišev o izločitvi tr govcev pri dražbah vojaškega blaga, ki se potrebuje v poljedelskih obratih, o omejitvah udeležbe pri takih dražbah za kmete po poklicu in na kmečke organizacije.
Czernin pri cesarju.
Dunaj, 3. julija. Bivšega zunanjega ministra grofa Czernina je sprejel včeraj zjutraj cesar v privatni avdijenci, ki je trajala 3/4 ure.
Podpisujte 8. vojno posojilo.
Po domovini.
Cesar deželnemu odboru. C. kr. deželna vlada je poslala deželnemu odboru kranjskemu sledeči dopis: C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. — Ljubljana, dne 30. junija 1918. Št. 3544/Präs. — Deželnemu odboru kranjskemu v roke gospoda namestnika deželnega glavarja insgr. dr. Evgen Lampeta v Ljubljani. — Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo so vzeli sklep, ki ga je sklenil deželni odbor vojvodine Kranjske povodom veleizdajalskega početja Ante Trumbiča in tovarišev, najmilostneje na znanje. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo so nad to patriotlčno izjavo občutili srčno veselje in najmilostneje blagovolili izreči za to Najvišjo zahvalo. V čast mi je, obvestiti o tem kranjski deželni odbor na podlagi odloka g. c. kr. ministrskega predsednika z dne 28. junija 1918. — C. kr. deželni predsednik: Attems, 1. r.
Čitatelje „Novic“ nujno prosimo, da nam pošiljajo kolikor mogoče veliko zanimivih novic, važnejše novice ekspresno. V vsakem večjem kraju pridobite prodajalca „Novic“ 1
Premestitev kadra našega strelskega polka. Neresnične govorice. O. li smo govorico, da je premestitev provzročil deželni glavar dr. Šušteršič in da je neki poslanec „Jugoslov. kluba“ videl dotično pismo g. deželnega glavarja pri domobranskem ministru. Od merodajne strani pooblaščeni izjavljamo, da je ta vest docela neresnična. Tacega pisma sploh ni, tedaj ga tudi nihče videti ni mogel.
Podpisovanje 8. vojnega posojila je finančni minister podaljšal do 17. julija opoldne.
Samomor podpolkovnika Leltnerja. Podpolkovnik Leitner, ki je bil zapleten v znano afero kranjske aprovizačne družbe, se je v garnizijskem zaporu v Trstu obesil.
Šolstvo In vzgoja. Upravni odbor dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino je preskrbel v šolskem letu 1917/18 revnim otrokom v Ljubljani za približno 24000 K čevljev. Mestna občina ljubljanska je prispevala 4000 K, deželni odbor kranjski pa nekaj nad 19.000 K. Tudi o priliki prvega sv. obhajila, ki se je vršilo na ljubljanskih ljudskih šolah pretekli teden, je dobilo 200 revnih prvoobhajancev za 5000 K brezplačnega obuvala. Odboru načelujeta preč. g. deželni šolski nadzornik Mih. Opeka kot predsednik in g. c. kr. okr. šolski nadzornik Fr. Lavtižar kot tajnik in blagajnik. — Na pomožni šoli v Ljubljani je bilo v pretečenem šolskem letu 47 učencev in učenk. To šolo pohajajo otroci, ki vsled slabe nadarjenosti ali zaostalosti ne morejo slediti pouku v ljudski šoli; v pomožni šoli se pa le temeljito priuče najpotrebnejšega znanja za praktično življenje. Šola je štela letos 3 razrede ozr. 6 oddelkov. Dne 25. t. m. je obiskal pomožno šolo c. kr. dež. šolski nadzornik preč. g. M. Opeka v spremstvu c. kr. okr. š. nadz. Fr. Lavtižarja. Oba sta se jako pohvalno izrazila o lepih učnih in vzgojnih uspehih na tej šoli. — Zbirka vinarjev šolskih otrok na Kranjskem za sirote po padlih vojakih znaša dosedaj nad 100.000 K. Zares: „Iz malega raste veliko“.
Iz ljubljanske tobačne tovarne. Cesar je delovodji ljubljanske tobačne tovarne Ignaciju Habichtu povodom od njega zaprošenega stalnega umirovljenja podelil srebrni-zäs'ilzni križec s krono.
Smrt v ruskfcnj ujetništvu. V ruskem ujet-n;š;»u je umr’ gin nadravnatelja deželnih uradov ° :• v el Zamida Ž njim je preminul nadarjen in u buden mladenič. Rojen leta 1893. je bil na
ijih šolah skozi odličnjak. Končavši maturo z odliko, posvetil se je medicini z vso vnemo. Prvi medicinski izpit je napravil z odliko. Ob mobilizaciji je moral tudi on oditi v vojake. Po Pfemislu je bil ujet in je prišel v rusko ujetništvo. Tu se je pričelo za njega veliko trpljenje. Zbolel je na legarju, na katerega posledicah je začel hirati, dokler ni končal svoje mlado življenje. Pokojni Pavel je bil zaveden Avstrijec, ki ljubi svojo domovino. To ljubezen in zvestobo do Avstrije ni zatajil tudi v ruskem ujetništvu, kar mu je marsikaj grenkih ur in trpljenja provzro-čilo. — Pokojnik je bil blagega in mirnega značaja, skrajno dobrosrčen človek, ki je vsakemu rad pomagal, če je le mogel. Vsakdo, kdor je ž njim prišel skupaj, ga je vzljubil. Žalujoči družini, ki je izgubila tako dobrega sina, naše najiskrenejše sožalje.
O nedopustnosti proglasitve neveljavnosti blagajniških listov vojnih posojilnic objavlja včerajšnja „Wiener Zeitung“ odlok finančnega ministrstva v sporazumu s pravnim ministrstvom z dne 16. junija t. 1.
Bivanje v Gorici je za potujoče občinstvo, ki nima ondi službeno opraviti, prepovedano.
Rosegger vajenec pri Giontlniju v Ljubljani. Nedavno umrli slavni nemški pisatelj Peter Rosegger, ki se je od knjigoveškega vajenca po-vspel do pisateljske slave, je bil v svojih mladih letih nekaj časa tudi v Ljubljani. Ko je nanj postal pozoren takratni urednik graške „Tages-pošte“ dr. Svoboda, ga je priporočil ljubljanskemu knjigotržcu Giontiniju, da ga je sprejel kot vajenca. Mladi Rosegger je bil nekaj dni za vajenca pri Giontiniju, potem ga je pavsilno domotožje pognalo zopet domov v zeleno Štajersko.
„Španska bolezen“ na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Bolezen z influenci podobnimi pojavi, ki je v veliki meri pred kratkim razsajala na Španskem, se je sedaj pojavila tudi na Dunaju. Poroča se o nekterih slučajih iz 13. okraja, ki so podobni influenci, z gotovostjo pa še niso dognani. — Španska bolezen se je pojavila tudi v Norimberku na Nemškem in pri nas v Ljubljani. Španska bolezen se je pojavila v Gradcu in Budimpešti.
Umrl je nenadoma na Dunaju deželni odbornik Bielohlawek 57 let star.
Zračna pošta Dunaj—Budimpešta. „Az-Est“ poroča, da ne bo zračna pošta, ki začne med Dunajem in Budimpešto poslovati 4. julija, vozila samo za Dunaj in Budimpešto namenjene poštne pošiljatve, ampak tudi transitno pošto. Letalec, ki bo letel na Dunaj, ne bo imel s seboj le za Dunaj namenjene poštne pošiljatve, ampak tudi take za Brno, Černovice, Gradec, Inomost, Kijev, Celovec, Ljubljano, Lvov, Prago, Solno-
grad, Trst, Tropavo in Zader. Letalec bo odletel iz Budimpešte med 4. in 5. uro popoldne ter bo zvečer dospel na Dunaj. Transitno pošto bodo že prihodnji vlaki peljali dalje.
Nesreča z dlnamitno kapico. V Zagorju se je doma igral z dinamitno kapico 16 let stari delavec Alojzij Vadnjal. Kapica je eksplodirala in mu je na desni roki odtrgala palec in sredinec. Njegov brat, ki je stal v neposredni bližini, je bil ranjen v desno nogo.
Johanca z Vodic je bila te dni zope enkrat obsojena radi goljufije, to pot v Celju na dva meseca zapora, ker je poizkušala v Celju pod imenom Benedek slepariti s svojim „čudežem“. Njeno pravo ime je Ivana Jerovšek, rojena 1. 1885. v Vodicah. Nikjer ni bila dalje časa v službi, večinoma se je potikala brez dela okolu. Končno je prišla v potujoči cirkus. Tam se je seznanila z nekim klovnom, od katerega se je naučila, kako se lahko kaže „krvaveče rane“. Johanca mu je ukradla tozadevne aparate in gumijeve cevi. Pozneje je, kakor znano, s to svojo „umetnostjo“ sleparila po Kranjskem.
Graški prekajevale! pred sodnijo. V sredo 26- junija se je pričela v Gradcu kazenska razprava proti prekajevalcem in njihovim pomočnikom, ki so razpošiljali meso iz Gradca v južne kraje po ogromnih cenah kljub prepovedi. Tako je na pr. ena sama tvrdka Osterer od 1. avgusta lani do 31. januarja letos razposlala 62.550 kg prekajenega mesa v vrednosti skoro enega milijona kron. Iz razprave je razvidno, da so prekajevale} prodajali dvakrat prekajeno meso, klobase, ki so imele do 73 odstotkov vode, pokvarjeno slanino itd. Razprava se še vrši. O izidu bomo poročali.
125 letnica avstrijskega Izumitelja Jožefa Ressla. 29. junija smo na tihem praznovali 125-letnico enega največjih izumiteljev, kar jih pozna avstrijska zgodovina, Jožefa Ressla. Rojen je bil v Hrudinu kot sin mitničarja. Tragedija je bilo vse njegovo življenje, neumoren, pa brezuspešen boj za pripoznanje. S svojo najvažnejšo iznajdbo — vijak kot gonilno sredstvo za ladje — je hodil skozi vse življenje križeva pota. Preroško je videl čas, ko bo njegova iznajdba priznana, uporabljana, in tako njegovo življenjsko delo kronano z zmago. Resslovega sadu pa so se polastili Angleži in Francozi, njemu je ostalo le zadoščenje, da je s tem zmagal njegov izumiteljski duh. Ressel je služil po dokončanih tehniških študijah 1. 1817. kot c. kr. gozdni agent tudi na Kranjskem za plačo 700 fl. in je umrl 9. oktobra 1857 kot c. kr. mornarični-gozdni intendant s plačo 800 fl. Kljub svoji vseskozi zvesti in vneti ter izvrstni 44 letni službi in večkratnemu napredovanju v plači, ni dosti prišel čez prvotni honorar. Najsitudi se to razume tako, da je veleum plačan šele po smrti, se velika iznajdba Resslova vendar za časa njegovega življenja ni dovolj upoštevala, temveč se ji šele dandanes pripisuje ona važnost in prednost, ki jo je že takrat zaslužila. Svetovni trgovinski promet se ne bi nikdar razširil brez zadostnega ladijskega prostora in tehnične izpopolnitve; in Resslovega vijaka za ladje je bilo treba tako kot ribi plavuti. Pa mož takega svetovnega pomena h živel trdo življenje, ki je bilo usojeno istotako FijSgGvifn putcfscem. Tudi ti so se v tehnični stroki povsod izkazali. Ressel je pokopan na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu. Njega grob je silno zanemarjen. Ali bi ob 125 letnici ne zaslužil nekoliko cvetja na grob?
Odlikovanja In Imenovanja. Nadporočnik 28. topničarskega oolka Štefan Lavrič pl- Zaplaz je dobil vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. — Fregatni kapitan Adolf Potočnik je odlikovan z redom železne krone III razreda z vojno dekoracijo in meči. — Za pomorskega aspiranta sta imenovana absolvirana gojenca mornariške akademije Ivan Kregar in Oskar Jeglič. — Za pomorske kadete sta povišana pomorska aspiranta Zdenko Papež in Karel pl. Levičnik. — Signum laudis z meči sta dobila Ferdinand Šušteršič in dr. Celestin Jelenc. — Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo in meči sta dobila stotnik Ivan Glinšek pri graškem vojnem poveljstvu in rezervni nadporočnik Karel Češenj pri 2. strelskem polku. — Cesar je pohvalil stotnika Vinko Janežiča in črnovoj. nadporočnika inž. Jaroslava Foersterja. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojniški sodni akcesist dr-Albin Smola.
Praški konservatorij je absolvlrala z lepim vspehom Slovenka gdčna M. Schweigerjeva iz Ribnice.
Žrtve za domovino. Padla sta na laškem bojišču enoletni prostovoljec Jožko Jeraj iz Ljubljane in poročnik Josip Zorko iz Št. Pavla na Koroškem.
Aktiviranje rezervnih častnikov. Streffleur objavlja odlok vojnega ministrstva z dne 17. junija 1918, odd. 1, št. 33 419, s katerim je ustavljeno imenovanje rezervnih praporščakov za častnike po poklicu. V bodoče se bodo premestili v poklicni stan samo častniki, ki so izpolnili najmanj enoletno prezenčno službovanje kot poročniki v rezervi in se pri tem kot „poveljniki vojev na bojišču“ popolnoma izkazali. Aktiviranje pri tren-skih četah je sploh ustavljeno.
Premije za sestreljena letala. Streffleur objavlja odlok armadnega vrhovnega poveljstva Qu. št. 549.555 z dne 24. maja 1.1., s katerim se urejajo nagrade za sestreljena letala. Splošno se določa, da se za eno letalo, ki se sestreli, izplača premija 500 K — (pri vodljivih zrakoplovih primeroma več).
Smrtna kosa. V Vodicah je umri Karol Erce, brzojavni in telefonski delavec na glavni pošti v Ljubljani. — Umrla je v Ljubljani gdčna Alojzija Marič, stara 18 let.
Iz Kranjske Gore. Imamo nenavadno vreme. V nedeljo dne 23. junija je nenadoma, takorekoč iz jasnega padala toča, ki pa ni napravila posebne škode. Isti dan smo imeli še dvakrat nevihto; zvečer se je zjasnilo in zjutraj (kresni dan) je kazal toplomer -j- 2 R! Seveda je bilo vse belo slane, ki je pobrala koruzo, fižol in tudi deloma krompir. Vsled neprestanega hladnega vre mena se tudi žita ne morejo razvijati in vse zelo slabo kaže.
V svrho odmere hišne najmarine za leti 1919 In 1920 je podati do konca avgusta 1918 napovedi o hišni najemščini vseh hiš v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji na Bregu št. 6. Tiskovine za napovedi in popis hiš, ravno tako za prijavo in odjavo praznih stanovanj, se dobivajo v Zadružni tiskarni na Dunajski cesti št. 9.
Zdravje cesarice Cite
je; kakor poročajo z Dunaja, povoljno.
Patriiotične manifestacije na Dunaju.
Dunaj. Prostori „Volkshalle“ so bili sinoči prizorišče velikih patriotičnih manifestacij krščanskega Dunaja, ki je navdušeno dokazoval, kako udani so krščanski Dunajčani presvetli cesarski hiši in so odločno dokazali, da obsoja ljudstvo enodušno vse skrite in javne govorice, ki so zadnji čas dan na dan vznemirjali prebivalstvo.
6000 je bilo udeležencev, med drugimi tudi kardinal nadškof dr. Piffl. Kot prvi je govoril Funder, kije dokazoval, da je v tej svetovm vojski imela Avstrija najtežje stališče bodisi v političnem, bodisi v vojaškem oziru. Obračal se je proti Angležem, ki uvidevajo, da z vojaško silo ne bodo ničesar dosegli in zato skušajo napraviti zmedo med avstrijskimi narodi.
Naia mornarica v bolu z laško.
Dunaj. Uradno. V jutranjih urah 2. julija je zadela mala skupina naših torpednih enot v severni Adriji na veliko močnejše sovražne torpedne sile. Vnelo se je živahno streljanje na kratko distanco, pri katerem smo eno veliko sovražno enoto in eno manjšo jako opasno poškodovali. Sovražnik je prekinil bitko in se z za nas nedosegljivo brzino umaknil. Naše enote imajo čisto neznatne poškodbe in nimajo, izvzemši par ranjenih, nobenih izgub. Mornariško poveljstvo.
Neresnična laška poročila.
Dunaj. Mornariška sekcija poroča uradno, da so vesti, katere razširja italijansko časopisje in ki so se tudi v italijanskem parlamentu uradno naznanjale, neresnične. Ni res, da bi mi izgubili pri napadu torpednega čolna Krilova v Pulju 3 velike ladje. Res je, da smo izgubili preje v Adrijanskem morju samo Sent Istvana, kakor smo že uradno poročali. Vse drugo je domišljija, če že ne zlobna laž bujne laške fantazije. To ve laško ministrstvo jako dobro, dasi taji. Znano mu je, da smo oni motorni čoln, ki je hotel udreti v Pulj, s posadko vred uje i in da je v naših rokah. Zadnjič pribijemo z vso odločnostjo, da vpad omenjenega čolna ni provzročil niti najmanjše škode.
Ogrski dr^avrif z5Gr.
Budimpešta. 2. jul. Za jutri je priglašenih v poslanski zbornici ceia vrsta interpelacij. Najvažnejša je interpelacija grofa Tisze, ki se poteguje za prebivalstvo v 'provinci in govori o žetvenih razmerah in interpelacija Ferdinanda Eny-dsa o naših izgubah v Italiji.
Čete generala Diaza na laški fronti.
General Diaz je spravil pretežni del svojih rezervnih divizij na tirolsko fronto.
O iaško-slovanskih dogovorih.
Chiasso, V razgovoru o politiki, katero uganja italijanski ministrski predsednik s Slovani iz Avstro-Ogrske, pripominja „Epoco“, da so razširjene govorice, podkrepljene z brošurami in letaki, ki sumničijo odkritosrčnost slpvansko-laških dogovorov v Rimu.
Angleška bolniška ladja torpedirana.
London, k. u. Reuter. 27. junija ob 9 h 30‘ zvečer je 116 milj južnozapadno od Astneta neki nemški podmorski čoln torpediral angleško bolniško ladjo Dovery, ki se je v 10 minutah potopila- Ladja je vozila iz Kanade na Angleško in ni imela bolnikov na krovu- Posadka je štela 164 častnikov in mož, 80 kanadskih saniteicev in še nekaj drugih potnikov. Od vseh 258 ljudi se je rešilo le 24, ki so prišli srečno v pristanišče. Morda se kak ponesrečenec še reši.
Pet slug vrgio poslanca iz angleškega parlamenta.
London, 2. julija. (Reuter.) Poslanska zbornica. Ker je Spiling trdovratno vstrajal pri tem, da se razpravlja o vprašanju vseh internirancev-inozemcev, ga je predsednik pozval, naj zapusti zbornico. Ker se je Spiling temu upiral, je zbornica sklenila, da se ga izključi. Pet slug je moralo Spilinga spraviti iz zbornice in odpeljali so ga pred parlament. Izključen je poslanec za nedoločen čas.
Gospodarska pogaia-nia med Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
Berlin, 3. julija. Vicekancler Payer se pogajanj v Solnogradu ne bo udeležil. Ta pogajanja se bodo vršila, kakor znano, o gospodarskih vprašanjih med Avstrijo, Ogrsko in Nemčijo. Sešli se bodo v prvi vrsti strokovnjaki v gospodarskih vprašanjih, da se dogovore, v okviru medsebojnih dogovorov o težavnih detajlih.
Nemčija.
Berlin, 2. julija. (K. u.) Kakor poročajo listi, je došel državnemu zboru osnutek postave, s katero se podaljša legislativna perioda poslanske
zbornice do 1. junuarja 1920. Ravnotako je predložena postava, s katero je legislativna doba alzaško-lotarinskega deželnega zbora podaljšana do 31. decembra 1919.
Z‘ delavske mirovne konference.
Amsterdam, 2. julija. Kakor javlja socialno demokratski list „Het Volk“ je dobil Troelstra iz Londona brzojavko, katero so podpisali Hen-derson, Branting, Albert Thoms, Renandel, Lon-guet. Huymans in drugi delegati delavske konference. V brzojavki izražajo obžalovanje, da Troelstra ni dobil potnega dovoljenja in da delegatom vsled tega ni bilo mogoče skupno delovati ž njim v dosego pravičnega miru, katerega vsi želimo.
V zapornem vodovju krog Anglije.
Berlin, 2. julija. V zapornem vodovju krog Anglije so naši podmorniki iznova potopili 17000 bruto register ton, izključno samo trgovinskih ladij
Bivši poveljnik črnomorskega brodovja ustreljen.
Kolin. Dne 22. junija je bil prejšnji višji poveljnik črnomorskega brodovja Schtastnig v Petrogradu ustreljen. Revolucijonarni tribunal ga je obdolžil, da je pobunil črnomorsko brodovje in da je trdil, da hoče sovjet to brodovje prodati Nemčiji.
Izpred sodišča.
Dunaj. Po dvodnevni obravnavi je bil Ta-bornag oproščen.
Drobiž.
Politične aretacije v Petrogradu In Moskvi.
Po poročilu iz Petrograda so zaprli na povelje ljudskih komisarjev vse člane centralnega komiteja kadetov. Poleg tega^ so aretirali celo vrsto politikov, med njimi bivšega ministra K iški n a. Baje se je Trockij obrnil do Nemčije, naj mu pomaga zatreti protivnike sedanje vi ide.
Masarykove agitacije v Ameriki.
Iz Moskve se poroča: Po vesteh tukajšnjih listov razvija prof. Masaryk v Ameriki silno agitacijo, da bi Američani podpirali proti boljševiš-kim četam v Sibiriji vojskujoče se češkoslovaške čete. V Filadelfiji je bilo zborovanje tamošnjih čeških Sokolov, na katerem je govori’ Masaryk. Po končanem shodu so poslali zborovalci voditeljem Ćehoslovakov v Sibiriji brzojavko, da so ojačbe iz Združenih držav že na potu.
Nova ruska armada.
Berlin 1. julija: Trockij se neprestano trudi, da bi sestavil novo armado. Tud: meščanski elementi se silijo k vstopu v armadu.
Širom sveta.
Španska bolezen tudi v Monakovem. Iz Monakovega poročajo:	Španska bolezen, ki ni
nič drugega, kakor močna influenca, se v našem mestu vedno bolj širi, tako da se lahko govori že o neke vrste epidemiji. Število bolnikov se je zadnje dni zelo pomnožilo. Že pred 2. tedni so se opažale posamezne obolelosti, sedaj pa je postala španska bolezen splošna. Natančnega števila slučajev ni mogoče navesti, kakor sodijo, je do 1500 ljudi bolnih.
Novi predsednik republike Columbia.
Agence Haves“ javlja iz Bogota: Bivši minister za zunanje zadeve Marc Suarez je izvoljen za predsednika republike Columbia in bo prevzel predsedstvo 7. avgusta.
Položnice
smo priložili 1. številki „NovicL Cenjene naročnike prosimo, da takoj dopošljejo naročnino, ker bi sicer ne mogli redno pošiljati lista.
Aprovizadia.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v rerkvi sv. ložefa v sredo dne 3. t. m. Določen je tale red- dopoldne od 10. do polil. št. 1—200, od pol 11.do 11 št. 201—400, od 11. do pol 12. št. 401—600, od pol 12. do 12. št. 601—800, popoldne od pol 2. do 2. št. 801—1000, od 2 do pol 3. št. 1001—1200, od pol 3. do 3. št. 1201-1400, od 3. do pol 4. 1401—1600, od pol 4. do 4. št. 1601—1800 od 4. do pol 5. št. U 01—2000, od pol 5. do 5. št. 2001-2200, od 5. do pol 6. št. 2201 do do konca.	, ,	,	.
Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št 1 do 300 dne 3. julija, št. 300 do 600 dne 4. julija, št 600 do 94 št. 5. julija, št. 900 do 1200 dne 6, julija, st. 1200 dolSOO dne 7. julija, št. 1500 do 1800 dne 9. julija, št. 1800 do konca dne 10. julija. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba; kilogram stane 1 krono
Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo marmelado v sredo d ic t t m ooooldne pri Mxhlesnu na Dunajski cesti. Določen ie Ude red: od pol 2. do pol 3. št. 1 do 120, od pol 3 do pol 4. št. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. št. 241 do 360. od pol 5. do pol 6. št.. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
Marmelada za Vič. Občina Vič, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo marmelado v četrtek dne 4. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Rumene izkaznice B dopldne od 8. do 9. st. l do 100, od 9. do 10. št. 101 do konca. — Rumene izkaznice C od 10. do 11. št. 1 do 100, popoldne odpo!2.do pol 3. št. 101 do 200, od pol 3. do pol 4. št. 201 do 300, od pol 4. do pol 5. št. 301 do 400, od P°'A	.®;
št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg
Xk’dn" m ^pri Miihleisnu na Dunajski cesli. Do-
S» m« arrtÄ? «TÄ
11 «t 201 do konca. Rumene izkaznice C popoldne od doI 2 do pol 3. št. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. št. 121 do 240 od pol 4. do pol 5. št. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. št. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
Kupujte „Novice“.