Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 37.
“E8LOVE N
' i
LIBRE
”	BUENOS AIRES,
10. septembra (setiembre) 1959
Mladina
Mladini je določena v zgodovini in razvoju narodov odgovorna naloga. ličinki njene dejavnosti ali nedejavnosti pokažejo ali je to nalogo izpolnila dobro ali slabo, ali je sploh ni izpolnila. Dobro to je izpolnila tedaj, kadar kljub neizkušenosti in mladostni ognjevitosti ta mladina ni izgubila smeri ter ni zdrknila iz zdravih temeljev. Taka mladina je navadno pravilno vrednotila problematiko dobe, v kateri je živela, se v njej znašla in se zavedala svojih dolžnosti. Njenim idealom nasprotujoče sile je ne uplašijo in tako odigra taka mladina v raznih dobah in zgodovinskih prelomnicah važno vlogo.
Ni naš namen dokazovati, da je bilo tudi v slovenskem narodu tako. Le nekaj zgledov:
Doba taborov je razgibala široke plasti slovenskih množic tako, da so postale kakor plodna njiva, v katero so potem tako uspešno polagali žlahtna semena veliki sejavci našega naroda. Pri teh taborih ni manjkalo mladine ne med udeleženci, ne med organizatorji. Pa tudi med govorniki najdemo lepo število gorečih mladeničev, ki so okrasili izkušenost narodnih voditeljev s svojo mladostno ognjevitostjo.
In slovenski akademiki, ki so študirali pred prvo svetovno vojno na univerzah na Dunaju, Gradcu, Pragi in drugod? Ni jim bilo lahko. Saj so bili po večini kmečki sinovi ali sinovi siromašnih staršev in jim tako v tujini ni bilo postlano z rožicami. Pa se večina od njih ni izgubila v tujem okolju, niti propadla v tarnanju. Nasprotno. Ostala je zvesta svojim idealom in narodu; postala je še trdnejša in odpornejša. Iz vrst teh akademikov so izšli možje, ki si so v slovenski zgodovini na odgovornih mestih s svojimi deli postavili trajne spomenike.
Pa tedaj, ko je slovenski narod iskal poti, da se otrese stoletnih zatiralcev in gre v svobodo — v Jugoslavijo. Mladina tedaj ni bila v dvomih, ni bila malo-dušna, niti brezbrižna, še so priče iz tiste dobe, ki morejo izpričati s kakim zanosom je ta mladina tedaj izpovedovala svojo pripadnost k jugoslovanski ideji, kako velika je bila njena aktivnost in pripravljenost tudi na žrtve.
Nedvomno pa so bile nekaj izrednega slovenske mladinske organizacije v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Telo-vadno-vzgojne in prosvetno-kulturne. Delo v teh organizacijah je bilo tako sistematično in temeljito, da so nam te mladinske organizacije dale generacijo, ki je bila in nam je v ponos še danes.
Odveč bi bilo kazati na delež mladine v borbi, ko se je med drugo svetovno vojno mednarodni komunizem zarotil, da zasužnji našo domovino. Odpor mladine, ki se je zavedala usodne pomembnosti te borbe, je bil tako pristen in kljub zapletenim razmeram in zmedi pojmov doma in v svetu odločen. Vsak dan pa nam razvoj svetovnih dogodkov tudi dokazuje, da je ta mladina v obrambi idealov zaslutila pravo pot in je ni mogla zamegliti nobena propaganda.
če je kaka mladina živela v izrednih razmerah, potem je to gotovo mladina, ki živi v izseljenstvu. Cilji, ki so bili v domovini jasni, postanejo tu zamegleni. V tuji zemlji je laže zaiti na stranpot, kakor na domači. Novo okolje ima mnogo lepega, kar ni lepo, in mnogo dobrega, kar ni dobro. Pri vsem tem izseljenska mladina stoji pred vprašanjem: Kako naj vzljubi svojo domovino, ki se je komaj spominja ali sploh ne. Saj ne ve, kakšne so naše planine, kakšna so naša polja, ne pozna našega Božiča, ne Velike noči in ne more biti iz lastnega doživetja navezana na domovino.
Pa smo kljub vsemu temu proslavili 10 letnico Slovenske fantovske zveze' Slovenske dekliške organizacije v izseljenstvu. Pomemben dogodek je to. Pomemben, ker dokazuje, da sta obe organizaciji v izseljenstvu, v tujem okolju 10 let živeli in delali in da živita še danes. Organizacija, ki proslavi svoj jubilej tako, da kritično premotri preteklost ter modro in odločno zre v bodočnost, dokazuje, da je sposobna življenja. Fant in dekle, ki sta v svojih govorih podala sliko o delovanju organizacij, sta nazorno prikazala, da sta organizaciji potrebni in da sta sposobni življenja. Kdor pa ju je pazno poslušal, se je ob mar-
Eisenhower in l*e Ganile
Eisenhower se je iz evropskega potovanja po Nemčiji, Angliji in Franciji vrnil v začetku tega tedna v Washington, da se tam pripravi na sprejem Hrušče-va, ki ga pričakujejo v ZDA 15. septembra.
V Londonu je prepričal Macmillana, da vrhovne konference med velikimi štirimi, z morebitnim sodelovanjem manjših sil, ne sme biti vse dotlej, dokler Hruščev ne bo preklical grožnje, ki jo je naperil proti zahodnjakom zaradi Berlina.
Iz Londona je odletel v Pariz na konferenco z, De Gaulleom, s katerim je razpravljal v glavnem o treh problemih, ki najbolj skrbijo Francijo: Alžir, atomsko orožje in NATO.
De Gaulle je Eisenhowerju v podrobnosti razložil svoj novi načrt za rešitev alžirskega problema, s katerim se Francija sedaj bori že peto leto. Prav tako je razložil francosko stališče do kontrole nad zavezniškim atomskim orožjem na francoskih tleh. Francija hoče imeti odločilno besedo v uporabi tega orožja, ko je na njenem področju. V NATO pa hoče Francija v vsem soodločati z ZDA in Anglijo. Eisenhower je imenoval De Gaulla za svojega dobrega prijatelja, iz česar opazovalci sklepajo, da sta oba državnika v mnogih zadevah izgladila medsebojne razlike in da Francija sedaj pričakuje, da jo bo ZDA zagovarjala v debati v glavni skupščini ZN, ko bodo razpravljali o Alžiru. Kakor je znano, se je ZDA na lanskem zasedanju glavne skupščine ZN pri glasovanju o problemu Alžira vzdržala glasova-
nja, tako, da je Francija dobila samo en glas večine. Tudi Adenauer je Eisen-howorju priporočil, naj se sporazume s Francijo vsaj v najširših obrisih v zgoraj omenjenih zadevah, da se bo ohranila povezanost med zavezniki na evropskem kontinentu.
Eisenhover je v Parizu imel razgovor tudi z italijanskim predsednikom Segni-jem in njegovim zun, ministrom Pello, v glavnem o vlogi Italije v NATO. V Parizu je obiskal glavni stan NATO, kjer je izjavil, da ZDA zagotavlja vsem članicam NATO, ne glede na njihovo velikost, vso enakopravnost z velesilami. To izjavo je Eisenhower dal zaradi francoske zahteve, naj bi končno in samo odločale v NATO le tri velesile: ZDA, Anglija in Francija.
Z Eisenhowerjem je potoval po Evrop’ tudi njegov zunanji minister Herter. Tr je v Parizu podal glavnemu svetu NATO podrobno poročilo o Eisenhowerjevih razgovorih v Bonnu, Londonu in Parizu.
Eisenhower je na potovanju po Evropi povsod doživel navdušen sprejem, tako pri nekdanjih sovražnikih Nemcih kakor v Angliji in Franciji. Najbučnejš' sprejem mu je priredil De Gaulle v Pa rižu, po slikovitosti mu je sledil Bonn
Ob vrnitvi v Washington se je Eisenhower začel pripravljati na obisk Hru ščeva v ZDA v ozračju, ki ga je ustva ril ta s svojim člankom v severnoameriški reviji Foreign Affairs (Zunanje zadeve), ki jo izdaja Svet za zunanje zadeve, zasebna organizacija najvidnejši! severnoameriških političnih osebnosti.
Sporazum ali vojna, grozi Hruščev
Severnoameriški zunanjepolitični reviji Foreign Affairs je Hruščev pred dnevi poslal svoj članek, v katerem grozi zahodnemu svetu, das--nora pristati na sovjetsko politiko “mirnega sožitja” med komunizmom in kapitalizmom, ali pa se sprijazniti z “najbolj uničevalno vojno, kar jih je svet kdaj koli doživel.”
“Ni tretje izbire”, nadaljuje Hruščev v svojem članku, če se bodo odnosi med Zahodom in komunističnim blokom izboljšali, potem je treba odstraniti vse ovire mednarodni trgovini, da se bo mednarodno življenje moglo normalno razvijati.
Hruščev v članku napoveduje, da bo komunistični sistem končno zmagal, vsaj v svojem načrtu o mirnem tekmovanju na vseh področjih človeškega udejstvovanja, kar pa po njegovem “ne pomeni komunističnega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.”
Nadalje je Hruščev obtožil NATO, da je dopustila Zahodni Nemčiji, da je spre-
sikateri ugotovitvi zamislil in postal zaskrbljen. Pisec teh vrst se je po ugotovitvi kolikšen odstotek slovenske mladine je organiziran v kakršnikoli organizaciji v izseljenstvu še posebej ustavil pri branju tega-le odstavka v uvodnem članku vabila na spominsko proslavo:
“V začetku sem zapisal, da sta SDO in SFZ nastali iz notranje potrebe mladine po družabni povezanosti. Od takrat pa do danes so se pa razmere že zelo spremenile. Tukaj je zrastel že nov rod, ki po veliki večini ne čuti potrebe po slovenskem okolju. In tu se začenja velika naloga SDO in SFZ in sploh vseh slovenskih organizacij, ki jim je mar vzgoja mladine, ki jim je mar kakšna bo naša mladina v bodoče: Pritegniti v slovensko okolje to doraščajočo mladino v njenem prostem času in jo v tem o-kolju skušati vzgajati in zabavati s sestanki, predavanji, igrami, družabnimi prireditvami itd. Ni to lahko delo in nikdar ne bo; in organizacije mu bodo kos samo s sodelovanjem staršev in mladine. Starši naj bi bili t:sti, ki bi prvi priporočali, oziroma upehali svoje sinove in hčere v katerikoli mladinsko organizacijo, za katero vedo, da dela v smislu zdravih krščanskih nazorov”.
Naj premisli te besede, zapisane od mladega človeka ob 10 letnici dveh mladinskih organizacij v izseljenstvu najprej: ta mladina, katerih so namenjene. Vzamejo naj si jih k srcu starši. Vsi, brez izjeme. Naj bodo predmet razgovorov na sejah in sestankih vseh naših organizacij.
menila to organizacijo prav za prav v sredstvo za izvedbo svojih napadalnil načrtov, ki “morejo potegniti ves svet a kaos uničujoče vojne.” članek zaključu je Hruščev z napadom na Adenauerja ki ga smatra za največjo oviro pri iz boljšanju odnosov med Zahodom ii in Vzhodom.
S tem člankom je Hruščem pismen' dal izjavo, kako gleda na nadaljni razve med svobodnim zahodnim in komunistič nim vzhodnim blokom.
V zadnjih dneh sta tudi Eisenhower i: Nixon dala več izjav o položaju v svetv
Sedaj je mogoče primerjati tri izjav' ki se tičejo problema vojne in miru Nixonove, Eisenhowerjeve in Hruščev' vse tri izrečene odn. napisane v zadnji dneh.
Nixon je izjavil, da svet stoji pre dvema izbirama: vojna ali pa pogodbei sporazum.
Hruščev je napisal, da mora Zahr pristati na sovjetsko politiko mirne.r sožitja ali pa se sprijazniti z najbolj v ničevalno vojno.
Eisenhower pa je dejal, da vojne n bo, če bodo zavezniki prožni v taktiki i nepremakljivi v načelih.
Najenostavnejša izjava katerega ko’ teh državnikov pa bi bila: vojna bo, č bo Moskva ugotovila, da bo koristila nje ni politiki, sicer pa je ne bo.
Toda narodi Francije, Nemčije in An glije, treh velikih evropskih sil, so prav kar pokazali z ovacijami, ki so jih priredili Eisenhowerju, da žele mir. Bile s' to demonstracije, ki jih komunisti nis' mogli uprizoriti še na nobenih svoji! konferencah, ki so jih pripravili za “po speševanje mirovnih ofenziv”.
Pred dvajsetimi leti ; sta se Anglija in Francija borili za mir, toda za mii za vsako ceno. Takrat Zahod ni poznal, razumel ali verjel Hitlerju, da hoče mir z zavojščenjem narodov, tako da nihče ne bi mogel oporekati nemškega vodstva. Hitler je mislil, da more zavzeti Evropo in jo nato mobilizirati za napad na ZDA, nakar bi bil vzpostavljen svetovni mir, čeprav pod knuto gestapa.
Današnji položaj je podoben onemu pred dvajsetimi leti, a Le z eno razliko: Moskva goji podobne ideje, kakor jih je gojila nacistična Nemčija. Toda zahodni svet je drugače nastrojen, kakor je bil takrat.
Zahod je po težkih izkušnjah spoznal, kaj Hitler hoče, mu strgal masko z obraza in se spustil z njim v borbo, da prepreči mir, ki ga je kijojil Berlin. Danes zahodnjaki že pozjiajo moskovske načrte. Pripravljenost Zahodne Evrope za podpiranje velikega Vojaškega načrta
IZ TEDNA V TEDEN
Med Argentino, in Čilom je prišlo znova do spora zaradi razmejitve v prelivu Beagle na jugu. Dne 19. avgusta je na otoku Picton v omenjenem zalivu pristala argen. patrolna ladja Sanavi-ron. Proti temu je protestiral poveljnik čilske patrolne ladje Ortiz, Argentinci so njegov protest zavrnili, češ, da so na svojem področju. Pozneje je na tem otoku pristala še argentinska fregat-na ladja Hercules ter so Čilenci znova protestirali, Argentinci pa zavrnili tudi ta protest. V Santiagu je bila zaradi tega debata tudi v senatu in zunanji minister je imel več sestankov z ar-gentinskom veleposlanikom. Nazadnje je stvar zaenkrat uredila tako, da bosta obe državi vsa sporna vprašanja u-redili v duhu prijateljstva, do tedaj pa raj ostane vse pri starem, čilski zuna-iji minister Vergara Donoso je mnenja, da bi bilo najbolje, če bi obe državi to ;porno vprašanje razmejitve dali y razsodbo Mednarodnemu sodišču.
Pravna komisija Organizacije ameriških držav je v Čilu izdelala osnutek lovih zakonskih določb glede podsljeva-ja političnega azila v ameriških drža-'ah. Po tem osnutku političnega azila aj bi ne dobile osebe, ki so obtožene ‘terorizma, rodomora, zločinstev ter arbarstev sploh, vandalizma in žalitve iostojanstva človeštva”. Atentat na redsednika je v zakonskem osnutku o-načen za terorizem.
Dag Hammarskjöld, glavni tajnik Organizacije združenih narodov, je v ’.io de Janeiro izjavil, da je mnenja, da omunistična Kitajska tudi na letošnjem =senskem zasedanju ne bo sprejeta ot članica Organizacije združenih na-odov.
Šef sovjetske tajne policije generalni lajor Nikolaj Zaharov je s svojimi podočniki že prispel v Washington, kjer kupno z ameriškimi policijskimi ob-astmi izdeluje načrte za varnostne ukre-
pe za Hruščeva ob njegovem skorajšnjem obisku v ZAD.
Zunanje ministrstvo ZAD je objavilo sporočilo, da bo odvzelo ameriško dižav-Ijanstvo Williamu Morganu, ki je sedaj poveljnik neke vojaške enote na Kubi in ki je igral važno vlogo v zadnjem ponesrečenem uporu proti Castru. Castrovim nasprotnikom doma in v inozemstvu se je izdajal za njihovega pristaša, od njih dobival navodila, orožje in denar, vse pa izdajal Castrovi policiji, ki je na tak način večino zarotnikov polovila.
V	Angliji so politične osebnosti mnenja, da bo predsednik vlade Mac Millan izkoristil sedanji zase zelo ugodni poli-tični položaj ter razpisal splošne volitve. To je tudi storil in volitve razpisal za 8. oktober.
Predsednik francoske republike general De Gaulle bo v kratkem uradno o-fciskal Združene ameriške države.
V	Vatikanu so objavili, da se bodo leta 1960 v Benetkah sestali katoliški in pravoslavni teologi ter skupno razpravljali o verskih vprašanjih.
V	zahodnih evropskih državah so mnenja, da ne bo več dolgo trajalo, ko bo tudi Španija postala članica zahodne evropske obrambne skupnosti.
V	rurskem premogovnem področju v Zahodni Nemčiji imajo že tako velike količine izkopanega premoga, da ne vedo, kako ga bodo spravili v promet. Zaradi tega so omejili izkop premoga in začeli tudi že odpuščati rudarje.
Med Kubo in Združenimi ameriškimi državami so se odnosi v zadnjem tednu nekoliko zboljšali in to po šestur-nem razgovoru, ki ga je imel severnoameriški veleposlanik s Castrom. Oba sta imela prvi sestanek že junija meseca. ... V Rimu so operirali 85 letnega kardinala Federica Tedeschinija, rektorja bazilike sv. Petra. Njegovo zdravstveno stanje se je po operaciji poslabšalo.
Ia»š v Varnostnem svetu ZN
V Laošu so se komunistični napadi na everne province te dežele nadaljevali, ar je zato vlada pozvala Varnostni svet N, naj ji priskoči na pomoč. Varnostni /et se je sestal v New Yorku v pone-djek ter so na njem z 10 proti 1 glasu ŠSSR) izglasovali ustanovitev štiri-lanske komisije ZN, ki bo odletela v aoš in na kraju dogodkov ugotovila >ložaj. Sovjetski delegat, ki je glaso-ilt proti, je izjavil, da je treba ta nje-ov glas smatrati za veto, pa ga je
sedanji predsednik VS Egidio Oriona, italijanski delegat, zavrnil z izjavo, da “sovjetski veto prav za prav ni bil veto. Sovjetski delegat je protestiral, da je predsednikova trditev “nezakonita” in da “smo pravkar doživeli začetek reforme Listine ZN v dejanju, če že ne v besedah.” Zahodne sile se namreč pripravljajo za odpravo veta v ZN. štiričlansko komisijo bodo sestavljale Argentina, Italija, Japonska in Tunizija.
Bruga svetovna vojna
1940.
Invazija Danske in Norveške
13. marec: Konec prve faze rusko-nske vojne. Sovjeti zavzamejo potok Karelijo in velik del področja Vi-iuri. — Velikanski nemški vojni stroj 3 začne premikati znova spomladi 940.
8/9 april: Nemci vderejo po suhem a Dansko na polotok Jutland in po rorju na bližnje otoke, medtem ko šte-Ino brodovje prevoznih in vojnih ladij -repluje ožino Skagerak in se priprav-ja na osvojitev Norveške. Danski kralj iristian X. pozove prebivalstvo, naj se Jemcem ne upira, tako da nemške čete kupirajo Dansko v 24 urah.
9.	abril: V zgodnjih jutranjih urah priplujejo prve nemške pomorske enote / fjord Osla. Nemško letalstvo silotivo 'ombardira Oslo in druga norveška meta. Kralj Haakon odkloni kakršna ko-i pogajanja z Nemčijo in proglasi Qui-ilingovo vlado za nezakonito. Quisling :e bil vodja norveške pronaclstične stranke.
10.	april: Britanska vojna mornarica prizadene nemškemu ladjevju velike izgube. Prekine Nemčiji morsko zvezo med Dansko in Norveško, tako da so
v NATO dokazuje razliko izpred dvajsetih let, pa tudi željo svobodnih naro-do spoprijeti se s komunizmom v strelni vojni le v najskrajnejšem slučaju. Ker Moskva vse to ve, je verjetno, da bo v vsakem slučaju najresneje pretehtala vse okoliščine, predno bi se odločila za zadnji usodni korak.
Nemci prisiljeni prevažati ojačanja po zraku.
15. april: Anglo-francoske čete se izkrcajo na Norveškem za borbo proti Nemcem in zavzamejo Narvik.
Invazija Nizozemske, Belgije in Luksemburga
10. maj: 70 nemških divizij pod poveljstvom maršala von Rundstedta se spusti v ofenzivo istočasno proti Nizozemski in Belgiji. Nacistična peta kolona v nekaj urah uniči slabotne vojaške oddelke Luksemburga in odpre pot nemškim četam.
10. maj: Odstopi britanski predsednik Chamberlain in prevzame vodstvo Anglije Churchill.
15.	maj: Nemci dokončno okupirajo Nizozemsko, še pred kapitulacijo Nizozemske nemško letalstvo bombardira odprto mesto Rotterdam in povzroči 25,000 žrtev.
16.	maj: Nemške motorizirane enote začno ofenzivo proti Franciji.
20. maj: Nizozemska kraljica Vilje-mina sestavi v Londonu nizozemsko begunsko vlado in objavi, da bo nadaljevala vojno proti Nemčiji s sredstvi,-ki jih je rešila iz katastrofe in s pomočjo nizozemskih kolonij.
26.	maj: Zavezniška vojska, ki se je doslej držala v Belgiji, se mora z vso naglico umikati. Britanskim oddelkom se z velikimi težavami posreči odpreti s» pDt do pristanišča Dunkerque.
27.	maj: Belgijski kralj Leopold pošlje v nemški glavni stan svojega parlamentarca. Hitlerjevi podrejeni zahtevajo brezpogojno predajo Belgije.
Komunisti na delu
Sedanjo stopnjo razvoja v komunističnem režimu v Jugoslaviji označujejo kooperacija, nacionalizacija in urejevanje tarifnih zakonov ter pravilnikov.
Kooperacija je sistem, ki hoče spraviti kmeta v najtesnejše sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, povečati kmetijski pridelek in uvesti socialistične odnose tudi na vasi in v podeželju sploh. Bistvo kooperacije je tole: Kmet sklene z zadrugo pogodbo, da mu bo zadruga izdelala obdelovalni načrt, preskrbela potrebno seme in gnojila, pomagala s strokovnimi nasveti, za te usluge je pa ob koncu leta tudi udeležena na dobičku. Kmet, ki ne vstopi v tako kooperacijo, ali sploh ne dobi umetnih gnojil, semen in drugih potrebčin, ali pa po zelo visokih cenah. Na ta način zadruga ni samo pomočnik kmetu pri naprednem kmetovanju, ampak postaja organizator in centrala vsega kmetijskega gospodarjenja v določenem kraju in pripravlja socializacijo vsega kmetijstva, ne bi zasegla zasebne kmetijske zemlje. Kmetje se kooperaciji upirajo kot so se upirali vsem prejšnjim oblikam odvisnosti od režima in vključevanja v njegov politični in gospodarski sistem. Kmetje so bili in so proti socializaciji in so zlasti proti delitvi dobitka v proizvodnji. Odpor pa se javlja že tudi v zadružnih svetih, ki so slični delavskim svetom. V teh so člani tudi uslužbenci, med njimi tudi komunisti. Gospodarji se upirajo vsem pretiranim akcijam zadružnih svetov. V njih imajo nekaj močnih zastopnikov, kjer branijo neodvisnost kmetov z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Nacionalizacija, o kateri smo že poročali, je posebno v mestnih področjih vzbud.la razburjenje. Zakon o nacionalizaciji je bil, kot znano, sprejet 26. decembra 1958, izvajati pa so ga začeli šele letos meseca aprila, in to najprej v Sloveniji. Po zakonu o nacionalizaciji so postale najemne stanovanjske hiše in najemne poslovne zgrac.be družbena lastnina. Prav tako tudi vsa gradbena zemljišča. Tudi tista, ki na njih stoje eno ali dvodružinske hiše. Določena odškodnina je milejša oblika konf.skaci-je in ne dosti več. Značilno pa je, da določbe tega zakona ne veljajo za zgradbe in prostore, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, to so zgradbe, ki se uporabljajo kot župnišča ali kot škofijski, patrijaršij-ski in podobni prostori za uradne o-sebe cerkva. Posebna hudo je zakon zadel meščane, ki imajo vrtove in stavbne parcele. Vse to je sedaj nacionalizirano. Oblast zakon odločno in doslednjo izvaja.
Tarifni pravilniki sedaj odmevajo po delavskih revirjih. Delo naj se plačuje po učinku. Pravilnik o nagradah in premijski pravnik pa naj določita pravilno razdelitev nagrad in premij. Komunisti obljubljajo, da bodo podjetja tudi razpolagala z večjim delom dobička kot so doslej. Kot dopolnilo so komunisti izdali še pravilnik o preskrbi s cenenimi živili, da bi preprečili nezadovlj-stvo in javne izgrede proti režimu, kakor se je to zgodilo lani v Trbovljah, pa tudi drugod. Kljub temu pa je med delavstvom nezadovojstvo še vedno zelo veliko.
Manifestacije nezadovoljstva so bile letos posebno vidne v Zagrebu in Skop-lju, kjer so nastopili proti sedanjemu režimu vseučiliščniki. šli so na ulice ter protestirali proti slabi hrani v študentovskih menzah. Manjše demonstracije so bile tudi drugod. Komunistična državna uprava namreč dela velike napake. Ker izvaža preveč živil v inozemstvo, se nenadoma in pogosto pojavi pomanjkanje na domačem trgu, kar ima za posledico dolge vrste čakalcev pred trgovinami in razdeljevalnicami. Vse to pa nezadovoljstvo množic proti komunističnim oblastnikom samo še povečuje.	jj
DR. ŠTEFAN KRAFT UMRL ,=»
V Heidelbergu v Zvezni nemški republiki je umrl v 75 letu starosti nek-. danji prvak nemške narodne manjšine v Jugoslaviji dr. Štefan Kraft. Rodil se je leta 1885 v mestu Indjija. Po poklicu je bil odvetnik. V beograjskem parlamentu, je dolgo vrsto let zastopal nemško narodno manjšino, vse do let, dokler tudi v njej niso prevladali nacistični elementi, ki so ga izpodrinili. BI je tudi na čelu nemškemu zadruž-štvu v Vojvodini. Med vojno je deloval s Paveličevo vlado v NDH ter je bil državni tajnik v min. za narodno gospodarstvo.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Proslava 10 letnice delovanja SFZ in SDO
Slovenski mladinski organizaciji v Argentini — Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija — sta v nedeljo 6. septembra proslavili desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Proslava tega jubileja je bila v Buenos Airesu v dvorani v ul. Bme Mitre 1655 ob 17.30 uri popoldne.
Vabilu odborov obeh mladinskih organizacij se je odzvalo veliko rojakov, ki so dvorano napolnili do zadnjega prostora. S svojo udeležbo so hoteli dati priznanje slovenski mladini za njeno važno vzgojno, organizacijsko in narodno delo, ki ga s toliko požrtvovalnostjo pravlja med slov. skupnostjo v Argentini, na drugi strani ji pa dati še novih vzpodbud za delo v bodočnosti.
Rojakom, ki so prihajali na slavnostno akademijo, so ob vstopu v dvorano fantje in dekleta izročali na 36 straneh natisnjeno brošuro, ki je poleg sporeda slavnostne akademije obsegala še spominske članke in oglase ter voščila slovenskih kulturnih ustanov in gospodarskih podjetij.
V	dvorani je bilo slavnostno vzdušje, ki je značilno za take prireditve. Na o-der je stopil bivši večletni predsednik Slovenske fantovske zveze g. Milan Magister ter je zbrane rojake nagovoril z lepim in vsebinsko bogatim govorom.
Govor g. Milana Magistra
V	svojih izvajanjih je med drugim povedal naslednje:
“Deset let živi Slovenska fantovska zveza. Zahvaljen bodi Bog, ki razveseljuje našo mladost in rojaki, ki ste jo vsekdar velikodušno podpirali. Deset let dolga pot ostaja prehojena za nami. Nič preveč položna in nikakor ne gladka; potni in utrujajoči so bili dnevi, pa tudi vriskajoči; vsemu človeku smo dali dela, telesu in duši; sestanku in sejam je sledila žoga, žogi kramp in lopata, vsemu pa slovenska pesem in fantovska druščina. Veseli smo zgubljali elane, ki so si zakurili lastna ognjišča, v skrbi pa smo se poslavljali od ti-
Dne 4. avgusta sta minili dve leti, odkar je umrl v Clevelandu Ivan Zorman, znani slovenski pesnik in skladatelj ter za slovensko izseljensko skupnost v Severni Ameriki zelo zaslužen mož.
Dveletnice smrti se je spomnil njegov prijatelj Karel Mauser z u-vodnikom v Am. domovini. Ob njej u-gotavja naslednja dejstva:
Ivan Zorman je velik. Ne zavoljo tega, ker niegove pesmi preneso vsako kritiko. Vel'k je zato, ker je stal sredi tujega okolja in po domače pel, pel v jeziku, ki je bil v svoji prašili daleč od njega. Prav to je, kar dela Ivana Zormana velikega. Lahko je peti na rodni zemlji, ko imaš vsak dan pred očmi domače bregove in domače njive, uoznane hiše in kajže z visečimi nageljni in rožmarinom, katerega se je pokojni vedno spominjal. Težko pa je peti sredi utripanja velikega sveta, ki n;ma smisla za to, kar se tebi zdi sveto. Tu ujeti domač utrip, tu naslikati domaxo zemljo, to je tržko in vendar ie bil ravno Zorman tisti, ki je med pionirsko slovensko inteligenco znal u-^oriti na domačo struno in izvabiti iz 'v,loveka spomin, ki te je naenkrat povezal z domom in domačo idilo.
Sveta dolžnost naša je, da se ga za obletnico spomnimo. Hvale vredno je, da mu bodo postavili spomenik v Kulturnem vrtu. Javno pa bi opozoril vse pokojnikove prijatelje Dr. Kerna, g. šab-a, g. Švblja. g. Jonteza in še koga, da bi zdaj. ko je še čas, zbrali sromi-ne na pokojnika, poiskali, kar se jim zdi v^žno in materiial shr^nTi za zgodovinarja, ki bo nekoč moral napisati pošteno zgodovino am “riških Slovencev. V tisti zgodovini bo imel Zorman mnogo strani, tista zgodovina naj bi pokazala. koliko dese+letij je pokojni pašnik pomenil slovensko kulturno središče. «’Ss nas strahovito rrebiteva, bojim se, da bo kmalu za marsikaj prepozno, ker ne bo več živih pri", ki so s pesnikom Zormanom skupaj kovali načrte in skupaj orali ledino slovenske besede.
Pesnik Ivan Zorman je velik vzgled naši novi emigraciji. Kor star emigrant, kot otrok je prišel v Ameriko. Nič ni prinesel s seboj in vendar je veliko zapustil, ko je za vedno odšT. Ni imel premoženja, toda zapustil je svoje knjige ;n svoje pesmi, zapustil je slovenskemu človeku v Ameriki dobro ime, ki ga je vedno in povsod stavil na razpolago slo-
stih, ki so nam dali slovo v mislih. A to je pač življenje in tudi v organizaciji se sonce menjava z nočjo.
Zaustavili siAo korak ob 10 letnici,, pa ne zato, da bi se že ob prvi omamili, ampak, da upremo pogled v prihodnost, ki kipi pred nami v sončnih jutrih in viharnih temah. Pogum imamo gledati naprej, ker hočemo biti pripravljeni na bodočnost, in smo zato tudi sklenjeni v fantovski organizaciji. Zatorej poglej- , mo, kod gre naša pot in kje so naši vrhovi, na katere naj se povzpnemo.
Slovenska skupnost v Velikem Bs. Airesu šteje približno 700 fantov. Od teh je v kakršnikoli organizaciji samo 27%. To je dovolj žalostna ugotovitev. Kdor hoče resno ohraniti slovensko skupnost in jo želi videti močno v daljni bodočnosti in ne samo v bližnjih letih, ta ve, da so začetek tej skupnosti slovenske družine, da slede njim slovenski šolski tečaji, takoj nato pa naše organizacije. Ako se slovenska vzgoja konča takoj po šolskem tečaju, ne da bi se nadaljevala v naši mladinski organizaciji — ni upati na bodočnost skupnosti. Skupnost bo namreč obstojala kot skupnost samo kot organizirana, o drugačni ni govora. Organiziranost nam v nečem nadomešča strnjeno naseljenost in državno samoupravo naroda v domovini.
Naravno je, da so mladinske organizacije za mladino prva stopnja do vstopa v druge organizacije v poznejših letih. Zato je samo 27% organizirane mladine presunljiv klic in poziv na delo ne samo mladinskim organizacijam, temveč vsakomur, ki misli, da mu še teče slovenska kri po žilah, četudi je v Argentini. — Za naše mladinske organizacije ni odgovorna samo mladina, marveč vsi starši, vzgojitelji, organizatorji, voditelji, razumniki, kulturni delavci, duhovniki J-— vsi in vsak posameznik. Ta odgovornost je dolžnost, ne le takozvano “pfenavdušeno slovenstvo” nekaterih. Odgovornost pa terja skrbi
venski stvari. Če si govoril z njim, si se moral čuditi njfegovi čisti slovenščini. Ni se spakoval, kakor to delajo že mnogi naši, ki so tujino komaj okusili. Vedel je, kakšna dobrina je domača beseda in znal jo je spoštovati kakor malokdo.
Mislim, da bi se posebno naša nova emigracija morala zamisliti, da bi ob zgledu pesnika Ivana Zormana morala najti edino rešilno pot za ohranitev slovenske besede — brezmejni idealizem. Naj bo ta beseda še tolikokrat zlorablja-na — samo idealizem more našo besedo na tujem rešiti. Upanje in trdno prepričanje, da je jezik dobrina, ki ima pravico živeti pod vsakim soncem in na vsakih tleh. Ta idealizem bi moral voditi in gnati naše ljudi, stare in mlade, da bi svoj jezik ljubili, da bi zanj žrtvovali, da bi ga v otroke vsak dan sproti vcepljali. Če tega idealizma ne bo, je vsako upiranje zaman. Ne bomo zdržali. Vselej, kadar sva s pokojnikom govorila, sva se ustavila ob tem problemu. Bilo je nemalo razočaranja v pesnikovem srcu, ko je poslušal naše mlade ljudi. Upal je, da bo priliv nove krvi poživil slovensko besedo, veselil se je prireditev in nastopov, toda tudi, videl, kako hitro so se mnogi o-prijeli nove besede in pozabili svoj rodni jezik.
Po knjižnicah in po knjižnih omarah posameznikov danes samevajo pesniške zbirke pesnika Ivana Zormana, čeprav jih morda redki odpro, so že same knjige velik krik slovenskega duha, obupen krik velikega idealista. Zormana: Vse sem dal in vse naredil, kar sem mogel in zmogel — kje ste drugi ?
Prisluhnimo za pesnikovo obletnico smrti temu klicu. Kje ste, kje ste tisoči, ki bi še lahko dvignili slovensko besedo? Kaj so res samo nekateri obsojeni v to, da domačo besedo nosijo in pestujejo, da jo negujejo in govorijo? Kaj nismo vsi iz ene zemlje zrasli, kaj nimamo vsi iste dediščine ?
Za Ivanom Zormanom je ostal samo grob. Nič več sam ne more storiti za besedo, ki jo je ljubil. Toda narod, ki gre malomarno mirrib grobov svojih klicar-jev, kaže s tem'samo to, da teh klicar-jev ni bil vreden. Narod, ki se zaveda, da mu Bog dajef klicarje, da jim vzbujajo vest in da nosijo težo, bo vedno pripravljen, da porazdeli po klicarjevi smrti težo na draga ramena, da se dediščina mrtvega' ne zakocka in ne zapravi.
in dela, iskanja poti in naporov, optimizma in poguma. Kaj lahko je govoriti, da smo obsojeni na propad, da mladina nima smisla za kaj višjega, da ni več taka kot je bila včasih. Toda ali pomislimo, da je tista mladina od “včasih” imela nekoga, ki je zanjo delal, se ji-pre-dal in se zanjo izgaral? Tisti nekdo, ki je tudi morda gledal samo 27% ali pa še žalostnejše številke, je delal pod imeni Slomšek, Mahnič, Evangelist Krek, Jeglič, Rožman, Ehrlich, Tomec in nešteto drugih neznanih in ki so in še danes nasproti besedi tarnanja in nezadovoljstva postavljajo tihoto dela za mladino.
Vsekdar je veljalo in še danes velja, da smemo od mladine pričakovati toliko in v tolikšni meri, kolikor in v ko 1‘kšni meri ji bomo posredovali. Mladina sledi zgledom, in kje naj jih najde, če ne pri tistih, ki v letih hodijo pred njo, pa naj si bo eno samo leto ali pa 50 let. Ker pa vemo, da tudi tuje privlačuje našo mladino, morajo biti zato naši vplivi toliko močnejši, da bodo mo gli tuje prevladati. Ali kako drugače naj bodo silnejši, kot da vsi, prav vsi. skupno, enotno, stalno in z vsemi sila mi množimo in jačimo slovenski vpliv, ki naj zajezi pluskanje umazanih Valov na naše bregove? Nihče naj ne zaspi v mišljenju, da mora biti naša mladina sama po sebi zdrava, katoliška in slovenska. Tudi naj se ne damo omaniti po božnim željam, da bo naša protikomunistična borba izpred 14 let za vedno služila skupnosti in mladini za zatvorni-co, ki ne bo pripuščala drugačnih struj v naša mlada življenja.
Po 10 letih bivanja v tujini moremo torej dovolj jasno videti, kakšna je pot za mladino, ki ima resno voljo biti slovenska in katoliška: iz krščanske družine v življenje preko slovenske šole in mladinskih organizacij. To je naravno in ne dopušča nobenih skokov in presledkov. Zato je Slovenska fantovska zveza tako važen in nepogrešljiv člen naše skupnosti”.
V	nadaljnjih izvajanjih je naglašal, da je treba paziti, da bo SFZ kot orodje, ki služi skupnosti, ostala čista in v pravi službi. Povedal je, da je bila SFZ ustanovljena z namenom “povezati slovenske fante, jih vzgajati in izobraževati v duhu katoliških in slovenskih načel za organizacijo pa je dejal, da se prekaljuje v ognju idealov, žrtev in zahtevnosti. Omenjal je dalje Paula Clau-
(Nadaljevanje na 3. strani)
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Pred zakonom o slovenskem šolstvu
V	italijanskem parlamentu pripravljajo zakon o slovenskem šolstvu. Že pred včasom je prosvetni minister v prejšnjih italijanskih vladah Rossi, socialdemokrat — Saragatovec, pripravil zakonski osnutek o slovenskem šolstvu, a so ga vse slovenske politične in šolske organizacije odklonile. Smatrale so, da je njegov osnutek škodljiv in nesprejemljiv za Slovence.
Nedavno pa so izdelali nov osnutek poslanci italijanske socialistične stranke (Nenijevci). To besedilo je bilo tudi objavljeno. Posnemamo iz tržaških slovenskih listov, da je tudi ta osnutek nesprejemljiv. Zanimivo je tudi, da so se pred objavo osnutka socialisti sestali s predstavniki Sindikata slovenskih šolnikov in drugih slovenskih organizacij v Vidmu, kjer so se baje zedinili za precej drugačen osnutek. Objavili pa so nepopravljeni osnutek. Toda sedaj ga nameravajo popraviti v smislu sklepa na sestanku v Vidmu.
Objavljeni osnutek je nesprejemljiv za Slovence predvsem zato, ker predvideva prošnjo Za vpis v slovensko Osno vno šolo. To prošnjo naj bi rešhvala posebna komisija. Zakonski predlog določa 6 ur pouka italijanščine na srednjih šolah, in zahteva vsaj osem učen cev za ustanovitev nove šole. Glede učnih moči na slovenskih šolah, pravi socialistični osnutek, naj jih izprašujejo ocenjevalne komisije, Sestavljene iz osebki poznajo slovenski jezik. Za poučevanje italijanščine na slovenskih šolah pa se zahteva usposobljenosti izpit na italijanskem učiteljišču.	;
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je izdalo sporočilo, da sta bila 22. julija sprejeta pri sedanjem prosvetnem ministru v Rimu dr. Avgust Sfiligoj in dr. Anton Kacin. Predstavnika sta v avdienci podrobno razložila želje in potrebe slovenskega prebivalstva v zvezi z zakonsko ureditvijo slovenskega šolstva v Italiji. Minister Medici je obljubil, da bo zadeva pravilno urejena in da ne bo vladni predlog vseboval nobene določbe, ki bi kakorkoli mogla škodovati slovenskim šolam.
ARGENTINA
Kriza v argent, vojski se je po odstavitvi glavnega poveljnika gen. Toranza Montera zaostrila do take mere, da ni dosti manjkalo do oboroženega spopada. Dogodki so se razvijali takole:
Že v zadnji številki smo poročali, da je bil glavni poveljnik vojske gen. Toranzo Montero odstavljen, ker je po izjavi biv. drž. tajnika za vojsko kljub dogovoru z njim in predsednikom republike dr. Frondizijem zahteval spremembe na odločilnih mestih v vojski in to tudi ne po poti, ki jo predpisujejo voja-jaški prepisi. Po izjavi gen. Anaye glavni vojaški poveljnik spremembe v vojski predlaga, o njih odloča državni ajnik, predsednik republike pa nato u-kazuje. Ker s premestitvami visokih vojaških poveljnikov nista soglašala ne trž. tajnik gen. Anaya in ne predsednik Ir. Frondizi, je bil glavni vojaški poveljnik gen. Toranzo Montero odstavljen n na njegovo mesto postavljen po činu la j višji general Pedro Castiñeiras. Po menovanju gen. Castiñeirasa za glav-lega vojaškega poveljnika je 14 gene-■alov z radiogramom pozvalo poveljnike 'ojaških garnizij v notranjosti dežele, laj bodo na strani odstavljenega glavnega mjaškega poveljnika gen. Toranza Montera. Biv. drž. tajnik za vojsko gen. Vnaya je vseh 14 generalov dal takoj lapreti zaradi nediscipline in uvesti ’-roti njim disciplinsko postopanje.
V	četrtek zvečer je gen. Anaya, poem, ko je izročil glavno vojaško povelj-tvo gen. Castmeirasu, imel po televizi-i in radiu govor. V njem je omenjal ci-je osvobodilne revolucije, pa tudi sile, i da se nočejo podvreči ustavnim dolo-
oino je imenoval za “golpiste” - prevratnike. Zanje je dejal, da na eni strani govore mlajšim častnikom, da so za čuvanje ustavnosti, na drugi strani pa sami ne priznavajo zakonito postavljenih oblasti. Od stanja, ki nastaja zaradi tega v vojski, imajo največjo korist komunisti in peronisti, ki se veselo bratilo. največjo škodo pa ima država sama. Zase je gen. Anaya dejal, da ni pod vplivom nobene lože in tudi ne kake skrite osebnosti. Končno je napovedal, da bo za ohranitev vojaške discipline oostopal z vso odločnostjo. Povedal je tudi, da je bil gen. Toranzo Montero zamenjan s svojego položaja samo zaradi zahtevanih sprememb v vojski na način, kakor je navedeno zgoraj.
Po tem govoru drž. tajnika za vojsko gen. Anaya je gen. Toranzo Montero prišel v Šolo za vojaške mehanike ter dal obvestiti poveljnike vseh garnizij v državi, da je ob 23. uri dne 3. septembra znova prevzel glavno vojaško poveljstvo. V tej vojaški ustanovi so bili izdani takoj ukrepi za obrambo, če bi bilo potrebno v slučaju kakega napada od zunaj. V okoliških ulicah so bile razpostavljene pojačane straže s strojnicami, v ulicah, ki vodijo do te vojašnice, pa postavljene velike barikade. Z vojaškega središča izven mesta Campo de Mayo — Majsko polje, so se pa zabeli pomikati proti Bs. Airesu oddelki težkih tankov in ostalih oklepnih vozil. Ustavili so se v mestu San Isidro ter čakali na nadalnja navodila. Vojaška posadka v Campo de Mayo je bila na strani drž. tajnika za vojsko gen. Ana-ye. Vojaške ukrepe so močno poostrili tudi v državnem tajništvu za vojsko in v vladni palači, kjer je bil predsednik vso noč od četrtka na petek, radijske nostaje so pa v petek na vse zgodaj od-'ajale sporočilo vlade, da državni uradi, banke in šole v petek ne bodo delali ter navodilo privatnim podjetjem, naj delo na tan dan ustavijo tudi oni. Po mestu so bili razpostavljeni pojačani oddelki policije s strojnimi puškami in čeladami.
V	tako napetem položaju je prišlo do lonovnih sestankov med predsednikom Ir. Frondizijem in gen. Toranzom Mon-terom. Na dveh sestankih je bil tudi ninister za narodno gospodarstvo ing. \lvaro Alsogaray ter nastopal kot posrednik na eni strani kot član vlade, na Irugi pa kot bivši častnik. Pa tudi general Larcher osebni prijatelj gen. Toranza Montera je posredoval za mirno "ešitev nastalega položaja, ki je postal 'e težji, ko je prišla iz Cordobe grožnja mveljstva tamošnje garnizije, da bo :mel vsak nastop proti gen. Toranzu Montera nedogledne posledice.
Krizo v vojski so nazadnje rešili takole: Državni tajnik za vojsko gen. El-bio Anaya je dal ' ostavko, na njegovo mesto je bil imenovan general Rudolf Larcher, gen. Toranzo Montero pa znova postavljen za glavnega vojaškega poveljnika. Za podtajnika v vojnem resoru je bil imenovan gen. Viktor Hos-king.
BRALI SMO...
IVAN ZORMAN
Ilovice vz Slovenije-
Ljubljanski listi poročajo, da v Be‘-li krajini zakoljejo 75% vseh telet. Listi pripominjajo, da bi v Beli krajini imeli 30 ton več mesa, če bi vsa ta teleta redili do 6 mesecev starosti. Zato so na občini v Črnomlju sklenili, da bodo bolj pazili, da bodo ljudje zakon o prepovedi klanja telet bolj spoštovali.
Nagrade Cankarjeve družbe odn. založbe so dobili dr. Fran Černe za delo “Planiranje in tržni mehanizem v e-konomski teoroiji socializma”, dr. Jože Goričar za delo “Oris zgodovine političnih teorij” in dr. Janko Jeri za “Tri faze reševanja tržaškega vprašanja”. Ta založba je znova razpisala natečaj z novimi nagradami v skupnem znesku 1.500.000 din za izvirna dela predvsem s področja “družbenih ved ali posameznih področij marksistične teorije”.
SLOVENCI ~V
Umrli so. V, Ljubljani: Josip Robek, gospodarski poslovodja v p., Ana Prijatelj, roj. Zakrajšek, gospodinja, Jože Ples, ing. Stanko Kanc, prof. na Gozdarski srednji šoli, Ivana Porenta, roj. Rihtaršič, Gregor Blažon, urar, Viktor Žvegelj, upok., Karel Peroša, upok., Jožefa Oblak, Matevž Pogačar, žel. uslužbenec v p. in Karolina Medvešek, roj. Žurej v Trbovljah, Alojzija Lebič, roj. Mastnak v Brežicah, Janko Šumi, mesar v Kranju, Stanka Roš, roj, Mikuš v Hrastniku, Marija Ažman, poštna u-službenka v Kranju, Sonja Železnik v Kamniku, Irma Bagari v Murski Soboti, Jože Kankelj, mornariški upok. v Škofiji Loki, Anton Kovšca, žel. zvanič-nik v p. na Rakeku, Alojzij Avbelj, upok. v Dravljah, Primož Bregar, upok. v Mali vasi in Peter Gecelj, kovinostrugar v Domžalah.
"Irgentini
BUENOS AIRES
Dva kulturna večera
V spored svojih kulturnih večerov je Slovenska kulturna akcija vključila velik dogodek iz francoske književnosti. Letos slavi Francija stoletnico nastanka epa, ki ga je spesnil pesnik Friderik Mistral; je to pesnitev Mireille. Ep pomeni obnovo provansalščine kot jezika in obnovo tradicij, ki jih je francoski jug pomenil v vsej francoski kulturi. Ob svojem času je Mistralova stvaritev pomenila višek francoske romantike, ki se je pa hkrati z njim tudi poslovila, kajti z Baudelairom nastopi že nova doba. Vendar je bil vpliv Mireille mnogo večji kot pa so ga imela dela drugih velikih Mistralovih sodobnikov, če pomeni ep obnovo tradicij Provence, potem pomeni tudi uvod v novo nacionalistično gibanje, ki pa se ni raztegalo samo na Francijo, ampak na vso Evropo. Pod vplivom idej Gobineauja, Charles Maurrasa in H. S. Chamberlaina se je že pripravljala podlaga za končno obliko v evropskem nacionalizmu, ki je doživela svoj zaton v fašizmu. Vendar je Mistralov ep nakazoval razvoj v drugo smer, ko je pesnitev vključil v svet sredozemske in antične kulture, to je kulture pravih mer in čiste harmonije. Predaval je dr. Tine Debeljak, filme (Provence, Avignon in Lettres de mon Moulin) pa je posodila kutluma sekcija francoske ambasade, ter je njih vsebino tolmačil Ruda Jur-čec, ki je tudi vodil ta večer literarnega odseka.
Ves svet prevzema strah pred grozotami, ki jih tehnika prinaša v vojno strategijo. Ko je v avgustu 1945 padla prva atomska bomba na Hirošima, se je verjetno začel nov vek svetovne zgodovine, atomski vek. Toda ta prinaša celo vrsto problemov, ki niso samo političnega ali vojaškega značaja. Gre za nravne temelje, ki bodo ta vek oblikovali. Kulturni večer, ki je bil v soboto dne 5. septembra je bil posvečen razglabljanju
o tem, ko je univ. prof. dr. Ignacij Lenček predaval o temi: Nekaj iz etike o atomski vojni. V prvem delu predavanja se je dotaknil najprej razvoja tehnike in dogodkov, ki so se nanjo naslonili, potem pa je zelo izčrpno in pregledno ter jasno pojasnil pravila etike, ki morajo voditi načela, ki bodo morala voditi odgovorne osebnosti, ko bodo morali posegati po tem strahotnem sredstvu. Toda ali je vojskovanje z atomsko bombo sploh še mogoče? Zelo veliko razlogov je, ki pravijo, da je edina garancija pred atomom in njegovimi uporabami v vojaških sporih —• ohranitev miru. Pri tem pa ne gre toliko za atom in njegovo uporabo, gre za etiko človeka, ki bo atomsko e-nérgijo nadziral in proizvajal. Samo ta more preprečiti katastrofo atomskega vojskovanja.
Večer je bil zelo lepo obiskan in so poslušalci predavatelja nagradili z a-plavzom, ki ie bil dokaz, kako je snov po svoji vsebini po podajanju zajela. Vodil je v imenu filozofskega odseka dr. Vinko Brumen, ki je tudi sam načel debato ter dajal potem besedo še mnogim, ki so želeli podati svoje misli in razjasniti nekatera vprašanja.
Romanje Družabne pravde
y Pontevedro se je izvršilo preteklo nedeljo kljub dežju in toči. Okoli petdeset članov in prijateljev Družabne pravde je prisostvovalo romarski maši v farni cerkvi v' Pontevedra. Domači župnik, naš rojak g. Markič je daroval romarsko sv. mašo in je imel po evangeliju lep cerkven govor o tem, kaj je katoliška cerkev od svojega začetka do današnjih dni ,nudila človeštvu. Posebej je naglasil o-gromno socialno delo, ki ga je Cerkev izvršila v teku stoletij. Pri sv. maši je pel cerkveni pevski zbor iz Ramos Me-jia ped vodstvom, g. Gabriela čamernika. Po sv. maši so romarji sedli k okusnemu asadu in so se prijatelji in znanci lahko tudi pogovorili. Popoldne je imel duhovni vodja Družabne pravde g. Jože
Jurak lavretanske litanije. Večina romarjev je nato odšla na igro in na koncert, ki ga je ta nedeljski popoldan pripravila naša mladina v Bs. Airesu za proslavo 10 letnice SFZ in SDO.
Mladinski pevski zbor “Gallusa” je zadnjo nedeljo v avgustu ponovil Tomaža Tozona “Pravljico o izgubljeni sinički” za otroke slovenskih tečajev in sicer po znižani ceni.
Ob 17. uri je bila v ciudadelski cer-kri sv. maša, ki jo je daroval č. g. dr. Alojzij Starc. Imel je tudi kratko pridigo. Govoril je o svetniku, čigar stoletnico smrti je avgusta proslavljal ves svet — o Janezu Vianeyu.
Cerkveno petje je vodila učiteljica gdč. Anica Šemrov.
Med službo božjo je bilo skupno sv. obhajilo otrok.
Po sv. daritvi so dobili otroci v dvorani okusem prigrizek, dar dobre družine g. Franca Oblaka iz Buenos Airesa.
Preden se je pričela spevoigra, je pozdravil vse navzoče v imenu prirediteljev podpredsednik Društva Slovencev in dirigent “Gallusa” g. dr. Julij Sa-velli, ki je imel tudi lep nagovor na zbrane ter razložil nastanek in vsebino spevoigre.
MCDS se prav toplo zahvaljuje vsem udeležencem za obisk, posebej pa še “Gallusu”, zlasti voditeljici mladinskega zbora gdč. Nuši Kristan, da je tudi letos ugodila njegovi prošnji, dalje u-videvni družini g. Oblaka ter lastnikoma slovenskega podjetja “Časa Keks” gg. Alojziju Dolinarju in Avgustu Je-ločniku za brezplačno pripravo prigrizka.
Prireditve so se udeležili tečaji iz Berazateguija, Buenos Airesa, Morona, San Justa, San Martina, San Miguela, Ramos Mejia in Villa Tesei pod vodstvom svojih učiteljic: g. Marjana Batagelj in gospodičen Angelce Klanšek, Katice Kovač, Mije Markež in Anice Šemrov.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Marka Martelanca in njegove žene ge Vande, roj. Majcen so 25. avgusta t. 1. dobili sinčka Tomaža, v družini g. Adolfa Lebana in njegove žene ge Jožice, roj. Kien v Castelarju pa hčerko Ireno-Angelo. Srečnima družinama naše čestitke.
SAN MARTIN
Slovenski tečaj Josipa Stritarja v San Martinu v. letu 1959
Pouk se je pričel 4. aprila t. 1. v prostorih ACA poleg župne cerkve. 19. a-prila pa je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev novih šolskih prostorov na ulici Tueuman 171, ki so last g. Oskarja Pavlovčiča.
Tečaj je vsako soboto od 15,30 do 17,30. Vodi ga gdč. učiteljica Katica Kovač, verouk pa poučuje č. g. dr. Alojzij Starc. Tečaj obiskuje 40 dečkov in 43 deklic, skupno torej 83 otrok. Deljeni so v dva oddelka, vsak oddelek pa v dve skupini.	j
Otroci, ki posečajo tečaj, so naslednji:
a)	začetniki (17 dč. in 10 dkl.): Filipič Tonček, Grom Matjaž, Hafner Janezek, Kulak K'arel, Leskovec Lojzek, Lukman Edvard, Marinšek Božo, Markič Edi,
IVO WIDER UMRL
V torek 8. septembra, se je po slovenski koloniji na področju Vel. Buenos Airesa z veliko naglico razširila novica, da je v starosti 59 let na svojem domu v Floridi umrl na posledicah možganske kapi Ivo ¡Wider, ugledna osebnost ne samo med slovenskimi naseljenci, ampak tudi v argentinskem poslovnem svetu. Po svojem značaju je bil izredno blag, ljubezniv in družaben. Povsod so ga spoštovali in veliko število je bilo njegovih prijateljev in znancev. In tistih, ki jim je pomagal, kadar so hili v potrebi. Med temi smo pa bili tudi novi slovenski naseljenci, med katere je rad priha-
jal.	Bil je od vsega začetka tudi naročnik Svobodne Slovenije.
Po rodu je bil Wider Ljubljančan. Kot narodnjak se je ob zlomu Avstrije odzval klicu generala Maistra iz Maribora ter je kot njegov prostovoljec pomagal reševati in braniti slovensko severno mejo na Štajerskem in Koroškem. Od leta 1925 je živel v Buenos Airesu. V novem svetu je uveljavil svojo sposobnost ter je s svojo pridnostjo iz skromnih začetkov postavil ugledno in. veliko podjetje za izdelovanje kuvert pod firmo “Industrial Papelera Wider”. Svojih sposobnosti pa ni posvečal samo lastnemu industrijskemu podjetju, ampak kot zaveden Slovenec tudi slovenski skupnosti v Buenos Airesu, med katero se je udejstvoval narodno in organizacijsko, zlasti v letih, ko je bil v Argentini jugoslovanski poslanik sedaj tudi že pokojni dr. Izidor Cankar, po zatrjevanju starih slovenskih naseljencev za jugoslovanske naseljence do danes brez
Obržan Marijan, . Ribnikar Miha, Šabič Rudi, Sever Emil, Skale Jožko, Strle Karel, štrempfel Janez, Telič Janez, Vi dic Stanko, čater Silva, Dimnik Silva; Filipič Marija, Frfolja Metka, Lah Veronika, Novak M. Tereza, Pavšer Lučka, Remic Marija, Slavič Adrijana in Zorko Kristina; nižja skupina (13 dč. in 12 dkl.): Dimnik Janez in Pavle, Ecker Damijan in Tomaž, Frfolja Jožko, Hafner Peterček, Lukman Karel, Marinšek Marijan, Pipan Marko, Remic Janez, Strle Lojzek, Uršič Karel, Zupan Jurij, Dimnik Olga, Frfolja A. Marija, Jenko Anica, Jurjevčič M. Kristina, Korošec Anica, Lebar Gabrijela, Medle Beatriz, Pavlovčič Anica, Razinger Irena, Šabič Suzana, Šabec Irena in Zorko Marjanca; srednja skupina (6 dč. in 16 dkl.): Hrovat Andrej, Novak Jožko, Pipan Danilo, Ziherl Peter, Zorc Marko, Zorko Marijan, Brezovar Marija, čater Elizabeta, Dermastja Fanika, Dimnik Ivanka, Grom Alenka, Hrovat Marjeta, Jenko Mariia, Korošec Marija, Marinšek Marija in Silva, Medle Alenka, Rožanc Marjeta, Šabec Anica, Uršič Marta, Zorec Marija in Zupanc Lučka; višja skupina (4 dečki in 5 dkl.): Lebar Rudi, Marinšek Jožko, Zorec Janez, Zupanc Janez, Dimnik Marija, Jarc Vida, Lah Katica, Pavlovčič Meta in Telič Magda.
MIRAMAR
Iz Necocheje se je preselil v Miramar g. župnik Anton žagar ter nastopil mesto hišnega duhovnika v kolegiju Ntra. Sra. de Lujan. Tako smo sedaj tudi Slovenci v Miramaru dobili slovenskega duhovnika. G. Žagarju želimo, da bi se med nami dobro počutil. L. T.
Vsak teden ena
ZLATI ČAS
Anton Martin Slomšek
Oj zlati čas!
Minuta, ki minila, ne bo se povrnila,-kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš! —
Oj zlati čas!
Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev,-če pridni bodemo, nam nikdar žal ne bo.
Oj zlati čas!
V mladosti kdor praznuje, na stare dni zdihuje, lenuhov brat je glad in potepuha tat.
Oj zlati čas!
Le danes si pomagaj, na jutri ne odlagaj!
Ne veš, če doživiš, kar danes zamudiš.
Oj zlati čas!
Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne, lepota sivih las je prav obrnjen čas.
Oj zlati čas!
Vse žive dni se trudi in časa ne zamudi, počivati sladko potem v nebesih bo.
dvoma najboljši jugoslovanski poslanik v Argentini. Z njim je bil Wider v iskrenih prijateljskih stikih.
V zadnjih 10 letih se je posvečal tudi živinoreji ter je na svoji estanciji “La Florida” v provinci San Luis dosegel lepe uspehe z živino pasme Hereford. Priznanje teh uspehov so mu argentinski živinorejci pasme Hereford izkazali s tem, da so ga imenovali za člana di-rektorija Asociación Hereford Argentina. Zaradi svojih sposobnosti je bil pred nekaj časa tudi direktor pri znani argentinski poljedeljski ustanovi Sociedad Rural Argentina.
Pred štirimi leti je bil na obisku v domovini. Po vrnitvi je povsod govoril z navdušenjem o naravnih lepotah domovine, katero je pred svojo smrtjo hotel še enkrat obiskati in stopiti tudi na grob k svojemu umrlemu prijatelju Izidorju Cankarju k Sv. Križu v Ljubljani. Pa je Bog odredil drugače in sta se dobra prijatelja našla spet na drugem svetu. -
Za svojo družino je vedno zelo skrbel. V Argentini zapušča dve hčerki in enega sina, v domovini pa tri sestre. Vsem izrekamo iskreno sožalje, blagemu pokojniku, dobremu prijatelju Widru, pa želimo večni mir in pokoj in rajsko veselje v nebeški domovini.
VSI NA SEDMI SOCIALNI DAN,
ki bo prihodnjo nedeljo 13. septembra v prostorih Slovenske hiše na Ramon Fal-conu. Začetek s sv. mašo točno ob 8,15 uri.
Proslava 10 letnice delovanja SFZ in SIPO
(Nadaljevanje z 2. strani)
dela, ki je dejal, da “mladina ni ustvarjena za to, da bi ugajala, temveč za junaštvo”. Naglašal je tudi potrebo, da se mora slovenska mladina posvečati trdemu delu in se ne sme predajati pomeh-kuženju, kajti samo s trdim delom in z velikimi žrtvomi so lahko doma nastali velikimi žrtvami so lahko doma nastali ra biti trda tudi napram sebi. Saj tudi za organizacije velja pravilo Tomaža Kempčana: “Toliko boš napredoval, kolikor boš samemu sebi sile storil”. Moč za svoje delo bo pa slovenska izseljenska mladina črpala iz slovenske zgodovine, del velikih slovenskih mož in zmagovite protikomunistične borbe.
Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je pred 10 leti SFZ stopila v življenje, ne zato, da bi štela desetletja, temveč, da bi spolnila svojo dolžnost. Ni bila ustanovljena, ker bi organizacija potrebovala fantov, marveč, ker so fantje potrebovali organizacije. Ta potreba ni danes nič manjša.
Klena izvajanja g. Milana Magistra so vsi navzoči nagradili s toplim odobravanjem.
Nastop fantovskega zbora
Naslednjo točko so imeli člani fantovskega pevskega zbora. Pod vodstvom g. Jožeta Malovrha so s fantovsko korajžo odpeli Završke fante, Škrjančku, Jaz pa vem in Zdravico. Splošno odobravanje je pričalo o zahvali, ki so jo
rojaki izrekli fantom za lepo odpete pesmi.
Po nastopu fantovskega zbora je prišla na oder predsednica Slovenske dekliške organizacije gdč. Mara Bidovče-va. Zbranim rojakom je tudi ona podala pregled dela v organizaciji in poudarila njen namen in cilje
Govor gdč. Mare Bidovčeve
V njem je med drugima izvajala: “Jubilejni dan, ki ga danes obhaja Slovenska dekliška organizacija, je lep, pomemben in vesel praznik. Praznik sladke zavesti po 10 letnem delu. 500 deklet, ki so skozi to dobo delale, živele in se žrtvovale za organizacijo, si danes daje odgovor. Celotno delo pa je slovenski skupnosti že vtisnilo svoj pečat”. V naslednjih izvajanjih je govornica nato ¡prikazala težek položaj slovenskega dekleta ob prihodu v novo deželo, v popolno nevarnosti, zlasti za dekle, ki je tudi moralo v službo in na delo. V tistih letih so dekleta sama čutila, da jim je potrebna slovenska družba. Našle so jo na ted. slovenskem središču na Victor Mar-tinezu. Tedaj se je med dekleti porodila misel na potrebo po lastni organizaciji, ki je potem nastala na pobudo dušnega pastirja g. Antona Oreharja. To je bilo leta 1949. Na prvem občnem zboru je bilo zbranih nad 130 deklet, ki so svoji organizaciji dale ime Slovenska dekliška organizacija. Cilj in namen organizacije je bil zbrati in povezati med seboj , “čim več slovenskih deklet v Argentini, nuditi jim sredstva, da bi se mogle obli-
kovati v vzorna katoliška in narodno zavedna dekleta. Najvišja dobrina — vera, naj bi jim bila njihovo osebno prepričanje — odtod lepa urejenost notranjega življenja. Kot dragoceno doto naj bi gojile svojo narodno zavest — od tod skrbno čuvanje vsega, kar je slovensko. Dekle, ki bo v tujini ljubilo, cenilo in živelo za ta dva dragocena zaklada, je rešilo in osrečilo sebe, svojemu narodu pa dalo največje jamstvo za obstoj in ohranitev”.
Tako sta slovensko dekle in SDO zaživeli novo skupno življenje. Govornica je zatem omenjala delo v organizaciji. Dekleta so se zbirala redno na mesečnih sestankih in prihajala na zanimiva predavanja. Tako je bilo v prvem letu in tako v naslednjih letih. Povedala je, “da je organizacijsko življenje postajalo vedno bolj živahno. Osnoval se je pevski zborček, nastala lastna knjižnica, organizirali gospodinjski tečaji in posebni študijski večeri. V vsakoletnih duhovnih obnovah so s| pa dekleta znova usmerjala korak in z resno voljo gradile trdne temelje za rast in napredek v svojem duhovnem življenju. Tudi telesno razvedrilo ni. izostajalo. Gojitev športa je zbiralo v,edno več deklet. Številne verske in družabne prireditve ter nastopi so budili v članicah voljo do dela in ljubezen do. slovenskih navad in običajev. Iz vrst Slovenske dekliške organizacije je stopil|) pred slovensko javnost dekle v slovenski narodni noši, ki s svojo pestrostjo k;aže in izraža bogastvo slovenskega duha. S kakšno ljubeznijo jo je čuvala in s kakšnim ponosom
si jo vsakokrat znova nadene, ker hoče vsemu svetu izpričati in potrditi: Slovenska sem, Slovenska čem ostati.
Svoja lepa izvajanja je zaključila z ugotovitvijo: Obrazi deklet v vrstah SDO so se menjavali. Odhajale so tiste, ki so si ustanovile lastno družinsko ognjišče, prihajale pa so nove, mlajše deklice, ki dajejo organizacijo novo upanje in novo življenje. Desetletno delo je organizacijo utrdilo in spopolnilo. Iz središča v Bs. Airesu po svojih odsekih v Mendozi, Lanusu in najmlajšemu v San Martinu, druži slovensko dekle v pravo dekliško družino”.
Iskreno so je zahvalila vsem, ki so organizacijo v njenem 10 letnem delu podpirali, zlasti številnim predavateljem. Za zaključek pa je prebrala naslednje besede škofa dr. Rožmana,. ki jih je organizaciji poslal za njen 10 letni jubilej:
“Naj Gospod vaše delo in vso skupnost spremlja s svojim močnim blagoslovom, da bo vaša Organizacija vsem članicam olepšala mladost, jim nudila razvedrilo, pouk in vzgojo za poznejši poklic: vesela dekleta —- dobre žene — svete matere — to so stopnje vašega življenja”.
Navdušeno odobravanje v dvorani je pričalo, da je slovenska skupnost ponosna na svoja dekleta, ki se družijo ■ v dekliški organizaciji, ter se v njej Versko in narodno ohranjajo.
Nastop dekliškega in mešanega zbora
Naslednjo točko so imela dekleta. Dekliški zbor SDO je pod vodstvom gdč.
Anke Savellijeve občuteno zapel Drež-niško, Oglarja, Ena ptička priletela in Triglav in žel splošno priznanje. Mešani zbor SFZ in SDO je pa pod vodstvom g. Jožeta Malovrha odpel pesmi Dober večer in Pozimi pa rožice ne cveto. Tudi ti dve pesmi so rojaki nagradili z dolgotrajnim odobravanjem.
Kovačev študent
V drugem delu slavnostne prireditve sta mladinski organizaciji postavili na oder spevoigro Kovačev študent, ki so ga slovenski študentje doma postavili tolikokrat na odre po naših prosvetnih domovih. Spevoigro je režiral L. Reselj, petje vodil g. Jože Malovrh, na klavirju je pa spremljala podajanje prizorov gdč. Anka Savellijeva. Sceno sta pripravila gg. A. Pavlič in J. Možina.
Vloge so bile razdeljene takole: Kovač v Vlecimeh — bas Jože Trpin, Meta, njegova žena — sopran gdč. Barbka Maček, Janez, njun sin — Janez Mežnar, Žan, poštni sel — tenor Franc Miklavc, Krok — tenor Matija Maček, žej-ko — tenor Miha Gaser in Mucek — bas Tone Fink.
Vsi so lepo odpeli in odigrali svoje vloge ter so jih zbrani rojaki nagradili za ves trud, ki so ga vložili za čim boljšo uprizoritev spevoigre z dolgotrajnim odobravanjem.
Pevovodja g. Jože Maloveh, pevovod-kinja gdč. Anka Savellijeva ter režiser g. L. Rezelj so pa dobili lepe šopke.
Tako je slovenska mladina proslavila desetletni jubilej svojih mladinskih organizacij z res lepo uspelo prireditvijo.
Kako se reče
Nekje sem bral: “Morda mu boš res boljše postlal...”. Kako mu boš postlal? Bolje (ne: boljše). Boljše je pridevnik (boljši, boljša, boljše), bolje pa prislov. Na vprašanje kako? moramo rabiti samo (načinovni) prislov. Preprosto pravilo, a vendar ga mnogi malo poznajo ali pa pozabljajo!
Dober, dobra, dobro (pridevnik) — dobro (prislov). Lep, lepa, lepo — lepó. V osnovniku (pozitivu) navadno ni razlike, le poudarek je (pri prislovu) vedno na obrazilu, če ima pridevnik premični poudarek. Lepo ali lepó (pridevnik v srednjem spolu) — lepó prislov). Toplo, suhó, grdó, dragó, sladko itd.
Drágo (dragó), dražje, najdražje (pridevnik v srednjem spolu) — dragó, dra-že, najdraže (prislov). Hudo (hudo), hujše, najhujše — hudo, huje, najhuje.
V teh dveh primerih se vidi razlika med pridevnikom in prislovom v primerniku (komparativu) in presežniku (superlativu). J (ali š) je izpadel. Take posebnosti imamo tudi pri tehle iz pridevnika izpeljanih prislovnih: grje, jače, laže (ali laglje), mlaje, niže, više, ože, tiše, trje itd. Osnovnika in presežnika nisem navedel, ker ju lahko vsakdo sam napravi na podlagi prejšnjih zgledov. Pazimo torej, da ne bomo rekli n. pr.: težje, lažje razumeti; višje, nižje leteti; grše ravnati ipd.! Prav: teže, laže razumeti; više, niže leteti; grje ravnati.
Hacerse mala sangre = razburjati se, jeziti se, k srcu si gnati. Tako slovenino to pogostno špansko frazo. Morda bi šlo še kako drugače, a mi ne pride na misel.
Kadar se nam raztrga kak važen do-
«N h	Slovenska pristava
s	v Moronu - Castelarju
9	bo zopet prizorišče
M	lepega slavja.
pS	Ta dan bo
9	
<	BLAGOSLOV
as a	NOVIH
s	PROSTOROV
a	združen s
h &	SLOMŠKOVO
«	PROSLAVO
&	
9	Nastop slovenskih otrok
©	iz šolskih tečajev
	Vel. Buenos Airesa.
e	
“S	Po proslavi bo
	pri dobrotah prilika
»	za prijeten pomenek
s	v domači družbi.
m fc	VSI SLOVENCI
>	LEPO VABLJENI
, kument (n. pr. rojstni list), vzamemo “cinta adhesiva” in ga zlepimo. Kdo pozna slovenski izraz za to besedo? Malo pomislite in ga boste gotovo našli!
Na svidenje prihodnji teden!
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Slovenska Karitas v Avstraliji s sedežem v Sydneyu si je postavila naslednje naloge: 1) Pospeševanje verske zavednosti med rojaki v Avstraliji z organiziranjem redne slovenske maše in prejemanjem zakramentov, z romanji in prirejanjem molitvenih ur, s soudeležbo pri verskih in cerkvenih priredite-vah avstralskih katoličanov, z včlanjevanjem v avstralske katoliške župnije;
2)	Pomoč rojakom v časnih zadevah. To nalogo bo vršila s sponzorstvom za begunce, s preskrbovanjem stanovanj in dela beguncem po prihodu v Avstralijo, s podeljevanjem manjših posojil v nujnih potrebah, z dajanjem podpor v potrebi in stiski, z dajanjem navodil in nasvetom rojakom raznih zadevah; 3) Vzdrževanje slovenske hiše, ki je vsem Slovencem znana pod imenom .Slovenski dom; 4) Vso pozornost bo posvečala širjenju dobrega tiska, ustanovitvi in vzdrževanju knjižnice ter čitalnice in 5) Zlasti si bo prizadevala širiti mesečnik Misli, ki je tudi glasilo Slovenske Karitas.
Kot smo že poročali, vodi Slovensko Karitas dr. Ivan Mikula, ki ob p. Bernardu Ambrožiču in p. Baziliju skrbi za dušno pastirstvo med rojaki v Avstraliji.
PO ŠPORTNEM SVETU
Zaključek III. Panameriških športnih iger v Chicagu. V ponedeljek so zaključili po 11 dnevih športnih nastopov te igre, na katerih so ZDA osvojile 121 zlatih medalj, 73 srebrnih in 52 bronastih. Argentina pa je dobila 9 zlatih, 22 srebrnih in 12 bronastih medalj. Ar-j gentinski tekmovalci so dosegli: v atletiki 1 prvo mesto, v kolesarstvu 3, v boksu 3, ter v nogometu in jadranju. Poročajo, da na teh igrah ni bilo videti dosti napredka posameznih držav; edino ZDA
so nekaj pokazale v lahki atletiki, pa tudi v nogometu so se častno uvrstile na tretje mesto za Argentino in Brazi-lom.
Zaključne slovesnosti so bile v ponedeljek popoldne, ko so razdelili medalje in so ugasnili olimpijski ogenj ter sneli zastave nastopajočih držav. Prihodnje panameriške igre bodo v San Paulo v Brazilu, leta 1963.
V kvalifikacijskih tekmah za vstop v drugo zvezno ligo je Vartex iz Varaždina premagal mariborski Branik s 3:2. V zadnjem kolu sta bila oba kluba premagana, vendar to ni imelo več vpliva na končno stanje. Kajti Branik bi moral zmagati z veliko razliko v golih, če bi hotel prehiteti Vartex.
Bolgar Hristov je zmagal med posamezniki na letošnji kolesarski dirki “Po Jugoslaviji”, Jugoslavija pa med moštvi. Levačič, Žirovnik in Petrovič so za sedli 3,4 in 5 mesto.
Nagrade za dirko:	130.000.—,
90.000.	—, 70.000.—, 60.000.— din. za posameznike, zmagovalno mosto je dobilo 80.000.—, gorska nagrada, ki jo je prejel Valčič iz Pulja, je znašala
50.000.	—, zmagovalci posameznih etap pa so dobili po 25.000.— din.
Kot zanimivost: Na Reki je žepar o-sušil vodjo neke kolesarke ekipe, ki je v svoji državi policijski general, za precejšnjo vsoto tuje valute., nalivno pero in še očala...
Sredi poletja je smučarski klub Triglav priredil tekmovanje v slalomu pri češki koči pod Grintavcem. Proga je bila dolga 250 m in so jo tekmovalci morali prevoziti dvakrat. Pri članih je zmagal Klinar S. (Jes.), v času 1:00,7, pri mladincih pa Frantar (Jes.) z 1:04,7. Tekmovali sta tudi Rutarjeva, ki je dosegla čas 1:21,5 in Zupančičeva (1:27,1).
Na prvem svetovnem prvenstvu v spu-tu v divjih vodah, ki je bilo na reki Ve-zeri v Franciji, je osvojil zlato medaljo član zahodnonemške reprezentance •— Goričan Tone Prion. Srebrno medaljo pa je dobil Bone. Prvenstva sta se na svoje stroške udeležila slovenska tekmovalca Bone in Svet. Proga je bila dolga 13 km, gledalcev pa nad 30.000.
CONVOCATORIA
- la Comisión Directiva de la Sociedad Eslovena en Buenos Aires, Ramón Falcón 4158, se complace en invitar a sus socios a la
DECIMATERCERA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA
a realizarse el día 25 de octubre de 1959, a las 10,30 horas, en el Hogar Esloveno, Ramón Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA:
Io Lectura del acta de la duodécima Asamblea General Ordinaria;
2’ Informes de los miembros de la Comisión Directiva;
39 Discusión de los informes de los miembros de la Comisión Directiva;
49 Memoria de la Comisión de Control;
5° Elección: de la Comisión Directiva, de la Comisión de Control, del Presidente de los árbitros;
6o Mociones;
7° Varios.
La Comisión Directiva de la Sociedad Eslovena
STANKO MAJCEN
(2)
LUČKA
“Gospa, kdaj boste odmaknili denar? Čakam težko, ker čakajo težko za menoj še drugi. Tudi jaz sem dolžan.”
Lucija potisne predenj srednje dekle Lilijano, plavolas čudež, in se nasmehne izpod vejic:
“Saj sem že mislila na to, pa mi je zopet zdrknilo iz spomina. Bom, gospod, brž ko mož okreva. Bolan je in ne more do gred. Poglejte” — Lucija odgrne zastor od okna — “astre že popkajo in lobelije že rde; kmalu bo povpraševanje po teh in po onih, prišel bo denar in upniki bodo potolaženi. Naj vam medtem pomirim hudo vest, vašo in svojo, z vejico balzamine, pravkar se je razcvetela. To uro se je razcvetela, če se ne motim...”
Pripne gospodarju vejico balzamine ha suknjo, gospodar se nasmehne in odide s počasnimi koraki, ne vedoč, kdo je koga pihnil, on njo ali ona njega...
Mož prosi zdravil, zdravnik jih zapiše, Lucija mu jih da, zdravila pa ne zaležejo. Mož maje z glavo, misli nazaj, misli naprej, in čedalje bolj se mu zdi čudno, da še živi, Sosede iz, pritličnih stanovanj mole glavo v kuhinjo, pa od Lucije ne zvedo ničesar. Ali bo umrl, ne da bi ona odprla usta?
/Štirje mestni uslužbenci pridejo po moža, ki je dolg in tog, kakor za živega
nikoli ni bil; ne brani jim, saj to je njihov opravek, zvije pa šopek aurikol, ki ravno cveto, in mu ga stisne med okre-ple prste poleg molka. In tako se dolgi in togi mož poziblje skozi vrata, ziblje prek dvorišča in zgine na ulico v taktu štirih nosečih ga mož... z aurikolami med prsti.
Poslej sta Lucija zadeli samo še dve nesreči.
Vrtnarski pomočnik je bil stopil v stopinje rajnega mojstra, vrt je bil opravljen spomladi in na jesen, kakor bi mojster še živel, in ko so tako minila tri leta v najlepšem redu, je menil, da sme vrtnarici razodeti svojo misel. Lucija ni sama, tri dekleta ima, in ker so mu tolikanj ljube, lučka štev. 1, lučka štev. 2 in lučka štev. 3, naj jim bo oče, če je lučki štev. 4, isti nekdanji Lučki, ki je po živi mejici hodila kakor Jezus po morju, prav.
Luciji ni bilo prav, hotela je ostati s^ma s spominom na rajnega moža, in pomočnik ni silil dalje. Soseska ni ničesar zvedela o tem načrtu. Ko pa je minilo leto in dan, je Lucija dobila pismo od magistrata, naj pride in izkaže svojo pravico. Mož je umrl, ona ni izvedena v obrti, ali morda vrtnarijo — otroci? Lucija je pogledala pomočnika, pomočnik pa je gledal drugam. Cepil je
maršalnike in se ni dal motiti pri tem kočljivem opravilu.
“Ali ni dovolj, da umeš delo ti, Stevo ? Poslovodja si že tako... kaj mi hočejo?”
“Hočejo, da tisti, ki obrt ume, obrt tudi prevzame, ali; pa naj se proda...
' Poslovodjo si išči!”
Ah, tako, je razumela Lucija in se postavila pred moža, da bi mu pridržala roževec zaradi lažjega ravnanja pri cepljenju.
“Ti cepiči so iz vrta?”
“Ne, so od drugod.”
Prodati — ne morem, izročiti obrt Ste-vu, bi pomenilo, podati se mu na milost in nemilost — tudi tega ne morem, se je Luciji plelo po glavi...
“Če so od drugod, se ne bodo prijeli, ali pa maršalnika ne bo več maršalni-ka.”
“Roževci so že očetovi, precepil pa jih je tvoj rajni mož s cepiči, ki jih je bil prinesel zdoma. In od tam jih imam.” “Kaj, tako star je že ta grm?”
“Da, tako star je...”
In Lucija je prijela cepič z dvema prstoma ... in ga je krepko zmajala.
“Aha,” se je zabliskalo v očeh pomočniku, ko je odkril nesrečo, “kakor pred tridesetimi leti, ko je tudi nekdo za menoj rahljal cepiče... Pa da se je to takrat godilo nalašč, ne bi bil verjel... ” Lucija je postala vsa rožasta.
“In glej, Stevo, tako naj tudi ostane, kakor je takrat bilo. Že takrat nisem bi-
OBVESTILA
Na slovenski pristavi bodo v nedeljo
20.	septembra ob 15. uri odprli nove prostore. Tako bo prvi del načrta postal dejstvo in naša organizirana delavnost bo imela možnost za večji razmah, šolska mladina iz okoliša Castelarja in Morona pa lepe, svetle prostore za svoj stalni pouk. Po blagoslovu se bodo slovenski otroci iz raznih krajev VI. Bs. Airesa pri vsakoletni Slomškovi proslavi z ljubkimi točkami spomnili našega velikega buditelja narodne zavesti. Vabimo vse rojake, da se tega slavja udeleže in nato povesele v domači družbi pri dobrotah,, ki jih bo pripravila naša mladina.
Nogomet: Moštvo Mladinskega doma bo odigralo tekmo za pokal z italijanskim moštvom Estrella Napolitana v nedeljo 19. 9. ob pol 12. uri na igrišču v Don Boscu. Prijatelji nogometa vabljeni.
V nedeljo 13. septembra vsi na sedmi socialni dan. Začetek s sv. mašo ob 8.15 uri, nato zborovanje.
Deveti kulturni večer Slov. kult. akcije bo v petek dne 25. septembra v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falcon 4158. Predaval bo dr. Tine Debeljak in sicer o problemu, ki je v zvezi s petletnim delovanjem SKA: Delo Slov. kult. akcije v okviru emigracijske književnosti. Snov bo gotovo zelo zanimiva in zato na večer že danes opozarjamo.
Deseti kulturni večer bo posebna večerna prireditev glasbenega odseka Slov. kult. akcije. Na sporedu je koncert, ki
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzeta Novaku
Izključno zastopstvo
M L M A M S. K. U.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158. Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
bo v soboto dne 10. oktobra z začetkom ob 21. uri in bodo nastopili gdč. Anica Kralj in kvartet Fink. Kraj in podrobnosti sporeda bomo objavili v prihodnji številki.
Opozarjamo na razpis knjižnega programa Slov. kult. akcije za peti letnik, ki je bil objavljen v 16. štev. GLAS-a.
Zavarovalnica
La Helando - Sudamericana
Compañía de Seguros Soc. Anónima
Agencia Buenos Aires Avda Alem 619/IV T. E. 31-9281, 32-5331
Zastopnik MILAN KRIŽ
Sprejema vsakovrstna življenska in splošna zavarovanja.
Za rojake telefonska številka 70-0561
t
Sporočamo vsem prijateljem in rojakom, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče
I ¥ A N W I P E E
Rojen v Ljubljani, je prišel v Argentino pred 34 leti in si ustvaril v novi domovini ugodne življenske pogoje in lasten dom.
Njegovi dnevi so se stekli 8. sept. t. 1. na posledicah možganske kapi, ki ga je zadela na njegovem posestvu v San Luisu v starosti 59 let.
V domovini zapušča tri sestre, tu pa žalujoče otroke: Hildo, por. Veit, Renato in Petra, zeta Eduarda Veita in vnuka Maria.
Buenos Aires, 8. septembra 1959.
24. avgusta 1959 je umrl moj 91 letni oče
g» ANIJIlEti
Znancem ga priporočam v molitev.
Štefan Tonkli, sin
Buenos Aires, 3. sept. 1959.
la mnogo prida, pa čeprav si imel najlepše besede zame. Sem pač še tista, ki sem bila...”
“Spremeni se, saj te vse sili k temu... tudi zame bi bilo bolje...”
“Vem, Stevo, kam meriš, in vem, da si pripraven človek, ampak, žal... žal...”
Stevu se je zadrl velikanski trn v palec, in Lucija mu je palec izmila in obvezala. In še po vina je poslala, da mu ne bi bilo dolg čas v tisti pusti sobici, ki je bila vedno njegova, zakaj harmonike ne bo mogel vzeti v roke, vsaj nocoj ne...
In nazadnje se je Jezusu, ki hodi po morju, kakor je Lučka hodila po živi meji, zdelo prav, da ji odvzame tisti plavolasi čudež, sedemletno Lilijano, krščeno, ko so cvetele lilije. Kaj je bil vzrok nenadni visoki vročici, ali zastrupljenje z zemljo od zunaj, ali okužitev s klicami, ki so ji bile s hrano zašle v drob, zdravniki niso dognali. Lilijana je pogledala v nebo, in ko je bil mimo njenega pogleda priplaval oblak, bel kakor kosem samega najslajšega jajčnega snega, je zaprla oči, z zaprtimi očmi materi še enkrat stisnila dva prsta in odjadrala s tega sveta koj za tistim oblakom.
Lucija je sklenila roke v naročju, naročila Stevu, da do jutra nareže lilij, ko- j likor jih vrt premore, rakvico pa je z lilijami okrasila sama.
Gospod mi jo je dal, ko so lilije cve-
tele, Gospod jo je utrgal, ko se lilij, hvala mu, ni manjkalo, in tako se zgodi njegova sveta volja! Samo oblak — o-blak naj ne jezdi prejadrno. Moja mala Lilijana je bila zmeraj nekoliko počasno dekle... Tudi počasi se pride tja, kamor že ploveta!
Zbogom, Lucija, so šepnile lilije na rakvi, ko so Lilijano nesli skozi vrata, Stevo je pa je treščil harmoniko ob steno s tako silo, da je zamijavkala kakor mačka. Pela pa ni več, ne tisti večer in ne naslednje, žal mu je bilo tolikanj, da se mu je parala duša — samo, da ni vedel natančno za kom, ali za Lilijano, ali za Lučko — Lucijo, ki se je bila vpričo Lilijanine smrti postarala kar za tri leta.
Lucija pa še vedno hodi po živi mejici kakor Jezus po morju. Kdor ima oči, da vidi, kaj se godi, ne bo zgrešil. Ni več snežnobele pentlje v laseh, bitje pa še hodi varno svojo pot, pokazano mu po Gospodu, ob breznih in prepadih, in namesto da se plaši in skrbi, cvete v samoti in ne mara za marnje ljudi. Ljudje so pametni, gospodar je strog, pes je hud, smrt je neizprosna, njeno živiljenje pa je mehko, kakor da ga je bil postlal sam Gospod v svoji najboljši uri.
Jezus, hodeč po morju, Lučka, kora-f kajoča za njim po živi mejici — to je I Lucija danes, na ostrini življenja, v teh hudih dneh...
Konec