GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 8 Avgust avtotehna PO 11. KONGRESU ZK JUGOSLAVIJE Skoraj nemogoče je povzeti vso bogato dejavnost 11. kongresa ZKJ v kratkem sestavku, v katerem je treba nekatera področja dejavnosti ZK zavestno prezreti; pri tem se nam kaj lahko zgodi, da spregledamo enotnost in tesno medsebojno Povezanost nalog in ciljev zveze komunistov. Nekatere teme, o katerih so razpravljali delegati na 11. kongre- mamo neposrednega vpliva, so največkrat predvidljive in se je mogoče vsaj delno pripraviti nanje. Velike rezerve za povečanje produktivnosti so v združevanju dela in sredstev. Ni težko ugotoviti, da prav na tem področju določila zakona o združenem delu vse prepočasi uresničujemo. Poleg zveze komunistov si bo moral v vsakem oko- organizacij združenega dela in posameznih družbenopolitičnih skupnosti, ampak celotne družbe. Na kongresu je bilo povdarjeno, da do nesmotrnih investicij prihaja ponavadi takrat, ko se odloča mimo delavcev. Zagotoviti je treba, da bodo odločitve o investiranju sprejemali delavci, kajti prav oni bodo tudi nosili posledice, bodisi ugodne ali neugodne. Prav povezovanje odločanja iz odgovornosti je osnovna učinkovitost sistema samoupravljanja. Iz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ su, pa vendarle zaslužijo našo posebno pozornost, ker so najtesneje povezane z našim delom v delovni organizaciji. Misel, ki je prevladovala fa 11. kongresu, je bila, da ie naša pot socialističnega razvoja pravilna, potrebno pa bo še več prizadevanja, da bi zastavljene cilje hitreje dosegli. Za uresničevanje nalog, ki jih je pred nas postavil 11. kongres, nosijo seseda največjo odgovornost komunisti, vendar pa je so-nialistična preobrazba mogoča samo ob prizadevanju vseh delovnih ljudi in občanov. Iju predvsem sindikat prizadevati za intenzivnejše samoupravno povezovanje. Ne smemo spregledati tudi odvisnosti produktivnosti dela od sistema delitve po delu. Področje delitve dohodka je izredno občutljivo in ravno tu prihaja pogosto do nepravilnosti. Po eni stra- Pogoj, da delavci lahko sprejemajo ustrezne odločitve, je vsekakor njihova pravilna informiranost. V zadnjih letih je bil prav na tem področju dosežen pomemben napredek. Še vedno pa ne moremo biti z obveščenostjo delavcev zadovoljni; toda reči je treba tudi, da je v veliki meri odvisno od delavcev samih, koliko so informacije pripravljeni sprejemati pa tudi iskati. Veliko pozornost je 11. kongres posvetil tudi mednarodnemu položaju Jugo- Zveza komunistov ima kot vodilna in usmerjevalna družbena sila posebno politično odgovornost tudi pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. iz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ Med temami, ki so bile na kongresu močno poudarjene, le bila predvsem potreba po stalnem povečevanju produktivnosti dela. Lahko trdimo, ia je to temeljni pogoj ne le za gospodarsko stabilnost, arnpak za družbeni razvoj Pasploh. V preteklem obdob-1U ie bilo storjeno odločno Premalo za dvig produktiv-Posti in zastoj na tem po-bročju postaja že resna za-v°ra za nadaljnji vsestranski naPredek. Prav bi bilo, da r®sno in samokritično oceni-fn° svoje delo in ugotovili P°rno, da so rezerve za po-ečanje produktivnosti še elike. Res je sicer, da pro-nnktivnost dela ni odvisna anio od razmer v delovnem 0 ektivu. Odvisna je tudi od e|otne družbene organizira-bsti od uspešnosti samo-Pravnega dogovarjanja in Porazumevanja, predvsem Pa od doslednega izvajanja ^°9ovorjenega. Vendar se ® smemo prepustiti dokaj zširjeni miselnosti, da je °duktivnost odvisna pretež-od dejavnikov, na katere j,, nioremo vplivati, kajti tu-°koliščine, na katere ni- ni se srečujemo s poskusi uvajanja uravnilovke, po drugi strani pa z razlikami, ki jih ni mogoče upravičiti z ustreznim delovnim prispevkom. Oblikovanju sistema delitve po delu je treba posvetiti veliko pozornost, pri tem pa paziti, da sprejeta merila omogočajo realno ocenjevanje dela. Interes vsakega delavca, da bi bil njegov osebni dohodek čim večji, je povsem naraven, toda ugotoviti moramo, da marsikdo gleda na povečevanje dohodka zelo ozko in enostransko. Vse sile je treba usmeriti v ustvarjanje večjega dohodka in končno sprejeti zelo preprosto resnico, da ne moremo deliti več dohodka, kot smo ga ustvarili. Za investicijsko politiko lahko na splošno trdimo, da ima veliko pomanjkljivosti. V prihodnjem obdobju mora politika investiranja zagotoviti nadomeščanje uvoza in povečanje proizvodnje tistega blaga, ki ga redno lahko izvažamo. Investicijski programi morajo biti realni in ekonomsko utemeljeni ne samo s stališča posameznih slavije. Stališča Jugoslavije do najpomembnejših mednarodnih vprašanj so znana in ostajajo nespremenjena. Položaj Jugoslavije je izredno trden in v sedanjem trenutku je tako navznotraj kot navzven med najstabilnejšimi vseh držav. S takšnim stanjem smo vsekakor lahko zadovoljni, ne bi pa bilo prav, če bi se zaradi tega zmanjšala naša pozornost do vseh pojavov, ki bi utegnili ogroziti miren razvoj. Pogosto lahko slišimo mnenja, ki podcenjujejo možnosti, da bi bila Jugoslavija žrtev agresije. Tu ne gre za nikakršen »zdrav optimizem«, ampak za napačno oceno položaja, ki bi lahko imela neprijetne posledice. Druga skrajnost so pesimistične napovedi o možnostih Jugoslavije v morebitni vojni. Naše oborožene sile so danes bolje pripravljene kot kdajkoli prej; to pa je tudi potrebno. Relativno zatišje v naši neposredni okolici nam ne sme zastreti pogleda na širši mednarodni položaj, ki je vse prej kot ugoden; proces popuščanja napetosti med velikima sila- ma ni le v zastoju, ampak celo nazaduje in posamezna žarišča vojne se pojavljajo na najrazličnejših delih sveta. Vsem oblikam obrambnih priprav je zato treba posvetiti veliko pozornost in nanje je treba gledati z vso resnostjo. Pri razvoju gibanja neuvrščenosti ima Jugoslavija, kot je poudaril tovariš Tito, posebno odgovornost. Blokovske države so imele v zadnjih letih precej uspeha pri razbijanju enotnosti neuvrščenih držav, saj je med njimi prišlo celo do oboroženih spopadov. Odgovornost Jugoslavije je ne le v tem, da nerazvitim državam nudi neposredno materialno pomoč v okviru svojih možnosti, ampak predvsem v tem, da si prizadeva za pravičnejšo ureditev mednarodnih gospodarskih odnosov. Nerazvite države so prav zaradi svoje gospodarske nerazvitosti tako pogosto žrtve imperialističnih interesov. Proces spreminjanja mednarodnih gospodarskih odnosov bo nedvomno dolgotrajen in zapleten. Premagati bo potrebno številne predsodke, kar bo za razvite zahodne države zelo težko — saj ima celo Jugoslavija pri tem nemajhne težave. Naša politična stališča do sodelovanja z deželami v razvoju so jasna, gospodarstvo pa se le težko odloča za močnejšo usmerjenost v tretji svet. Pretežna usmerjenost na uvoz iz razvitih držav je bila sicer v preteklosti nujna, ne more pa pomeniti trajne perspektive. Podobno kot prav v zadnjem času ugotavljamo, da je bila dejavnost naše delovne organizacije zastavljena preveč kratkovidno, velja tudi za Jugoslavijo kot celoto. Prihodnosti ni mogoče graditi na (neuravnoteženi) menjavi z nekaterimi razvitimi državami, ampak je treba vse sile usmeriti v povečanje domače proizvodnje in se pogumno odločati za sodelovanje z deželami v razvoju. Za zaključek naj navedem misel tovariša Tita iz sklepnega govora na 11. kongresu: »Rezultati morajo biti zmerom tudi vzpodbuda novim prizadevanjem. Naša dejavnost mora nenehoma rasti, saj bi tega, kar smo dosegli, ne ogrožalo le zmanjševanje naše aktivnosti, ampak tudi njeno stagniranje.« D. JERŠE PRIBLIŽATI OBVEŠČANJE Resolucija o osnovah družbenega sitema informiranja, ki ga je pripravila komisija skupščine SFRJ, obravnava splošni pomen obveščanja za razvoj našega samoupravnega sistema. Obrača se k delovnim ljudem, da v svojih samoupravnih organizacijah prouče stanje in organizacijo obveščanja o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja, razvoja, načrtovanja, izobraževanja, o dohodkovnih in drugih odnosih, o stanovanjskih in drugih življenjskih problemih. Zato mora naš interni, če lahko tako rečemo, sistem temeljiti na načelu odprtosti in sicer za odprtost vseh virov in nosilcev informiranja. Le tako lahko dosežemo vpliv na odločanje v najširšem krogu naših samouprav-Ijalcev. Odprtosti pa si ni mogoče zamišljati brez ustreznega sistema informiranja. Zato z »Opomnikom«, ki ga objavljamo na 4. strani, to z najboljšo voljo želimo doseči. Popolnoma jasno je, da tega, kar je napisano (v navedenem prispevku), ni nemogoče popraviti ali dopolniti. Točna je ugotovitev, s katero moramo kot prvo prekiniti, da prihajajo informacije (materiali) nepravočasno, dostikrat neposredno pred sprejetjem odločitve. Zato je v bodoče nujno potrebno obliko in posredovanje informacij tudi časovno uskladiti, odnosno prilagoditi posameznim fazam odločanja. Ni na odmet povedati, da morajo informacije (materiali) vsebovati tiste elemente in osnove, na podlagi katerih se lahko vsak posamezni samoupravljalec s kritično pretehtanostjo sam odloči. Za boljše razumevanje naštejemo nekatere elemente in osnove, ki bi jih morale informacije (materiali) vsebovati; — namen gradiva, kakšen je motiv gradiva (ekonomski, družbenopolitični), novosti v gradivu, katere rešitve so predlagane za spremembo stanja, kakšne bi bile materialne in druge posledice, če se gradivo sprejme ali če se ne sprejme, kdo je o gradivu že razpravljal in kakšne so bile pripombe, kakšen naj bi bil nadaljnji postopek. Pri oblikovanju ustreznih informacij z vsemi navedenimi in drugimi potrebnimi os-(NadalJ. na 2. strani) Danes objavljamo: »Vloga V julijski številki smo v tej rubriki (Danes objavljamo) objavili članek o poslovodnem organu, konkretno direktorju v DO oziroma v TOZD. Danes nadaljujemo v tem smislu s člankom: Nesporno je, da sta se vloga in narava vodilne funkcije v razvoju naše samoupravne socialistične družbe vedno spreminjali. Nista pa bili njuna potreba in pomen nikdar vprašljivi. To tem bolj, ker so bili nosilci vodilnih funkcij vedno iz vrst najuglednejših kadrov naše družbe, socialistično opredeljeni in angažirani. Dokler bo pri nas trajal boj za širše in globlje utemeljevanje socialističnega samoupravljanja, bosta vloga in narava poslovne funkcije terjala, da bodo kadri, ki jih opravljajo, izpolnjevali, poleg tega, da imajo strokovno znanje in organizatorske sposobnosti, še zahtevane moralne in družbenopolitične norme in pogoje. Razumljivo torej, da morajo tudi ob izbiri za take funkcije vedeti in imeti stalno pred očmi, kakšen je nji- hov odnos do socialističnega samoupravljanja ali drugače povedano tudi do politike Zveze 'komunistov. V praksi je to zahteva o moralnopolitični primernosti. V trenutku, ko smo postavljeni pred omenjeno dejstvo, se takoj pojavi vprašanje: ali je sploh mogoče to vrednotiti in kateri je tisti organ, ki »izda potrdilo«. Kolikor načelo moralnopolitične primernosti izgleda na prvi pogled jasno in razumljivo, pa je vendar zelo zapleteno in opredeljeno s 'konkretnimi družbenozgodovinskimi razmerami. Vsaka družba namreč ima in razvija svoj sistem vrednotenja in ocenjevanja. Zato šteje moralnopolitična primernost v kadrovski politiki kot splošen izraz v vrednotenju ljudi. V oboroženem delu naše revolucije je pomenila zelo stroga merila in norme obnašanja. (Zato je imel odmik od veljavnih meril zelo hude sankcije, ki si jih v nekaterih podrobnostih v današnjem času skoraj ne moremo predstavljati. Gre pa za isto bistvo, isto delavsko razredno moralo, po kateri tudi danes ocenjujemo moralnopolitično primernost. Gre namreč za kontinuiteto naše socialistične revolucije. Pri zavzemanju mnenja o kadrovski politiki pa še vedno naletimo na tretmaje, da moramo izbirati ali »gospodarstvenike« ali »politike«. Pri iprvih zagovarjajo strokovnost kot edini pogoj za ekonomski dvig, pri drugih pa zagovarjajo politiko v korist množice. Dejansko pa v naši družbi ne moremo ločiti enega od drugega. Življenje namreč ne priznava umetnega cepljenja ekonomike od politike, za kar se zavzema politika ZK, ki brani »nedeljivost moralnopolitičnih in strokovnih kvalitet.« in narava funkcije« Zdaj pa poglejmo našega današnjega voditelja ne le po njegovih besedah, marveč tudi po dejanjih: ali bo, tudi za ceno, da bomo vsi »siti in oblečeni« komurkoli dovolili, da bi se delavskemu razredu lomil in zlomil vrat ali pa bo raje z delavci »lačen in gol«, toda svoj na svojem, svoboden — pa bomo dobili odgovor na vprašanje o njegovii moralnopolitični primernosti za to, da mu zaupamo vodenje v naši samoupravni socialistični družbi. Začetno vprašanje — kaj vse vsebuje kategorija moralnopolitične primernosti oz. katere zahteve (izhajajo iz nje, lahko zdaj postavimo drugače. Ali je možno vrednotenje, če ne oporekamo, da je to v naši družbi vrednost, da to ne prispeva k ustvarjanju večjega vpliva in vloge delavcev v poslovanju delovne organizacije? S strokovnim, odgovornim in vestnim opravljanjem poslovodne funkcije lahko bolj vodilne ali manj prispevamo ali ne prispevamo k temu, da delavci vse bolj upravljajo z dohodkom, ki ga ustvarjajo. V naši družbi delavci vse bolj in neposredno določajo vsebino splošnih načel in skladno s tem zahteve kadrovske politike. Ti vrednotijo ljudi za funkcije, ki jim jih zaupajo. Mera, s katero to merijo, je tisto, kar predstavljajo, to je pa delo. Delo za potrebe delavcev in delovnih ljudi in v njihovem interesu. Zato tudi lahko sklenemo misel, da moti zahteva po moralnopolitični primernosti v kadrovski pollitiki danes samo tiste, ki bi hoteli svobodo in oblast izključno zase, tiste, ki ne sprejemajo neposredne socialistične demokracije in ki bi radi živeli na račun drugega. Ti pravzaprav nasprotujejo politiki, za katero smo se kot zveza komunistov in kot družba odlomili. KOM. 78 Sodelovanje GM — IDA - Avtotehna Že dalj časa se v nekaterih jugoslovansikh časopisih pojavljajo članki, ki govore, da je Kikinda postala mesto Opla, da bodo Ople montirali v Vojvodini, Opel iz Kikinde za dinarje itd. Kaj je pri vsem tem resnica in kje je Avtotehna kot zastopnik GM — Opel vozil za Jugoslavijo? PRIBLIŽATI OBVEŠČANJE (Nadalj. s 1. strani) novami morajo sodelovati vse strokovne službe preko referata (službe) informiranja pa tudi propagande. Seveda pa je potrebno poudariti še enkrat, da so informacije (gradivo) dolžni pripravljati edinole sestavljalci, oziroma predlagatelji, kajti le oni poznajo problematiko, osnove, razloge in elemente, pomembne za nastanek in vsebino informacije (gradiva). Ni namreč logično, ali če hočete pravilno, da informacije (gradivo) ali njih povzetke obdeluje nekdo drug. (Drugo je seveda komentar, vprašanje, predlog, itd.). Poglejmo skramen primec, za katerega lahko trdimo, da ni nepogost: dostikrat formuliranje sklepov prepuščamo zapisnikarjem, da lovijo tiste, ki bi morali že na sestanku poskrbeti za dokončno formulacijo. Na koncu pa samo še tole. Pri vsem navedenem gre tudi za to, da so vse osnove in elementi, ki jih informacije (gradivo) vsebujejo zbrane in shranjene tako, da fih lahko vsak sam preveri in da ima vsak trenutek dostop do njih. Uredništvo Vsem je znano, da je GM podpisal z LZTK — Livnica željeza i tempera, Kikinda, pogodbo o sofinanciranju proizvodnje litine. Nastala je mešana družba — joint ven-ture — pod imenom IDA — Industrija djelova za automo-bile. Po jugoslovanskih predpisih je v IDA 49% kapitala od GM, 51 % pa jugoslovanskega. Z GM je podpi-na tudi dolgoročna kooperacijska pogodba. Na osnovi te pogodbe si je tudi IDA v smislu zakona pridobila pravico, da od svojega pogodbenega partnerja uvaža končni proizvod — ,avto. IDA si bo pridobila tudi status montažerja — uvažala bo avtomobile po enakimi pp-goji kot ostali jugoslovanski montažerji — ter jih bo nato prodajala za dinarje. Tudi vezava izvoza z uvozom bo 1:1. Glede na proizvodnjo bo letno naraščal tudi izvoz odkovkov General Motorsu, odvisno od 'izvoza se bo večal tudi izvoz avtomobilov, ki naj bi najkasneje že I. 1981 znašal 8000 opel vozil. V bodoče, najkasneje pa septembra 1979 Avtotehna ne bo naročala vozil pri GMA, temveč tudi pri IDA, ki prevzame vlogo General Motors Austria. IDA postane takrat glede na naše zakone tudi uradni zastopnik GM ter istočasno tudi uvoznik in izvoznik za GM. IDA bo nato sklenila pogodbo z Avtotehno za distribucijo Opel vozil, z Jugoav-tom pa pogodbo za distribucijo Vauxhall vozil. Ker bodo v bodoče Opel vozila za dinarje, je pred Avtotehno več nalog, ki jih mora v kratkem času rešiti: — povečati mora prodajno mrežo; — organizirati in izboljšati mora prodajo rezervnih delov; — povečati mora servisno mrežo; — konsignacijsko skladišče rezervnih delov spremeniti v komisijsko skladišče, kajti jutri bo oskrba tržišča z rezervnimi deli izrednega pomena za Avtotehno; — konsignacijo vozil spremeniti v komisijska skladišča, od koder se bodo avtomobili dostavljali drugim kupcem. Naloge torej niso majhne in časa za pripravo in izvedbo vsega tega ni več veliko. Če bi vozila bila cenejša, razmišlja General Motors tudi o delnem kompletiranju vozil (montaža brisalcev, varnostnih pasov, baterij, senčnikov), ogledal Itd.), in to v Beogradu, Ljubljani, Skopju, event. tudi v Kikindi, Avtotehna se mora medtem pripraviti tudi na prodajo oz-zamenjavo starih vozil za nova vozila, kar bo tudi pomembna dejavnost. V bližnji bodočnosti bomo torej skrbeli samo za prodajo vozil in rezervnih delov, vso skrb v zvezi z naročanjem vozil, uvozom, carinjenjem vozil, predvsem pa problematiko uvoza rezervnih delov prevzame IDA. Če upoštevamo, da bomo že čez dve leti povečali prodajo vozil in rezervnih delov za več kot 100%, se bo 5 tem v zvezi povečal tudi ce-; lotni prihodek. Naloge, k1 nas čakajo, vsekakor niso majhne in že danes se moramo pripravljati nanje, da bomo jutri sposobni poseč1 tudi na za nas novo dinar' sko tržišče vozil. DIR. TOZD ZASTOPSTVA Z. MIR, DIPL. OEC- r PLANIRANJE KADROV Čudovito,za leto 2ooo imamo vse planirano. Kaj pa za letos in prihodnje leto? 0 Delamo,delamo 1 Saj ne moremo vse naenkrat. Zakaj tako? (ali do kam smo prišli v treh letih?) O (ne)prisotnosti delegatov na sejah DS DO S to številko Glasila zaključujemo tri leta izhajanja našega glasila. Ob prvi in drugi obletnici smo temu trenutku namenili nekaj besed z izdelanimi pregledi o vsebini in številu člankov, ki smo jih objavili. Tako smo vam navedli, koliko naših delavcev je v časopisu sodelovalo, kolikokrat smo pisali o delu v TOZD, o mladini, o poslovni politiki in še in še. Seveda tega nismo storili zaradi čiste statistike, temveč smo hoteli vzpodbuditi tiste, ki se našega časopisa niso dovolj posluževali. Danes izkoriščamo ta trenutek z drugo tematiko, ki Pa ni nič manj boleča — 6e ni še bolj. Želimo namreč z nekaj Primeri (od mnogih izbranih Povsem slučajno) dokazati, da našega časopisa še ne jemljemo povsem resno. Ta kratka kritika se nanaša tako na poedince, službe, sektorje, samoupravne organe, direktorje, itd. Zakaj imamo časopis, ne bomo razlagali. To smo zapisali v naše samoupravne akte, pa seveda o tem tudi že pisali. Kljub temu pa moramo še enkrat poudariti, da naše Glasilo služi med dru-gim tudi za razlage in pojasnjevanja raznih primerov, dogodkov, vprašanj in problemov. Najbrže pa še nihče od ''as ni doživel, da bi na kakšnem sestanku poročeva-'ec dejal: »Tovarišija! Te Problematike pa ne bom raz-iagal — prečitajte naše Glasilo številka ...«. Da, niste ®e doživeli, to pa iz dveh razlogov. Prvič zato, ker se v danem momentu ne spomnimo na časopis in drugič 2ato, ker je razlag in pojas-nii premalo ali jih sploh ni. Da je temu res tako, bo-Pto skušali z nekaj primeri, kot smo to že dejali, dokazati. ~~ V drugi številki leta 1976 in 1977 smo v članku "Tudi zato je naš časopis« navedli nekaj primerov po- rabe materiala v Avtotehni. Tekst smo obogatili s finančnimi in količinskimi pokazatelji. KOMENTARJA NI BILO. — V številki 3/1976 in v številki 6/1976 smo ob priliki izdaje »Terminskega koledarja« napisali nekaj primerov načrtovanja prostih dni, ki so sicer delovni pa padejo med praznike. NIHČE NI O TEM RAZPRAVLJAL, KO JE BIL ČAS. Dogajalo se je celo, da smo se »pet minut pred dvanajsto« lovili vsak po svoje«. — V številki 5/1976 je bil objavljen članek, »Kdaj lahko uvedemo nadurno delo«. NOBENEGA KOMENTARJA, NOBENIH SKLEPOV. — V številki 5/1976, članek »Mimogrede morda«, v številki6/76 »Če pišemo ali ne pišemo« v številki 7/1976 »Nepravilnosti rezultat neinformiranosti«, »Vprašanja in odgovori« in »Kdo bo odgovoril«, NI BILO ODGOVORA. — Osma številka istega leta »Naše zrcalo« članek o predlogu programa ZK v Avtotehni, tudi NI DOŽIVEL KOMENTARJA. — Lansko leto v številki 7 objavljen članek »Poziv k prispevkom, vprašanjem in razlagam«, v katerem je govor o delovnih mestih, nazivih in tako dalje, NI DOŽIVEL KOMENTARJA. — Ali je predlog za nagrajevanje časopisnih prispevkov bil zares tako idealno izdelan (št. 2/78), da ni bilo nobenih pripomb. — V zadnji številki (6/78) je prispevek »Zakaj tako« tudi šel mimo vseh, pa čeprav je v njem nekaj tehtnih vprašanj (25-letnica, itd.). Za zaključek pa novo vprašanje: »Ali se zainteresirani kdaj poglobijo v problem, zakaj odhajajo ljudje iz delovne organizacije?« Večkrat vzroki za odhod niso tako nepomembni. Res se lahko vprašamo: »Do kam smo prišli v treh letih?« Uredništvo Pregovor pravi, da gre vrč toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Izgleda, da je 10. seja delavskega sveta delovne organizacije bila tisti trenutek, ko se je vrč (to je »prisotnost na sejah«) razbil. Vsi tisti delovni in pošteni samoupravljal-ci, ki jim ni vseeno, kako teče pri nas samoupravljanje, so se vprašali: »Kaj se dogaja? Zakaj je vse več sej DS DO nesklepčnih po posameznikih delegacijah TOZD oziroma DSSS? Zakaj se je 10. seja končala, še predno se je začela? Nekdo bo moral poiskati odgovor (mogoče je med tem časom odgovor že jasen — prispevek sem pripravil takoj po sklicu 10. seje od 1. do 4. VII. — čitate ga pa skoraj 30 dni po tem). K tej situaciji želim dati samo nekaj svojih zapažanj v želji, da gremo vsi skupaj vase, da se glasno in brez obotavljanja pogovorimo in izboljšamo odnose in svoje dolžnosti do skupnosti. Pojdimo po vrsti in poglejmo najprej nekatere dolžnosti v samoupravljanju, ki jih določa ZZD in statuti TOZD in DSSS: ZZD člen 514 (prvi odstavek) Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega organ temeljne organizacije ima pravico in dolžnost sodelovati v DS temeljne organizacije brez pravice odločanja. ZZD člen 566 Delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij. Statut temeljne organizacije, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo določata v skladu z zakonom obveznosti članov delavskega sveta, članov izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa oziroma ... (itd.). Statut določa tudi obveznosti delavcev pri izvrševa- nju samoupravljalskih funkcij. STATUTI NAŠIH TOZD oz. DSSS člen 65. (drugi odstavek) Delavski svet lahko odloča, če je na seji navzoča večina delegatov. člen 67. (prvi odstavek) Delegat v DS se mora udeleževati njegovih sej in sej teles delavskega sveta, v katera je izvoljen, kakor tudi izpolnjevati naloge, ki mu jih zaupa delavski svet (glej tudi ZZD člen 566). člen 70. Delegat je za svoje delo v delavskem svetu odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. Osebno odgovarja za delo delavskemu svetu (glej tudi ZZD člen 567). člen 71. (prvi odstavek). Posamezni delegat ali več delegatov delavskega sveta se sme odpoklicati pred potekom časa, za katerega so izvoljeni: — (peta alineja): če se neupravičeno ne udeleži trikrat zapored sej ali tretjine vseh sej v enem letu. člen 72. Določa, da odpoklic delegata lahko poda delavski svet, sindikalna organizacija, samoupravna delavska kontrola, delavci v delu delovnega procesa ali zbor delavcev. Delegacija TOZD Zastopstva: 11 članov. Samo prvi štirje prisotni na večini devetih sej. Od tega dva po enkrat opravičeno odsotna. Od 5. mesta dalje vsi neopravičeno odsotni več kot sedemkrat od devetih sej. Vseh sedem delegatov odsotnih tudi trikrat zaporedoma. Direktor te TOZD prisoten samo dvakrat. Delegacija petkrat ni bila sklepčna. Delegacija TOZD Servisi: 6 članov. Samo trije delegati prisotni na 6. sejah od devetih. Nekajkrat opravičeno odsotna samo dva. Delegat iz Beograda prisoten samo enkrat. Delegacija trikrat ni bila sklepčna. Dva delegata sta pri treh zaporednih sejah izostala. Direktor trikrat prisoten. Delegacija TOZD Trgovina: 6 članov. Od teh tretji, četrti in peti po spisku prisotni na več kot šestih sejah. Prvi po spisku prisoten samo dvakrat in dvakrat opravičeno odsoten. Delegacija štirikrat ni bila sklepčna. Direktor sedemkrat prisoten. Dva delegata pri treh zaporednih sejah izostala. Delegacija DSSS: 6 članov. Od vseh delegacij najbolj disciplinirana. Samo en član ni bil prisoten petkrat, od tega dvakrat opravičeno. Od treh poslovodnih organov samo eden prisoten osemkrat, ostala dva po štirikrat. Verjetno tak zgoščen pregled ne daje prave slike. Tabela, ki je izdelana, pa jasno kaže porazno sliko. Pripomniti moram, da v zapisnikih ni vedno točno opredeljeno, kdo manjka upravičeno in kdo ne. Zato pri sestavi pregledov lahko pride do nepoštenih ocenitev, zaradi česar nisem pregleda izdelal poimensko. Vsekakor pa smo na tem, da poiščemo vzroke pojavom množične odsotnosti. Mogoče je eden v tem, da čas sklicevanja sej ne ustreza večini članov. Zakaj vodje delegacij ne javijo vsaj dan pred sejo DS DO, kdo od delegatov bo manjkal in zakaj, tako da tisti, ki sicer pridejo, ne zgubljajo časa po nepotrebnem. Ali res samo zahtevamo, dajemo pa malo (niti najmanj kar lahko — to je prisotnost na seji)? Kako na to gledajo poslovodni organi kot prvi poklicani za izpolnjevanje vseh dolžnosti v TOZD oz. DSSS. Kje je odgovornost delegatov do volivcev in zakona? še bi lahko postavljal vprašanja. Menim pa, da je odgovore poiskati v TOZD, kjer so svoje delegate izvolili, kjer se poznajo in mogoče vedo, kdo ustvarja tako ozračje, saj tudi odstop predsednika delavskega sveta delovne organizacije ni bil dosledno obrazložen. S. Z. Pomagajmo jim v pravičnem boju Poziv predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije k solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in naprednimi sindikalnimi gibanji v svetu .Sindikati tudi letos priče-lamo solidarnostno akcijo z ^obodilnimi gibanji, žrtva-ijk’ imperialistične agresije naprednimi sindikalnimi 9'banji v svetu. Kljub velikim naporom .aprednih, demokratičnih miroljubnih sil in še .asebej neuvrščenih dežel, IH danes v svetu še na mi-l°ne trpečih ljudi, borcev r avobodo, delavcev, ki za-jd' rasističnih zakonov koral a životarijo, in naša mo-. na in politična obveza je, ^ iim kar najbolj pomaga-s ■ Ker naša solidarnost in te aai tudi materialna pomoč ,welji na vrednotah našega jn r°dnoosvobodilnega boja s°cialistične revolucije, ni povezana z nikakršnimi pogoji. To je pomoč delovnih ljudi socialistične samoupravne Titove Jugoslavije. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne in delovne organizacijo v SR Sloveniji, da sodelujejo s finančno in materialno podporo osvobodilnim gibanjem, žrtvam imperialističnega preganjanja in naprednim sindikalnim gibanjem. Solidarnostna akcija naj poteka vse leto do tedna solidarnosti v mesecu decembru. Predsedstvo RS ZSS predlaga, naj bi akcija potekala v teh oblikah: 1. Osnovne sindikalne organizacije oziroma sindikalne konference med letom v okviru svojih možnosti namenjajo finančna sredstva za osvobodilna gibanja na žiro račun: Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri R K SZDL, št. 50101 -789-93102. 2. Delovne organizacije oz. sindikalne organizacije, ki proizvajajo tekstil, obutev, prehrambene izdelke, zdravila in sanitetno opremo, naj namenijo svoje proizvode za pomoč osvobodilnim gibanjem. Seznam potreb in navodila glede skladiščenja in prevoza objavljamo. 3. Pozivamo občinske sindikalne svete, da prispevajo od 500 do 2000 dinarjev. Z združenimi sredstvi bi nabavili poljsko bolnišnico za Palestinsko osvobodilno or- ganizacijo in jo poslali kot darilo slovenskih delavcev na področje, kjer bo najbolj koristila palestinskim beguncem. Predsedstvo RS ZSS v imenu slovenskih delavcev vnovič izraža polno solidarnost z osvobodilnim bojem ljudstev na jugu Afrike, ljudstvom Palestine, delavci Čila in vsemi, ki se borijo za svobodo in dostojanstvo človeka. Apeliramo na vse sindikalne organizacije, da se po svojih možnostih odzovejo temu pozivu. Ljubljana, april 1978 Predsedstvo RS ZSS Lista proizvodov, ki jih osvobodilna gibanja neprestano potrebujejo: — zdravila: antibiotiki, vitamini, antipiretiki, zdravila proti tropskim boleznim, druga zdravila; — sanitetni material: obveze, gaza, sredstva za sterilizacijo; — medicinska oprema: instrumenti za kirurgijo, sterilizacijski in podobni aparati, drugi medicinski instrumenti; — hrana: konzervirana z dolgim rokom uporabe in primerna za afriške razmere (meso, mleko v prahu, ribe, ipd.); — tekstil: metrsko blago, konfekcija, srajce, trikotaža, nogavice, odeje, obutev (tudi gumijasta), dežni plašči in PVC; — industrijski proizvodi: kolesa, pisalni stroji, šivalni stroji, hladilne naprave — hladilniki. Sindikalne organizacije, ki bodo zbrale pomoč v materialu, naj o tem obvestijo RS ZSS, odbor za mednarodno dejavnost, telefon 316-527, da bodo dobile ustrezna navodila na dostavo materiala. Vse organizacije, ki bodo prispevale denarna in materialna sredstva, bodo prejele razglednice in nalepke »Solidarnost 78«. Kako približati obveščanje samoupravljalcem? Vprašanje, navedeno v naslovu, je v naši delovni organizaciji mučilo marsikoga med vami. To zato, ker nas večina ugotavlja, da sicer informatika kot dejavnost v naši delovni organizaciji obstaja, ni pa celovita. Temu bi drugače lahko rekli tudi takole; Informiranost v delovni organizaciji kot celoti, kakor tudi znotraj posameznih TOZD oziroma DSSS ni popolna, redna in pravočasna, čeprav obveščanje delavcev v združenem delu obravnavajo: Ustava SFRJ, Zakon o združenem delu, drugi zakoni in naši samoupravni splošni akti. Zaradi reda moramo povedati, da smo o tem v našem Glasilu že pisali. Kljub temu pa po- glejmo, kaj o tem konkretno določa ZZD. Omenjeni zakon ima določilo glede informiranja v III. poglavju, in sicer od 546. do 550. člena. Člen 546 opredeljuje vsebino obveščanja kot obvezno. Dalje določa, da morajo biti delavci obveščeni: redno — kar pomeni, da moramo določiti roke obveščanja; pravočasno — kar pomeni, da morajo dani podatki omogočati pripravo za odločanje: resnično — kar pomeni povdarjanje prepovedi zavarovanja. ZZD tudi jasno določa, da mora biti obveščanje po vsebini in obliki dostopno tako, da se vsak delavec seznani s poročili, jih prouči in zavzame svoje stališče. Ker večina ugotavlja, kot sem že napisal, da obveščanje v delovni organizaciji ni celovito, je bila v naših družbenopolitičnih organizacijah sprejeta iniciativa, da ga poživimo. Prvi korak k temu je bil storjen z izdelavo: »Predloga za boljšo organizacijo in vsebinsko sestavo informatike v TOZD, DSSS oziroma v DO«. Naslednji in konkreten korak pa je bila obravnava v vodstvih naših družbenopolitičnih organizacijah, katere konkreten rezultat je bila predložitev »Predloga« s strani Konference sindikata Avto-tehna delavskemu svetu podjetja. Če torej želimo to spraviti v življenje, moramo »dokument« tudi vsi poznati. Zato vam ga v celoti predstavljamo: OPOMNIK A. VPRAŠANJA (ALI TEME) O KATERIH MORAMO OBVEZNO INFORMIRATI DELOVNE LJUDI AVTOTEHNE O celotnem poslovanju, odnosno o poslovni politiki O planiranju družbenega in materialnega razvoja O problemih izpolnjevanja delovnih in planskih obveznosti O materialnem in finančnem stanju 5. O pridobivanju, razpolaganju in razporejanju dohodka in o dohodkovnih odnosih 6. O vprašanjih in oblikah združevanja dela in sredstev 7. O obveznostih po samoupravnih splošnih aktih 8. O urejanju medsebojnih delovnih razmerij in pogojev dela 9. O organiziranem izvrševanju funkcij odločanja v samoupravnih in družbenopolitičnih organih, o izvršilnih in poslovodnih organih 10. O predlogih in odločitvah, ki se nanašajo na delovne, življenjske in druge skupne potrebe in interese 11. O delu in izvrševanju sklepov DS in izvršilnih organov 12. O delu poslovodnega organa TOZD, DSSS in DO 13. O odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, sodišč, organov DPS in sindikata 14. O vprašanjih LO, DSZ in varstva pri delu 15. O delu samoupravne delavske kontrole 16. O drugih važnih in nujnih problemih MESEČNO, 3-MESEČNO 6-MESEČNO, LETNO MESEČNO OB VSAKEM OBRAČUNU, 3-MESEČNO 6-MESEČNO, LETNO MESEČNO 3-MESEČNO 3-MESEČNO TEDENSKO, MESEČNO MESEČNO, 3-MESEČNO MESEČNO SPROTI SPROTI, MESEČNO SPROTI MESEČNO PO POTREBI, 3-MESEČNO SPROTI B. NAČIN OBVEŠČANJA (INFORMIRANJA) 1. Vsa vprašanja (teme, problematika) pač z ozirom na vsebino od točke 1 do 16 (pod A) podajajo obvezno odgovorni činitelji: a) poslovodni organi — direktorji DO, TOZD, DSSS, SEKTORJEV; — predsedniki samoupravnih organov; — vodje strokovnih služb. b) družbenopolitične organizacije — predsedniki sindikata, mladine, društev, itd. c) vsak samoupravljalec — ustno na vsakem sestanku (vprašanja, predlogi); — pismeno v listu Informacije, Glasilu. 2. O tekočih, minulih in predvidenih problemih in nalogah obveščati (po točkah od 1 do 16): a) redno (tedensko, mesečno, polletno, letno) — na zato določenih sestankih; — v listu »Informacije« (tudi s krajšimi razlagami); — v časopisu »Glasilo«; — na »oglasnih deskah«. b) izredno (v primeru časovno kratkih rokov) — na sestankih, ki so sicer sklicani z dnevnim redom drugačne problematike; — v listu »Informacije«. C. TEHNIKA INFORMIRANJA (TIPKANJE, TISKANJE, RAZMNOŽEVANJE IN RAZDELJEVANJE 1. SESTANKI — Uredili koordinacijo sej samoupravnih in družbenopolitičnih organov znotraj TOZD in DSSS kakor tudi napram DO. To zato, da omogočimo odgovornim faktorjem izdelati načrt sodelovanja na vseh nivojih v izogib ponavljanja in dvotirnosti. 2. LIST »INFORMACIJE« — izhaja po potrebi zelo hitro. Tipkanje in razmnoževanje v lastni režiji. Zato morajo biti teksti za objavo izdelani, kontrolirani in podpisani od iniciatorja informacije: — tekst dostavljati referentu za informatiko; — referat skrbi za tehnično izvedbo. 3. GLASILO — izhaja mesečno in se tiska v tiskarni. — Tekste (poročila, članke, komentarje, itd.) izdela, kontrolira in podpiše iniciator (referent za informatiko, poslovodni organ, sektor družbenopolitični faktorji, itd.); — tekste dostavljati referentu za informatiko do vsakega 8. v mesecu. Pri tem upoštevati, da Glasilo izhaja 28. v mesecu. 4. OGLASNE DESKE — uporabnost široka (okrožnice vabila, obvestila, itd.). 5. RAZDELJEVANJE — »Glasila« in »Informacij« opravlja referent za informatiko preko svoje mreže. Ostale oblike informiranja (okrožnice, vabila, itd.) tečejo po ustaljenih kanalih. D. DRUGE OBVEZNOSTI 1. Rokovnik — obvezna uvedba kot pripomoček za kontrolo določenih rokov poročanja. 2. V vseh primerih — se informacije podajajo z moralno in materialno odgovornostjo ter obveznimi osebnimi zadolžitvami. 3. Na vsakem sestanku — na vseh nivoijh (poslovnih, samoupravnih, družbenopolitičnih, itd.) je ob zaključku istega obvezno določiti, kaj iz vsebine zapisnika moramo objaviti v »Informacijah« ali »Glasilu«, kdo sestavi informacijo in kdo jo podpiše. 4. Vsak organ — (samoupravni, poslovodni, družbenopolitični) je dolžan spre- T?:?n jeto informacijo (vprašanje, predlog, itd.), napisano v »Glasilu«, »Informacijah« ali v zapisniku, obvezno obravnavati in predlagatelja na enak način obvestiti o rezultatih. 5. Vse — pisane informacije (»Informacije«, »Glasilo«, itd.) je obvezno shranjevati na določenem mestu (npr. tajništvo TOZD, DSSS, DO, itd.), da so lahko viri informiranja dostopni vsakomur, ki jih želi naknadno uporabiti in se nanje sklicevati. 6. Obvestila — ki se dostavljajo delavcem, je obvezno pošiljati tudi organom delavske samoupravne kontrole in sindikatu. GK-SŽ Oglejte si na strani 5, o čem pišejo v drugih delovnih organizacijah v svojih internih časopisih. PROŠNJE, PREDLOGI UGOVORI. ZAPISNIKI, POROČILA, ITD 'Mor, ? .o-TiLEN in niihov PREDLAGATELJ ;.-AtfOUP.Vv7;!l SKUPNOST STROKOVNA OBDELAVA NALOGE, PROBLEMA objektivni Dslovodni orr- ri Dslovni svet klavski svet rugi samoupravni rgani ružbenopolitioni rgani lužbe: (pravna., kadrovs:-.*:. splošna, itd.) ektorjis AOP finar.se •JEM, i te’. ) omisije: ( DDK) 0 in DSZ elegati osaifieznikt Poslovno politika plani sam. dokumenti Navodilo za delo ObraS uni-bi1anc c itd v okvirni inform. predčasni " istočasni " naknadni " informacija z za dolžitvijo in rokom, racionalna, pra-vočasna, točna, resnična \ii dobi ter ugotovil, da nekateri >>1|Cpi niso ^l sklepov pa še uresničuje- -» ‘X\DS lovfr^^ \vil, da je bil samoupra\y^> C>Vum °/ ^ ^^nzuji^OZDinDO^C^ % .% i & % o - • • -rfSt- ovsistei / 59 % / *Z4Fjb:'4 S? O' // ^ ^ ^ O -N*- ^ w /V..V s '•5-V j? r^-° -4 ^ v, <5- :<%\%v o % , V.' %%% ^o. v <2r» \: \ \ ^ % ■%s v, v?. k0:** rrt »O >(0 0) > Žunanje i- ^»Vgovinsk <. a;" •'c "'V. / ' V**-.......v 0 ,> v> /»m i« ..«0,0. ,i ^"a !«“i4 % fa prepiK v^* ledsebojiv ^ ‘Z600l^. . j>f : dopustov, čeprav^ He na m 3urf|qnf'| fMMi «I»P rfauajmpz fiaeznieSio uqwo »z aaispars tifunfrMud in s^poqop eSaisi? nfunfajodm o uoaoS ijiusam oipnj uiai o ‘afusmfn afoAs urfuauni |j$ud os^b^i a uixnepp ^ VI Q ijiusam mpoi uiai o ‘afu?mfn s(oas ijrfuaurzi ipud os^bb | | pinzaj u; n|ap od Aazj|aq" iqpa.\zi ui o' iJOZPDU lUAUDiadO DZ Duiappo oiap ouiDuzod 'nap paur ez sjajappo a L|!Ur|QUJQ4 HISEU Z( O delu službe za varstvo pri delu od 1 V polletnem obdobju 1978 so bile na področju varstva pri delu opravljene naslednje naloge: 1. Interna varnostna zakonodaja. 2. Redni in izredni pregledi objektov, 'naprav in priprav ter pregled prenosnih in stabilnih gasilnih aparatov, hidrantov ter ostale požarne opreme. 3. Poučevanje in preizkus znanja iz varstva pri delu. 4. Zdravstveno varstvo — periodični zdravniški pregledi. 5. Analiza nesreč pri delu. 6. Ekološke meritve. 7. Varstveni program in ukrepi. 1. Interna varnostna zakonodaja Z ozirom , na reorganizacijo TOZD je bilo potrebno ponovno obnoviti naše samoupravne akte s področja varstva pri delu. Iz dosedanje prakse izhaja, da smo normative uredili z varstveno zakonodajo in jo dosledno izvajamo. 2. Redni periodični pregledi objektov, naprav in priprav ter pregled prenosnih In stabilnih gasilnih aparatov, hidrantov ter ostale požarne opreme Izvršen je periodični pregled dvigal v GM servisu, za katera smo uspeli dobiti certifikate, kljub temu, da je bil postopek zaradi pomanjkljive dokumentacije otežkočen. Tovorna dvigala so v fazi rekonstrukcij (500 kg) in v popravilu (300 kg), medtem ko je (8000 kg) dvigalo pripravljeno za pridobitev certifikata. Za kompresorsko postajo smo dobili pozitiven certifikat, vendar se priporoča, da TOZD Servisi pristopi k nabavi rezervnega kompresorja, oziroma izvrši mali generalni remont na obstoječih kompresorjih. Pri internih pregledih objektov smo ugotovili, da obstajajo pomanjkljivosti, katere je potrebno takoj odstraniti (npr.: krovska dela ostrešja, pleskanje določenih delovnih prostorov, menjava šip, itd). Gasilni aparati so bili periodično pregledani, vendar ugotavljamo, da aparati niso vedno na določenih mestih. Z ozirom na tako ugotovitev in pomanjkljivo hid-rantno omrežje kljub izdanim nalogam so pomanjkljivosti še vedno prisotne. 3. Poučevanje in preizkus znanja iz varstva pri delu Zakon o varstvu pri delu 1.-31.6.78 SRS čl. 15 določa, da je DO dolžna izvajati poučevanje in preizkus znanja iz varstva pri delu. V letošnjem polletnem obdobju smo te obveznosti izvršili za vse delavce s posebnimi delovnimi nalogami in obveznostmi (vodilni in vodstveni delavci). Seminar o varstvu pri delu je bil enodnevni in je obravnaval naslednjo tematiko: — pravne osnove, — tehnično varstvo, — zdravstveno varstvo. Po končanem predavanju je bil izvršen preizkus znanja z izpolnjevanjem testov. Seminar je uspešno opravilo 36 kandidatov. Na novo sprejete delavce, ki so bili med letom premeščeni na nevarnejša delovna mesta, smo uposobljali z običajnim poučevanjem in kontrolo skozi vse leto neposredno na delovnem mestu. 4. Zdravstveno varstvo — periodični zdravniški pregledi V letu 1977 je bil dokončno izvršen celotni zdravstveni pregled delavcev, ki so neposredno zaposleni v proizvodnji. V letošnjem letu so ostali le letni periodični pregledi naslednjih delavcev: — avtokleparjev; — avtoličarjev; — avtopralcev in pralcev sestavnih avtodelov; — delavcev družbene prehrane; — delavcev v preizkuše-valnici motorjev; — delavcev pri zaščitnem izoliranju — tectyl; — varilcev; — servisnih mehanikov, ki delajo na višinah. Za vse omenjene delavce je bil zdravniški pregled naročen 9. 6. 1978, pregledi pa bodo izvršeni v septembru mesecu. Tako je v letošnjem letu predvidenih 34 delavcev za periodični zdravniški pregled. Iz zdravstvene analize je ugotovljeno, da v Avtotehni obstaja nekaj alkoholikov. Intenzivno se zavzemamo, da bi tudi ta problem v najkrajšem času rešili. Trenutno je ena oseba na zdravljenju, druga pa čaka na sprejem. Iz analize zdravstvenega stanja delavcev v Avtotehni je razvidno, da jim zaradi tehnološkega postopka dela ne pretijo zdravstvene okvare. Toliko manj, če vsakdo upošteva varstvene predpise. S primerjavo 6-mesečnega obdobja leta 1978 gledano na ABSENCO ni opaziti bistvenih sprememb. 5. Analiza nesreč pri delu — za obdobje 1. 6. — 1976, 1977, 1978 Skupno število nezgod in 6-mesečna primerjava v 3-letnem obdobju nam kaže naslednje rezultate: Iz analize nesreč pri delu lahko zaključimo, da smo v triletnem obdobju uspeli zmanjšati pogostnost nesreč z ozirom na število zaposlenih, predvsem pa resnost — to je število odsotnih dni na eno nesrečo. 6. Ekološke meritve Zavod SRS za VPD je izvršil ekološke meritve v naših prostorih na Celovški cesti 175 in Titova 36 (GRS ASCOTA stroji). Meritve so pokazale, da v Najbrž je prav, da ob zaključku seminarja z dvema skupinama obveznikov narodne zaščite Avtotehne, podamo informacijo o organiziranosti NZ in DO nasploh in o uspehu, doseženem na seminarju s skupaj 87 obvezniki narodne zaščite. V zvezi s tem sva se s tov. Žužkom dogovorila, da vam v nekaj stavkih o tem poročava. V Avtotehni imamo narodno zaščito organizirano po objektih, in sicer tako, da imajo obvezniki narodne zaščite v objektih Celovške 228 in 175 svoje poveljstvo oz. načelnika (Balažič Drago) in dva pomočnika načelnika (Blatnik Franc in Pečnik Ivan), obvezniki narodne zaščite v objektih na Titovi 25, 36 in 40 pa svoje poveljstvo oz. načelnika (Cimperman Jože) in pomočnika načelnika (šumljak Marjan). povprečju hrup ne predstavlja bistvene nevarnosti za slušnost delavcev, ker se nivo hrupa še vedno nahaja na skrajni dopustni meji. Osvetlitev je negativna v servisnih oddelkih in jo bo- mo morali zadovoljivo urediti. Mikroklima je v povprečju zadovoljiva in ni primerov, ki bi ogrožali zdravstveno počutje. 7. Varstveni program in ukrepi Skozi vse polletno obdobje so se izdajali pismeni in ustni varstveni ukrepi (izvršilne naloge, opozorila, priporočila) ter se je delno uredila tehnična dokumentacija. Ker še vedno na po- Danes že lahko rečemo, da imamo v vseh omenjenih objektih določeno število strokovno usposobljenih delavcev za opravljanje nalog NZ, saj je uspešno opravilo seminar NZ vseh 87 delavcev, od teh kar 21 z odličnim in 29 s prav dobrim uspehom. Na seminarju so bili obvezniki NZ seznanjeni z vlogo, organizacijo, nalogami NZ, ter načinu izvajanja nalog NZ. Ena od pomembnih nalog seminarja je bila zaščitnike usposobiti ali preveriti njihovo znanje v rokovanju in streljanju s samokresom in puško. Tudi ta naloga je zelo uspešno opravljena, saj je v streljanju s puško in samokresom bilo kar 27 odličnih, 29 prav dobrih in le 6 zaščitnikov, ki niso uspeli doseči niti enega zadetka. dročju varstva pri delu dominirajo isti faktorji, ki negativno vplivajo na varstvo delavcev, bo nujno potrebno v bodoče prenesti bolj konkretne zadolžitve in odgovornosti VPD na TOZD in po- samezne oddelke, ki so bolj izpostavljeni. Pri celotnem pregledu gibanja varstva pri delu v Avtotehni moram poudariti, da so rezultati pozitivni, vendar mora vsak posameznik v bodoče čimveč prispevati za varnost pri delu in s tem ustvarjati tudi večji ekonomski rezultat. Služba za varstvo pri delu: ŠUMLJAK VAR. ING. MARJAN Tudi v razstavljanju in sestavljanju samokresa so doseženi zelo dobri rezultati, saj je kar 23 zaščitnikov, ki so samokres razstavili in sestavili v času do 1 minute, najboljši Jerše Darko pa v času 0,31 minute. V posebno zadovoljstvo nam je, da so se na obeh seminarjih še posebno izkazale ženske in mladina, saj so se med prvih 10 v streljanju s puško uvrstile kar 3 ženske, vse tri mladinke, v streljanju s samokresom — montaža vodne črpalke; dinka. Med 87 obvezniki NZ, ki so opravili seminar, je kar 18 žensk in 23 mladih do 27 let. Prej ko prikažemo rezultate najboljših na seminarju obeh skupin, naj omenim še to, da je disciplina in resnost obiskovalcev seminarja v veliki meri pripomogla, da je dosežen prav dober uspeh. FRANC KUŠAR PRIIMEK POSAMEZNE OCENE II M REZULTATI Po ttazs. in 3 T R E L J A N J E ra- in samokr. s puško s samokresom Sku- ngu IME oce^ na tčk oce- na tčk. kro- gi oce- na tčk. kro- gi oce- na tčk J tčk. 1 Cimperman Jože odi. 20 odi. 10 47 odi 30 32 odi. 40 100 2 Šuster Mimi odi. 20 odi. 10 37 odi, 30 30 odi. 40 100 3 Slivnikar ank^' odi. 20 >dl. 10 41 odi 30 21 odi, 40 100 4 Kalin Janez odi. 20 odi. 10 30 odi 30 31 odi, 40 100 5 Podobnik Ivan odi. 20 p.d. 7 34 odi 30 co odi, 40 97 6 Žigon Savo odi. 20 p.d. 7 odi 30 28 odi , 40 97 8. Lampreht Prane odi. 20 dob. 5 39 odi 30 33 odi. 40 95 7. Iren Branko odi. 20 p.d. 7 30 odi 30 28 odi. 40 97 9. šrhar Aleksaner odi. 20. dob. 5 39 odi 30 22 odi. 40 95 10. Petrič Miro p.d. 15 p.d. 7 25 odi 30 26 odi. 40 92 J • ----D------ 4.U10.JU J- O O u a številu krogov.pridobi jenih na streljanju. točk. e določen po CRAFIČin: PRIKAZ CtPANJA NESREČ PRI DELO V ODBOEJU 1975 - 1977 - 1970 MEJEČHI PREGLED NESREČ PRI DELU 10 1975 >r) 9 __ 1977 H 8 1978 'j 7 W g A A J, A S 5 / 3 7^ A > 4 -a/ / A / S 3 /a A A - r> '' A ,/ \ >w 2 V A \ A V A —p v~ / 1 f- A Al s ' \/ 0 / \/' :;esec 1 2 4 5 6 7 8 9 10 n 12 Leto Zaposl. Število nezgod na delu Število nezgod na poti Skupaj % nesreč pogostnost % nesreč resnost Skupno štev odsot. dni zaradi nesreč 1976 700 14 7 21 3 20,4 430 1977 686 17 2 19 2,76 20,3 386 1978 708 12 3 15 2,11 5,5 271 Oprijemljivi rezultati Mladinci v zagonu Ena od začrtanih nalog mladine v DO AT je bila ureditev in čiščenje koče »Snežinka« na Veliki planini. Ta naloga je bila realizirana v dneh od 16. 6. do 18. 6. 1978. Sodelovalo je osem mladincev in mladink ter podpredsednik planinskega društva DO Avtotehna in hkrati oskrbnik koče »Snežinka« Sijanec Stane. Delovni program je bil v celoti realiziran. Izvršena so bila naslednja d jla: — čiščenje tal, oken, peči; — montaža vodne črpalke; — zračenje prostorov in odej; — obnovitev zaloge plina; (ureditev smetišča); — cepljenje drv; — pregled inventarja. Ugotovili smo, da so prejš- nji koriistniki koče »Snežinka« zapustili kočo neurejeno (shramba, drvarnica, okolica koče — smetišče). Nekaj inventarja tudi manjka, vode-nje evidenčne knjige v sami koči je nepopolno. Predlagam, da se poostri kontrola nad koristniki koče in da se proti le-tem, če ne upoštevajo Hišnega pravilnika, uvede postopek za povračilo škode, ki nastane pri malomarnem ravnanju z družbenim inventarjem in sredstvi. In še nekaj! Ker smo se mladindi organizirali sredi letošnjega leta, finančni plan pa se sprejema na začetku leta, smo itrenutno brez finančnih sredstev. Zaradi nujnosti takojšnje izpeljave akcije čiščenja »Snežinke« nismo utegnili čakati na sklep centralnega delavskega sveta, da nam odobri finančna sredstva za nakup hrane in za prevoz. Te stroške smo nosili mladinci sami, seveda v upanju, da nam bodo ti stroški povrnjeni, saj gre za sredstva, ki so bila uporabljena za akcijo splošnega družbenega pomena v naši DO. Vendar so danes, ko to poročam, tj. 8. 7. 1978, ta sredstva še niso odobrena, ker pač centralni delavski svet zaradi premajhne udeležbe, na svojih treh sejah ni bil sklepčen. V naši DO je ta problem neudeležbe na delavskih svetih predvsem na centralnem zelo pereč. Mislim, da bi morali člane delavskih svetov na vseh nivojih brezkompromisno zamenjati, če ne prihajajo redno na seje. Saj s svojo odsotnostjo zavirajo reševanje problemov, ki so lahko življenjskega pomena za našo DO, predvsem pa ti ljudje hromijo bistvo samoupravljanja v DO. 00 ZSMS Predsednik DO Avtotehna ZORAN BUNIČ Za obletnico prvega na Triglav (2. 6. pristopa 1778) Negiben, večen in nenehno vabljiv stoji Triglav med ^hovi Julijskih Alp. Stoletje le v življenju gore le bežen Henutek. Tačas se z njenih Pleč zruši nekaj ton skalov-ia. premine nekaj viharnikov. Snežni plazovi in skalni podori zarežejo v njene boke nove rane, nalivi za spoznanje poglobe jarke in kamine, česar sodobnik ne mo-re opaziti. Nihče ne ve, kdaj je človek prvič stopil v ta svet, £daJ ga je začel osvajati. ^?b časa nenehno spremila pisana in ustna izročila, aa se nam davna preteklost ''edno znova izgublja in je <[®t>a dostikrat začeti znova. Skoraj gotovo je, da so tu ilvela in delovala keltska ludstva. Kaj pa vemo o na-^'n prednikih? Kdaj so se 1 Podali v te gore? Vlivale jim strah, da so v Tri-alavu utesnili svoje božan-®tvo in le boječe pastirovali P° obrobjih in stikali za div-ladjo. više so se podajali arrio v hudi stiski, kadar jih )6 k temu prisilila življenjska nujnost, boj za goli obsta- ^ Gore so se odpirale le re-• ®zem, gospoda je prišla, ko ° j® privabilo stikanje za udarni in živaljo, za bogatim tg^instvom, ko je bilo do uaj neznan svet potrebno kgUdobiti na zemljemerske ji domači človek je bil več-I bel spremljevalec, vodnik l0 hlapec, le predrzni divji . vci so ubirali sledi po svo-^. 'n zgolj zase. Vsaj tu so s, 1 brez skrbi pred gospodu1'. ki jim je v dolini od-'erjala pičli kruh in jim us-neriala korake od zibelke do 9roba. nJh kaj je s Triglavom, da-s simbolom množičnega turizma? Težnja, da bi lahko v miru in gamoti razmišljali in si oddahnili od vsakdanjega hrupa ter po drugi strani potreba po gibanju in telesnem naporu sta vodilna vzroka, ki vabita ljudi v gore. Gora je postala zavetje, pribežališče za množice, ki jih tare ubijajoča dinamika potrošniškega pehanja za potrebnimi, manj potrebnimi in nepotrebnimi materialnimi dobrinami. Pregnati je treba enoličnost tekočih trakov in pisarn, pregnati dolgočasje, ki se pojavlja pred malimi ekrani. Človek se včasih ustraši doline, kjer živi med delom in domom, v okolju, kjer je mehanizacija skoraj že povsem uničila potrebo fo fizičnem naprezanju, kjer je vse hlastno in kampanjsko, tudi že čas oddiha. Sodobni človek bi rad strpal svoje proste ure v najbolj učinkovit, vabljiv in edinstven počitniški paket. Triglav je v obdobju od zgodnjega poletja do pozne jeseni postal modna gora, ki zlasti ob sobotah svojim častilcem ne postreže z mirom, še celo prikrajša jih za duhovno sprostitev in za najbolj osnovno telesno udobje. število obiskovalcev narašča vsako leto, zraslo je v debele tisoče. Zakaj v zavesti vsakega Slovenca je stati enkrat na vrhu, saj Triglav ni monopol nikogar. Triglav je postal gora z najvišjim številom obiska pri nas. Mar je v tem kaj slabega? Iz Triglava smo naredili boga, potrdili smo, da smo planinski narod. Želimo ga ohraniti kot simbol srčnosti, zanosa in vitalnosti slovenskega naroda. Z njegovim imenom se kitijo razna društva, z njim smo simbolizirali pokrivala med NOB — triglavke in kar je največ, imamo ga v našem grbu. Triglav je po pomenu več kot samo gora, je prispodoba za nekaj, za kar je vredno razdajati moči. Je tudi prispodoba vseh slovenskih gora, zakaj gornik vidi Triglav tudi na Gorjancih ali v Kamniških Alpah. Triglav pokriva vse, zato je tudi prispodoba domovine, ki v duhu spremlja našega človeka v tujino in na tuje gore. Z njim je povezan simbol domovine, ki mora biti vsakemu njegovo najdražje. Kdor ni imel domovine, nima svojega Triglava in gorje mu, kdor ga pozna, pa mu je daleč. Triglav je torej bil enkraten v preteklih časih, tak je še sedaj in enkraten mora ostati v bodoče. NAŠA • Dve fotografiji z zbora mladincev Avtotehne na Pokljuki. Foto: STIPLOŠEK J* PIAVA IAGUNA - * •4^POREČ - JUGOS1.AV1.IA AUTO-CAMP ZELENA LAGUNA Q T2 ,-8 K« G. 3 V? ^ id, „ j. K >4? tunstkofltterc-zi CM C O Sš1 QP-.ir6i Ginnn Liurlian, Titova 36 PANORAMA DOBREPOLJE Ukdn / c tira ^ ftVTO TE H ti 4 Lfu L Ti Jo r*r 36 DOPISUJTE V GLASILO AVICTEjiN^ __ ž.-iooc <£a vlCs TRIJE POZDRAVI ZA NAŠE BRALCE: prvi iz Plave lagune, zato ker smo jim tudi letos poslali »Glasilo«, drugi iz proslave v Dobrepolju, tretji z odsluženja vojaškega roka tovariša A. Urbasa. ' —— iv . prišli ► -4 odšli ODHODI TOZD ZASTOPSTVA 31. 5. 1978 Žolnir Gabrijela — OE 4240 14. 6. 1978 Rus Anton 20. 6. 1978 Mandelj Stanislav 30. 6. 1978 Hribar Anton TOZD SERVISI 25. 5. 1978 Tuhtar Branko — sporaz. 27. 5. 1978 Dežman Savi — sporazumno 3. 6. 1978 Carli Vinko — JLA 15. 6. 1978 Zupančič Anton 1. 7. 1978 Fakin Jana — sporazumno I. 7. 1978 Hribar Anton — upokojen TOZD TRGOVINA 15. 6. 1978 Graša Janko — sporazumno 16. 6. 1978 Laurenčič Marija — sporaz. DSSS 31. 5. 1978 Mikuš Peter — sporazumno 4. 6. 1978 Potnik Branko — sporaz. 10. 6. 1978 Šerbec Janko — sporaz. II. 6. 1978 Urbas Andrej — v JLA PRIHODI TOZD ZASTOPSTVA 19. 6. 1978 Kobe Drago 1. 7. 1978 Vuk Mirjam 1. 7. 1978 Prezelj Marina TOZD SERVISI 1. 6. 1978 Ovnik Jakob 1. 6. 1978 Malnar Marija 1. 6. 1978 Košenina Lilija 1. 6. 1978 Dordevič Marija — Beograd 14. 6. 1978 Jarc Marko 16. 6. 1978 Škerjanec Darko 1. 7. 1978 Tepavčevič Žarko 6. 7. 1978 Vidmar Dušan 6. 7. 1978 Snoj Martin DSSS 1. 6. 1978 Mazovec Bogomira 1. 6. 1978 Bukorovič Nada 20. 6. 1978 Stepan Miloš 15. 6. 1978 Tabačak Zorka 12. 6. 1978 Zidan Jana TRENUTEK Z GRADBIŠČA NA CELOVŠKI CESTI 228 Prepričani smo, da mnogi med nami ne vedo, da v Avlotehni vedno kaj gradimo. Zato vam danes posredujemo »foto-trenutek« začetka gradnje nove hale na Celovški 228. Gradbinci Slovenija ceste gradijo podaljšek prve hale (Fiat-OM servis). Važni predpisi Ta članek objavljamo zato, ker bo 29. Vlil. letos zadnji dan določitve življenjske dobe trajnejšim Izdelkom, ki jih prodajamo z garancijskim listom. Tako namreč piše v zakonu o standardizaciji. Seveda se to tiče v glavnem proizvajalcev. NI pa odveč, da tudi trgovci in serviserji to vedo. Ne glede na specifičnosti pri nas ne bo odveč, če sl zainteresirani prečltajo Ur. I. SFRJ, št. 38/77, ki velja od 29. avgusta 1977. dalje. Novi predpisi glede trajnejših industrijskih proizvodov Temeljne obveznosti proizvajalcev in prodajalcev so urejene v členu 13., 15., 42., 45. in 50. zakona o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju. (Ur. I. SFRJ, št. 43/78, ki velja od 1. novembra 1976 dalje) in členom 45., 46., 51., 52. in 95. zakona o standardizaciji (Ur. I. SFRJ, št. 37/77, ki velja od 29. avgusta 1977 dalje). Prodajalec je kupcu odgovoren za napako na prodanem proizvodu 6 mesecev od dneva nakupa dalje. Pogoj pa je, da kupec ob nakupu za napako ni vedel, niti je ni mogel ob nakupu ugotoviti, niti ni nastala po njegovi krivdi. Ta obveznost prodajalca velja za proizvode, ki jih je prodal z garancijskim listom ali brez njega. Ne velja pa, če je prodal proizvod z napako ali proizvod po znižani ceni ter je ob nakupu kupca na to opozoril. Kupec lahko od prodajalca zahteva, da proizvod ob navedenih pogojih zamenja z novim proizvodom, vrne kupnino ali odpravi na- pako na proizvodu. To zahtevo mora predložiti prodajalcu brž, ko napako odkrije, najpozneje pa v 6 mesecih od dne, ko je proizvod kupil. Po 6 mesecih od dneva nakupa dalje uživa kupec zaščito le še za proizvode, ki so označeni kot trajnejši Industrijski proizvodi, ki jih spremljajo posebne listine v prometu. Kateri so ti trajnejši industrijski proizvodi, je po zakonskem pooblastilu predpisal direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo z odredbo, objavljeno v Ur. I. SFRJ, št. 5/78. S to odredbo je za posamezne skupine proizvodov določil tudi minimalno garancijsko dobo. Proizvajalec mora v garancijskem listu določiti rok za odpravo pomanjkljivosti in okvar na proizvodu v garancijski dobi. Ta rok ne sme biti daljši od 45 dni. Garancijski list mora vsebovati tudi izjavo proizvajalca, da bo proizvod zamenjal, če v garancijski dobi — v omenjenem roku — ne bi zagotovil odprave pomanjkljivosti in okvar na proizvodu. Zakon predpisuje, katere listine morajo spremljati trajnejše industrijske proizvode v prometu. Predpisuje tudi, katere podatke in izjave mora vsebovati garancijski list. Za te listine mora poskrbeti prodajalec, ker trajnejšega industrijskega proizvoda ne sme dati v promet, če ni opremljen s predpisanimi listinami. Te listine so: garancijski list, tehnično navodilo in seznam pooblaščenih servisov. Prodajalec tudi ne sme dati v promet proizvoda z garancijskim listom, ki ne vsebuje vseh podatkov, ki jih predpisuje čl. 46 zakona o standardizaciji. Proizvajalec je za trajnejše industrijske proizvode dolžan zagotoviti servisne storitve in rezervne dele v času, ki ga je predvidel kot življenjsko dobo proizvoda ob njegovi normalni rabi. Proizvajalec mora življenjsko dobo treh proizvodov določiti do 29. 8. 1978. Do tega roka mora proizvajalec določiti tudi življenjsko dobo drugih proizvodov, kajti po čl. 51 zakona o standardizaciji se življenjska doba računa od dne prodaje dalje, če pa je obvezna garancija, pa od dneva izteka garancijskega roka dalje. Proizvajalec mora za trajnejše industrijske proizvode v garancijskem roku poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti in okvar na proizvodu, ob pogojih iz garancijskega lista. Če pa tega proizvajalec-izdajatelj garancijskega lista — v kraju, kjer je bil proizvod prodan — ni storil, mora na kupčevo zahtevo to storiti prodajalec, ki je ta proizvod prodal na drobno. Ta obveznost prodajalca velja v garancijskem roku tudi za servisno vzdrževanje. M. K. Iz Vestnika gospodarske zbornice O UGANKI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE! Sporočiti vam moramo, da Je uganka Iz prejšnje številke pod naslovom »VICE« doživela hiter uspeh. Takoj po izidu našega časopisa so v TOZD Servisi odstranili »lepotno napako«. * NA 9 CICERO KAVA ni pijača za žejo, temveč za pogostitev, poživitev in klepet. Turško kavo pije domala ves svet. najboljšo pa Jugoslovani, ki so padli v pravo kavo-manijo. Kava je bistveni del pisarniškega inventarja. Ob kavi se rodi največ obrekovanj in zarot. Pri nas v DO pijemo kavo za bone, nekateri celo za dinarje. Bojda so jo v Evropo zanesli Turki med obleganjem Dunaja. Slava in hvala Turkom. Iz kave se da tudi prerokovati, zato smo v boju proti mistiki izumili ekspresso — brez usedline. KOLEDARČEK AVGUST 7. 8. 1945 — začne se III. zasedanje AVNOJ v Beogradu. 8. 8. 1941 — Nemci napadejo bataljon na Jelovici. 9. 8. 1868 — prvi slovenski tabor v Ljutomeru. 18. 8. 1942 — zaradi mučenja umre heroj Jože Lacko. 22. 8. 1864 — ustanovitev mednarodnega RK. 27. 8. 1942 — IO OF izda proglas proti beli gardi. 28. 8. 1851 — rojen v Poljanah pisatelj Ivan Tavčar. REKLI SO: F. Bevk — Primitivec ocenjuje tvojo obleko, čevlje in srajco, če je dobro zlikana — modrec ocenjuje tisto, kar imaš v glavi. • A. Kavčič — Primitivizem je zmeraj proti napredku — zmeraj ga pa spremlja zavist. • P. Mantegazza — Zavist ni nič drugega kot sovraštvo do tuje superiornosti. ALI VESTE — DA: — je prva kolesarski dirka bila 31. maja 1868 v Franciji v Parizu. Pot bila dolga 2 km; — je največji proizvaja' lec hlač na svetu »Bi1*6 Jeans« Levi Strauss & v San Franciscu (ZDA). v letu 1971/72 je imelo po^' jetje skupni promet 49 milijonov dolarjev; — je najstarejši ohranje' ni klavir, ki je v Metrop0' litanskem muzeju umetno' sti v New Yorku iz let 1720. Izdelal ga je Barto' lomeo Christofori iz Pad0