lall 3.000 DOLARJEV V „REŠEVALNI SKLAD KATOLIŠKIH MISIJONOV“ V zadnjih številkah našega lista smo prosili bravce za prispevke v takozvani „Reševalni sklad Katoliških misijonov“', ki ima namen kriti gmotno izgubo lista v letniku, ki ga s to številko kljub vsemu srečno končavamo. Kako je prišlo do te izgube? Zelo enostavno: V Argentini, kjer se „Katoliški misijoni" izdajajo, je v tem letu vladal čuden ekonomski položaj. Med tem, ko so se stroški za tiskanje in izdajanje knjig in revij podražili za 40%, so se dohodki naročnine in prodaje v inozemstvu znižali za 20 % radi istočasnega padca vrednosti dolarja na takozvanem paralelnem menjalnem trgu. Za „Katoliške misijone“, ki so splošen slovenski list in imajo več kot dve tretjini naročnikov izven Argentine ter so bistveno odvisni od tega, kar jim prinesejo tuje valute, je ta položaj izredno resen. Zato smo se obrnili s prošnjo na naše naročnike in misijonske prijatelje, da listu v tej stiski pomagajo, in sicer s prispevki v „Reševalni sklad Katoliških misijonov“. Da krijemo deficit, potrebujemo kakih 3.000 dolarjev. . . Doslej so se naši prošnji odzvali sledeči naročniki: Ga. A/iarija Zakrajšek, Ramos Mejia, Argentina, poleg dosmrtne naročnine še 1.000 pesov. Gdč. Marija llija, Venezuela, 60 dolarjev. N. N. Lanus, Slovenska vas, Argentina, 500 pesov. G. Amon Marijan, Munro, Argentina, 1.000 pesov. Č. g. Stanko Skvarča, Lujan, Argentina, 500 pesov. G. Jakob Maček, Ramos Mejjiia, Argentina, 500 pesov. Mrs. Mary Ivančič, USA, 20 dolarjev. N. J., Francija (po č. br. Klančarju CM), 100 NF. N. N., Slovenska vas, Argentina, 500 pesov. Rojaki v Bedfordu, Anglija, izkupiček tombole v ta namen, 24 dolarjev. Torej ravno 10 posameznikov oz. skupin, ki so takoj razumeli našo stisko in odprli srce, odprli roke! Naj vsem Veliki Misijonar Kristus Gospod stotero poplača to posnemanja vredno požrtvovalnost za stvar Njegovega kraljestva na zemlji! Vsa nakazila nadaljnih darovalcev, prosimo, v čekih (iz inozemstva) | kot so razloženi zadaj v tej številki, na ime Ladislav Lenček CM, in na-1 slov: Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. r.iiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiMi» optimizem svete noči Beseda je meso postala. „ Ta dogodek je postal središče in gibalo svetovne zgodovine. Učlovečeni Bog mora z delom odrešenja postati podoba sveta. V svoji Cerkvi na-oljuje božično skrivnost, dokler na sodni dan ne doseže polnosti starosti 'n bo v njem vse dobilo svoj poveličani obraz. Pretežke misli za tako ljubek prizor! Mati z otrokom, mlad mož, ne oče, Qmpak varuh otroku, in pravi mož njegovi materi. V vsem nepojmljivem siromaštvu je že v svetu teh treh ljudi taka polnost vedrine, lepote in vzvišenega aostojanstva, da mora človeštvu zastati dih. Prvi misijonski dan! V kamniti ovčji staji zaživi brezmejnost božjega aptimizma. Ni igrača, stopiti v človekovo mizerijo z nalogo, da se skoznjo Priboriš do blišča nebes. Kaj ni to srce vsega misijonskega optimizma? Koli-akrat je treba pričeti v betlehemski zapuščenosti, kolikokrat se priplazi do č°rosti razjedajoč obup nad spoznanjem človeške revščine in lastne nemoči, kolikokrat samota zamaje hraste v njihovi nekdanji trdnosti. A vendar: božična ^rivnost se ponavlja. 2e na začetku poti je prižgana luč vedrega optimizma. Brez optimizma bi danes ne imeli 14.000 domačih duhovnikov. Ko jih i® bilo v začetku stoletja 870, so še vedno mnogi zmajevali z glavami: kaj n® bodo prinesli katastrofo? Brez optimizma bi ne imeli okrog 300 temnopoltih škofov, med njimi celo kardinale. Brez optimizma bi ne bilo zgrajenih i11 včasih na slepem optimizmu zgrajenih 74 velikih semenišč, kjer se 6.000 fantov iz misijonskih narodov pripravlja na duhovništvo. Brez optimizm0 bi si ne bilo mogoče misliti 35.000 mladih fantov v misijonskih deželah, ki v malih semeniščih iščejo pot do duhovniškega poklica. Priče Kristusove, pričujočnost božja na zemlji, to so male in velike miši' jonske postaje, mali in veliki „Betlehem!“, posejani širom zemlje. Povsod v temo sveti luč istega božjega optimizma. In kaj je koncil drugega kakor veselo oznanilo svete noči. „Dobri papež' Janez XXIII, je vlil koncilu in pokoncilskemu vrenju in iskanju toliko verneg0 optimizma, da ga nihče več ne bo ugasnil. Kdor hoče biti danes v svetu prič«1 Kristusova, se ne sme uvrstiti med farizeje, ki svoje narejeno in zmaličeno kr-ščanstvo branijo pred papežem in škofi; ne sme begati sebe in vztrajno pre-ustvarjanje Cerkve in sveta rušiti s hlastanjem za novotarijami zaradi novotaf stva,- ne sme stati ob strani kot „modri, kritični“ opazovavec; ne sme zdvajati nad krizo časa in čakati boljših dni za svoje delo. Danes je doba optimistovi ki se ne plašijo očitkov malovernih; ki zaupajo Cerkvi, ker je nadaljevani® učlovečenja b^>žje Besede; ki gredo z njo v skrbi in razočaranja, v trpljenje in veselje, v stisko in srečo. Luč optimizma so si prižgali ob svetonočni skrivnosti/ zato so brez farizejskega narejanja, pač pa polni zaupanja, da evangelij bo preupodobil svet. Prav pred kratkim je Pavel VI. govoril o poslanstvu Cerkve v svetu-Oznanjati božjo Besedo, torej oznanjati svetonočno skrivnost, to je najbolj neodložljiva naloga Cerkve: škofov, duhovnikov in laikov. Naša škofija, našo župnija pa je ves svet. Kristus v Cerkvi mora biti povsod pričujoč. Pa je Pavel VI. govoril še o naveličanih laikih, ki izkoriščajo koncilsko iskanje in pokoncilsko obnovo v to, da tirajo vse v dvom in terjajo zase lo-godnejše krščansko življenje. Kakor je boleče, Cerkev mora mimo njih, ker so znamenje odmiranja. Cerkev pa ne umira, ampak hoče živeti polno življenje-Zato papež pozdravlja laike, ki so prav zdaj ob koncilu odkrili, da so katoličani, in to jih napolnjuje z veseljem in utrjuje v njih dejavno voljo za novo apostolsko delo. Cerkev nosi Kristusa v današnji čas. Beseda je meso postala tudi za danes, za nas, za vso človeško družino dvajsetega stoletja. Zato drži, kar je ob drugi priliki (16. septembra letos) dejal Pavel VI-: „Zaživeti moramo v misijonski klimi, v misijonskem podnebju“. V tem podnebju diha pravo krščanstvo. In v tem podnebju ni bolnega pesimizma, ampak vedri optimizem. Sveta noč, blažena noč, ki si nam dala luč krščanskega optimizma! Baragovo misijonišče, uredništvo in uprava „Katoliških misijonov“ želijo \ BLAGOSLOVLJENE BOZlCNE PRAZNIKE ^ vsem misijonarjem, naročnikom in misijonskim prijateljem! 4 DESET LET BARAGOVEGA MISIJONIŠČA V mesecu decembru letos poteče 10 let, kar smo se slovenski lazaristi naselili v Slovenski vasi v Lanusu pri Buenos Airesu. Najprej smo se nastanili v naieti hiši, dočim smo službo božjo opravljali v prizidku Slovenskega doma. A' takoj smo začeli z gradnjo Baragovega misijonišča in kasneje tudi cerkve Ma-r'ie Kraljice, pred nekaj leti pa še vikarijske ljudske šole. Ker Baragovo misijonišče ni mišljeno toliko kot stavba, ampak ustanova z gotovim ciljem, lahko rečemo, da je njega rojstni dan — dan naselitve slo-yenskih lazaristov v Slovenski vasi. Med rojaki smo se naselili prav zato, da bi v kar najbolj slovenskem okolju ustvarili stalno žarišče slovenske zamejske misijonske akcije in vzgajališče novih misijonskih poklicev. Ime ,,misijonišče“ smo ustanovi nadeli zato, da bi že s tem nakazali, kaj hoče „Baragovo misijonišče“: Poleg dušnega pastirstva med rojaki v Slovenski vasi in med domačini v okolici, nadaljevati poslanstvo nekdanjega Mi-sijonišča v Grobljah pri Domžalah, ki je bilo eno središč slovenske misijonske okcije v času med prvo in drugo svetovno vojno. In res, kakor so tamkaj izhajali „Katoliški misijoni“, vodilna slovenska misijonska revija, tako je „Baragovo misijonišče" dom „Katoliškim misijonom“ v zamejstvu. Kakor je bilo Misijonišče Groblje sedež Misijonske mašne družbe, tako je Baragovo misijonišče zagotovilo nepretrgano, trajno opravljanje «Večnih“ svetih maš. Kakor je bilo Misijonišče Groblje vez in pomoč vsem slovenskim misijonarjem, brez razlike pripadnosti tej ali oni družbi, tako imajo ^ovenski misijonarji tudi v Baragovem misijonišču zvestega prijatelja, ki jih •akorekoč spremlja na vsak korak in jim skuša pomagati, kajpada vse s s°delovanjem celotnega slovenskega misijonskega zaledja v zamejstvu. Ka-kor so v Misijonišču Groblje vzgajali nove misijonarje - lazariste in jih pošiljali v misijone, tako je tudi Baragovo misijonišče vzgojni zavod za nove misijon-she poklice. Vzgajati nove misijonarje in jih potem pošiljati v misijone, je poglavitni, a tudi najtežji cilj Baragovega misijonišča. Prvi gojenci so vstopili šele, ko je h'lo misijonišče zgrajeno, torej pred kakimi sedmimi leti. Od tistih fantičev sta šestih letih šolanja dva že vstopila v noviciat Misijonske družbe sv. Vincen-Pavelskega - lazaristov. Molimo zanju, da vztrajata, da dosežeta duhovni-**Vo in misijonski delokrog in da tistim, ki stopajo po isti poti, dasta dober z9led. Poleg teh dveh novincev ima Baragovo misijonišče danes še 17 go-i®ncev, v kratkem pa upa število kandidatov znova pomnožiti. Baragovo misijonišče se je ustvarilo in se vzdržuje v nemajhni meri s Pomočjo dobrotnikov. Zadnje čase se je ta pomoč osredotočila pred vsem okrog vzdrževalnin, ki naj bi kot glavnice vse naprej pomagale misijonišču, ^Prejemati tudi bolj revne, a talentirane dijake in jim nuditi zahtevno šolanje vzgojo misijonskega zavoda. Naj se ob desetletnici Baragovega misijonišča Se posebej prav iskreno zahvalimo vsem blagim dobrotnikom, ki jih imamo itak dnevno pred očmi, ko molimo „Za dobrotnike Baragovega misijonišča in cer- kve Marije Krarjice": „Povrni milostno, Gospod, vsem, ki nam zaradi IvojegO imena kaj dobrega store, z večnim življenjem!" Zahvala — najboljša prošnja! Tudi mi, ko se zahvaljujemo, prosimo za pomoč. In sicer pri nujno potrebni gradnji posebnega poslopja za internat Baragovega misijonišča. Sedanje poslopje je razmeroma majhno, kajti grajeno j* bilo z idejo, da bo stavba končno služila le kot samostanska hiša in obenem župnišče s potrebnimi prostori za zdravo farno organizirano življenje. Začasna pa ti prostori služijo za internat Misijonišča, za študijsko sobo, za učilnico, itd-r ne le za bivališče šestim sobratom in za vse farno življenje. Tako ne more If' dolgo naprej, kajti število gojencev narašča (in Bog daj, da bi zelo), preža-lostno bi pa bilo, ako bi jih radi pomanjkanja prostora morali zavračati. Zo desetletnico, ali se bo našel kak dobrotnik, ki nas bo razveselil s krepkim darom v ta namen? Ob koncu še zahvala staršem, ki so v teku teh dosedanjih let zaupali fantiče Misijonišču. Srčna Vam hvala! Tudi če ta ali oni gojenec ni ostal ali ne bo ostal v zavodu, kar je v Baragovem misijonišču pridobil, mu bo prav prišlo zO vse življenje! Pa prošnja še drugim staršem: Pošljite nam veliko fantov, ob katerih ne izključujete misijonskega poklica! Med mnogimi jih bo gotovo nekaj * misijonskim poklicem. Tu se bo ta znašel kakor dobro seme v dobri zemlji < vsemi pogoji za rast in sad! Naj nam svetniški slovenski škof Baraga stoji ob strani! L. Lenček C.M. Pogovor z Bogom (Žetev - 67 spev) Ti stojiš vedno samoten onkraj struge mojih pesmi. Valovi mojih zvokov perejo tvoje noge, ali jaz ne vem, kako bi jih dosegel. Ta igra moja s teboj, je igra iz daljave. Bolest ločitve je, ki se topi v melodijah moje piščalke. Jaz čakam na čas, ko bo tvoj čoln pristal na mojem bregu in boš vzel mojo piščalko v svoje lastne roke. Rabindranat Tagore |l"iHiiiimiiiimiiiiiiiimiimiiiiilliiliiiiiiiii.....imuni..........................................n................................................................................. i tttUii&nUce SPOROČA, da za prihodnje šolsko leto sprejema fante za peti in šesti Ijudsko-šolski razred in za prvo, drugo ter tretjo gimnazijo. Sprejemajo se fantje iz Slovenske vasi in iz vse slovenske skupnosti v Argentini. Ne sami ne njih starši ne smejo izključevati duhovniškega in misijonskega poklica. Gojenci iz Slovenske vosi pridejo zjutraj pred 7. uro v zavod in odidejo domov ob 12, ob 13 se vrnejo in ostanejo v misijonišču do pol sedmih zvečer. Ostali fantje so takozvani notranji gojenci, ki jim je misijonišče za čas šolskega leta drugi dom in so z vsem oskrbljeni. Vsake 14 dni in ob večjih počitnicah gredo domov, če niso preveč oddaljeni. Ne le vzgojo, ampak ves šolski pouk prejemajo gojenci v misi-jonišču samem, kjer so njih profesorji slovenski duhovniki in laiki. Izpiti, ki jih delajo, imajo pravico javnosti. Starši, ki hočete zagotoviti svojim fantom temeljito vzgojo in izobrazbo, zraven pa jim pomagati do morebitnega duhovniškega in misijonskega poklica, pošljite svoje fante v Baragovo misijonišče! Srčno jih bomo veseli! Vzdrževalnina po dogovoru. Nadaljna pojasnila in prijave telefonsko v popoldanskih urah na T.E. 922-4570 superiorju Ladislavu Lenčku CM, ali pismeno istemu na naslov Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires, ali pa osebno v Misijonišču samem kateremukoli duhovniku na istem naslovu. 'iiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiMiiimiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiiiiiimmiiiHimiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiliiimiiiiiiinir ZAMBIJA, ZAMBIJA Severni del Rodezije se je leta 1965 osamosvojil in dobil ime Zambija. V tej novi državi živi dva milijona in po! prebivavcev; problemi so podobni kot v vseh mladih afriških državah in državicah. Misijonsko delo je lepo razvito, saj v Zambiji je že ena nadškofija, sedem škofij in ena apostolska prefectura, torej kar devet misijonskih področij. Katoličanov je skoraj pol milijona, po točnih podatkih 16% vsesa prebivavstva. Misijonarjev je 325, od teh 36 domačinov. Vzgaja se tudi 22 bogoslovcev in misijonarjem pomaga 76 bratov in 327 sester. Ti podatki bi imeli za nas Slovence le splošen značaj. A zgodilo se je nekaj, kar nam bo Zambijo približalo in bomo morda o njej pisali, kot so desetletja dolgo Katoliški misijoni pisali o Bengaliji. Nova misijonska domovina. Slovenski in hrvatski jezuiti so s svojim delom v Indiji postali naš ponos in buditelji misijonskih poklicev. Komu še ni nrišlo v roke poročilo p. Po-deržaja, Sedeja. Demšarja, Cukale in drugih? Bengalija bo zapisana v naši misijonski zgodovini kot so zapisane pokrajine Velikih jezer v Ameriki. Toda Indija se je zaprla. Novi misijonarji ne morejo več prihajati. Misijonski duh med slovenskimi jezuiti pa ni zamrl. Zato so začeli iskati novo področje svojega misijonskega delovanja. In našli so Zambijo. Tam delajo poljski jezuiti. A že 25 let jim nihče ni prišel na pomoč. Misijonarji so ostareli, moči pešajo, delo narašča in misijon v Zambiji je zašel v krizo. Na pomoč žele priskočiti slovenski in hrvatski jezuiti iz domovine in tujine. Iz Katoliških misiionov že vemo. da tam lepo vrsto let deluje P-Radko Rudež DJ in da jim ja zadnji čas prišel na pomoč brat Fostač, hrvatske narodnosti. Za vse uporabni brat živi v centrali, p Rudež pa se je po obisku v domovini vrnil na svojo pos+ojenko v Kapoche. Tam je sam sredi ogromnega dela, in to že sedmo leto. In kako toži v svojem pismu: Jaz sem najmlajši, pa imam že Jtl let. Zaposlen sem. kar preveč. Pogosto sem na nogah od jutra do treh popoldne in tudi za trenutek ne sedem. Ko se pripravim, da hi si skuhal kosilo, ti pridejo ljudie no zdravila. V dvajset vaseh tod okrog ni nobene lekarne, zdravnika pa, še manj... Vrnil sem se na mesto, kjer sem služboval čisto sam, skoraj šest let. Sem še vedno sam. Postojanko sem dobil zanemarjeno, ker skozi dve leti ni nikogar sem bilo, razen enkrat na mesec za mašo. Popravil in uredil sem, kar se je dalo, toda brez pravega veselja, ko s" pa ■» mestu nikakor ve morejo odločiti: ali obdržati jo ali ukiniti. Škof je edini, ki io hoče •ohraniti, ker je edina postojanka z nekim prirodnim okoljem (mislim z ljudmi v okolici). Drugi so za to, da z njo prenehamo. Zato tudi nihče sem. ne mara. Jaz sem jo gojil in ljubil skozi šest let. Biti sam. je težko. Samo sedem, milj od mene, toda čez mejo v Mozambiku, so imeli španski patri postojanko. Pomagale sP jim štiri sestre z majhno kliniko. Vse so zapustili in odšli. Ni ljudi v okolici lr> samota jih je ubijala. Ljudje pa so tipični materialisti. Drugod se ljudje Počasi dvigajo in razvijajo, tukaj pa se le pije in pije (pivo narejeno iz koruze). Tudi učitelji se ves prosti čas vdajajo popivanju. Težko je priti do L)udi. Osem mesecev v letu so razpršeni po njivah daleč od vasi, ostale štiri PU; se zbero le k popivanju! Morda je krivda tudi pri nas misijonarjih, da P1 boljše. Prvič: Poljaki že 25 let nikogar ne dobe iz domovine. Drugič pa Se tisti, ki so tu, niso dovolj povezani. Bog daj, da bi naši rojaki prišli; p Uspešno bi lahko delovali samo, če bi jim bilo dodeljeno posebno področje, . bi si medsebojno pomagali, še prej pa temeljito preštudirali položaj. Pro-sß sem. škofa in predstojnika, da bi nam tako področje dodelil. Ko bo pri-!!p'' p. Kokalj, mislim, da se bo tudi za mene začelo noro življenje. Slišal sem govoriti učitelje tukaj, da nameravajo dati Jugoslovanom dolino Katond-'Ps-Kapoche. To bi bilo grozno! V dolini je le S tisoč ljudi, razpršenih po 76 VQseh na daljavo 60 milj; odrezana, pa je 160 milj od mesta... Vmes je hvaznina! Žive duše nikjer. Samo ena postojanka še je 60 milj proti mestu, '‘koli 7.000 ljudi, potem pa nad 100 milj sama puščava. Upam, da bo pro-Vlr>cial toliko moder, da pride na ogled, preden bi se odločil. Sicer sem mu ha o vsem tem pisal. Ker je mesto tako daleč, me kar nič ne mika iti tja. V osmih mescih šel le dvakrat. Vodil sem. duhovne vaje za sestre. Enkrat blizu mesta, rugič pa 150 mili dlje proti severu. Na sosednji postojanki je sedaj samo Pn pater, ker je drugi zelo bolan v mestu (76 let). Ima pa dva brata, pa p Pet sester je tam (dve vodita majhno bolnišnico: 30 postelj; ena je celo t/lvlomirana zdravnica). Daleč okoli ni vasi, imajo va internat za dečke in z.a deklice, tako da je kar precej življenja med šolskim letom. Na naši šoli prav toliko gojencev a brez internata, četudi nelcateri ostanejo kar po teden na postojanki, ker jim. je do doma le predaleč, pa še bolj zato, a" se zvečer lahko skuvaj uče. Mnoai so precej nadarjeni, manjka pa jim hvdlaae. Družina jim nima kaj nuditi. . P. Kokalja zelo dobro noznam. kot voznam tudi njegove Šmarnice. Idea-SJ* Pater! Da bi mv le dali področje, kier bi mogel bolj intenzivno dhlovati. ‘ koda, da p. Tomažin ne more takoj priti, ker je prav sedaj stiska največja. red dvema tednoma se je z avtom ubil mlad Američan, ko je nastopil kot hredstojnik postojanke Cingombe. Nadškof se je pri pogrebu jokal. Premestiti morali celo vrsto vatrov, da so lahko drugega poslali na izpraznjeno mesto. ^ sreči, je ravno takrat prišel drug Američan, ki je prevzel prokuraturo in sprejel še mestno župnijo v Broken Kili, da je drug pater lahko šel v Cin-hopibe. Sedai je na treh velikih postojankah samo en pater. Kako naj prizmo skupaj? Kako naj začnemo sistematično delati? Morala bi priti, skupna kakih 20 misijonarjev, da bi. lahko smotrno zastamli. Sanje! Naj se h^s nebo usmili! v To misijonsko stisko je misijonar živo prikazal, ko je bil na obisku . domovini. Ker je že prej živela v mladih jezuitih misijonska misel, saj 6 njih razpoznavni znak, je naletel na odprta srca. In danes moremo podati bravcem Katoliških misijonov veselo novico: pripravlja se „misijonsko otnanje “ v Zambijo. Iz raznih vetrov naj bi se zbrali slovenski in hrvatski j,ez«iti, in upajo, da jih bo koncem leta 1967 v Zambiji že osem. In p. /•ndež ne bo več sam, Slovenci pa bomo dobili novo misijonsko domovino, 1 jo bomo s srcem spremljali, misijonarjem pomajrali in se z njimi veselili ■Pehov pri gradnji Cerkve v osrčju Afrike. Pater Jože Kokalj DJ To je naš novi misijonar, ki začenja „romanje" v Zambijo. Kdo od bravcev ga ne pozna? Saj že celo leto objavljamo posamezne odlomke iz njegovih lepih misijonskih šmarnic, ki jih bo Baragovo misijonišče 1967. izdalo v posebni knjigi. Kdo je p. Jože Kokalj? Rojen je bil v Ljubljani leta 1929. Njegov oče je bil sodnik in je služboval v Ljubljani, potem v Zagrebu kot član „stola sedmorice" in v Belgradu kot namestnik višjega državnega tožilca. Mati pa je po poklicu učiteljica. Tudi njegov brat je pravnik, sestra pa je študentka medicine. Ko je Jože skončal šest razredov klasične gimnazije v Ljubljani, je leta 1945 stopil k jezuitom v Zagreb. Tam je skončal sedmo in osmo šolo, filozofijo, bil prefekt v semenišču, kier je zdaj rektor brat prej omenjenega misijonskega brata Fostača, bogoslovje, nato pa v Dubrovniku takoimenovano tretjo probaciio V duhovnika je bil posvečen leta 1955 na sam dan 400-letnice smrti sv. Ignacija Lojolsketra. Kot mlad pater je bil nastavljen za kaplana v Brezju pri Mariboru, kjer jezuiti vodijo dušno pastirstvo Župnija je bila ustanovljena 1948 in obsega predvsern industrijski del mariborske okolice. Osemletna praksa mu je prinesla veliko izkušenj. Istočasno je kot član škofijskega sveta za pastoralno sociologijo pomagal reševati aktualna vprašanja v celotni škofiji. Poleg šmarnic, ki jih objavljamo, je sodeloval nri verskem listu DVužina in nri šmarnicah za leto 1966. Seveda je posegel tudi v izredno delo: vodil je tri skupine duhovnih vaj za duhovnike in devet, tečajev za mladino. Misijonski poklic na v niem živi že od niegove četrte gimnazije. Sodeloval ie pri misijonskih krožkih, ki so jih vodili lazaristi v Ljubljani, zlasti pri Misijonski dijaški zvezi. S svojim delom se je tako odlikoval, da ie takrat dobil za nagrado Jakličev življenjepis misijonarja Knobleharia. Kal misi-ionskega poklica je iz dijaških let vztrajno klila in dozorela tako daleč, da bo p. Jože Kokalj januarja iz Londona odletel v Zambijo kot organizator novega slovensko-hrvaškega misijona. Lotos meseca anrila ie namreč nrišel v Italijo in pc večmesečnem iskaniu potnih dovoljenj ima končno v žepu vse dokumente: medtem pa ie v Angliji pridno študiral angleščino, ki je uradni občevalni jezik v Zambiji. Tako odhaja v misijone naš novi misijonar, naš nekdanii sodelavec in iskren prijateli. Želimo mu na not vse blagoslove: želimo, da bi se dolgoletne sanje uresničile in bi mogel v Zambiji zaorati globoko brazdo. In prav tako mu želimo, da bi že naslednje leto dobil pomočnike, ki jih pričakuje. Pater Lovro Tomažin DJ Enega teh misijonarjev, ki so na poti v Zambijo, že poznamo. To je P-Lovro Tomažin DJ. ki je odšel iz Argentine v Indijo, da tam skonča študijo« se izpopolni v angleščini in misiionsko razgleda. Misijonar ie bil rojen 27 oktobra 1930 na Krki na Dolenjskem. S svojimi starši ie prišel kot begunec v Argentino. Kot študent se je udeistvoval v slovenskih mladinskih organizacijah in bil leta 1965 predsednik Slovenske fantovske zveze. V zavodu škofa Rožmana v Adroguš nri Buenos Airesu je študiral bogoslovje, bil leta 1963 posvečen v duhovnika, pa kmalu nato, nodobno kot p. Alojzij Kukoviča, vstopil k jezuitom. Vstopil pa je z željo, da bi mogel iti v misijone. Zapustil P. Jože Kokalj D J P. Lovro Tomažin DJ j? v Buenos Airesu (San Justo) mater in sestri, pa na hitro, brez poslav-•1.anja odšel v Rim, od tod pa v Indijo in že se nam je od tam oglasil z lepim Plinom, kjer se nam sam predstavi. Dragi misijonski prijatelji! Vsekakor kaže, da je tudi meni dana ta milost, da bi poganom oznanjal L'eselo novico — našega Gospoda Jezusa Kristusa, in sicer v misijonu Lusaka, “ državi Zambija v Afriki. Za to milost bi rad izrazil svojo globoko hvalež-°st v naši slovenski reviji Katoliški misijoni. In sicer najprej Bogu; saj je povsem dar, milost presv. Srca Jezusovega kakor duhovništvo sploh, 'jato pa vsem, ki so mi do tega poklica pripomogli z molitvijo, žrtvijo, bese- zgledom ali na kak drug način. Vsem: Bog povrni! I Kot rečeno, sem določen za misijon Lusaka v Zambiji, kjer že lepo vrsto ,ef deluje naš misijonar p. Rudež DJ. Tja je pred nekaj mesci odpotoval tudi rat postač, Hrvat po rodu. Sedaj se nahajam na univerzi De Nobili v Poona, . ndija, da dopolnim študije, kot je v jezuitski družbi navada, obenem pa se ^Popolnim v angleščini ter'se malo razgledam po misijonskem svetu. Za vse je tukaj dokaj primeren kraj, kajti tu je velika papeška univerza, nekaki jo imenujejo „mala Gregorijana" v Indiji (prava Gregorijana je v Ri-,ld), kjer študirajo bogoslovci takorekoč iz vseh kontinentov, tako škofijski rikor redovniški. Največ je seveda domačinov Indijcev. Ako bo šlo, kot je predvideno, bom ob letu osorej tukaj dokončal študij n odpotoval v Zambijo, od koder me vabijo, naj hitro pridem, Icajti žetev je ani velika, žanjcev pa zelo malo. Prosimo Gospoda žetve.... », Zelo se priporočam v molitev in vse prisrčno pozdravljam. Svet Kristusu, Kristusa svetu! P. L. Tomaži« s svojo mam0 (Misijonarjev 10 iasni naslov: P- ^ Tomažin S.J.» Nobili Colleg6' Poona 14, lndia) Zdaj bomo nestrpno čakali pisem naših novih misijonarjev. Čakali Pa bomo tudi novih imen: duhovnikov in bratov jezuitov ter tudi laičnih poirh11'' nikov, ki jim bodo prihiteli na pomoč. Vse kaže, da nam bo Zambija velik0 povedala, ne le zaradi novega misijonskega zagona, ki ga bodo novi misij0' narji dali vsej naši misijonski akciji, ampak tudi zaradi novega, moderne^8 misijonskega prijema, s katerim se bodo lotili dela. Saj že samo velika ra^' gledanost in sodobno mišljenje ter pristni pokoncilski duh p. Jožeta Kokatr napoveduje tudi v tem pogledu svežino in nov zamah. Zato se začetega podjetja srčno veselimo, ga pozdravljamo in vsem mi8'' jonskim prijateljem, bolje povedano: vsem vernim Slovencem, priporočamo! Jiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilili iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii|,,i.i!s Kakšen naj bo misijonar? Amerikanski jezuiti so izvedli zanimivo anketo. Vprašanja so poslali v 32 raz- | ličnih držav 459 patrom. In rezultat te ankete je bit: Tipični amerikanski jezuitski misijonar naj bi bil 42 let star, a dela že devet | let v misijonih v vzgojnem zavodu ali kot socialni delavec med ubogimi. Doma je iz | vzhodnih predelov Združenih držav, ima poleg teologije tudi univerzitetno diplomo iz | kakega znanstvenega področja, ima pa v sebi občutek, da za misijonsko delo ni do- | sti pripravljen. Več bi moral vedeti o kulturnih, socialnih, duhovnih in gospodarskih | problemih dežele, v kateri deluj». In ježik bi moral boljše obvladati. Sredi socialnega | vrenja, med katerim živi, ima občutek, da bi moral več dolati na socialnem področju- | V verskem pouku mu je najtežje govoriti o moralnem nauku Cerkve, o zakonu in kon- | trali rojstev in pa razložiti, zakaj je le katoliška Cerkev ,,edino prava vera.“ ^.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiii»1111 — 362- imI|? KLIC OB ENAJSTI URI „Samo za Evropejce", tako je napisano na mnogih koncih sveta na pregradi, ki brani v prostor za njimi ljudem drugih ras. Morda bo preteklo samo še 30 let, pa bo ta napis dobil drugačno vsebino. Kajti na ves glas raznobarvni narodi danes obtožujejo belce ropa. Ta rop se je pričel v 16. stoletju in danes dokončal. Naravnost senzacionalno je dodal svoje opombe k temu napisu „Samo za Evropce" oblat P. Tissa Balasuriya na Cejlonu. Svojih misli ni objavil v kakem zakotnem misijonskem lističu, ampak v Amerikanskem univerzitetnem glasilu „Commonweal“. „Če je v najslabšem primeru res tako, da bela rasa ne more živeti v sožitju z drugimi, ali potem ni pošteno, če jo prosimo, da si ne lasti toliko zemlje na tem svetu? Če Avstralci in Novozelandci žele ohraniti rasno, kulturno in religiozno svojskost, zakaj ne bi Novozelandcev preselili v Avstralijo in novozelandske otoke prepustili Japoncem? In ali ne bi moglo štiri milijone Kanadčanov iti v Združene države in ogromne pokrajine Zapadne in Srednje Kanade prepustiti Kitajcem, ki bi počasi prihajali tja iz Mongolije in Sibirije? •— UNO bi mogla v roku 30 let preseliti v Združene države 12 milijonov Avstralcev in Avstralijo izročiti Indijcem." Kakor to zveni fantastično, je vendarle dejstvo, da bo moral svet v roku 35 let eni milijardi Kitajcev dati prostor za življenje. In leta 2.000 bo v vsej Oceaniji z Avstralijo vred še vedno le manj ko 30 milijonov prebivavcev, do-čim bo morala Indija hraniti 600 do 700 milijonov ljudi. O tem beli Zapad molči. „Kot pravljico pozabimo vse to"! A Cerkev na koncilu je mislila na vse to. Azijski in afriški narodi danes obsojajo krščanski Zapad, da je zmaličil besede svetega pisma: "Množita se in napolnjujta Zemljo” v ozkosrčno rasno geslo: “Množite se, a ostanite tam, kjer ste". Cerkev v prognozi svetovnega prebivavstva gleda realnost. Ko se bo pisalo leto 2.000, bo po dosedanjem gibanju narodov slika takale: v Evropi bo komaj 15 odstotkov svetovnega prebivavstva. V tej Evropi živi trenutno 44 % katoličanov. Po proračunu UNESCO-a bo leta 2.000 v Evropi le 24% katoličanov. V Severni Ameriki bo le 5% svetovnega prebivavstva, v Južni pa 9,4%. Afrika bo narasla na 8,2%. A Azija v svojem mogočnem Porastu bo imela 61,8% vsega svetovnega prebivavstva. Dočim bo vsa Oceanija imela komaj pol procenta. In takrat se utegne zgoditi, da bodo vzhodni narodi belo raso potisnili za plot in napisali: „Samo za belce". Kolo zgodovine se bliskovito premika. Koncilski očetje so gledali z odprtimi očmi in bi nas radi predramili vsaj zdaj ob enajsti uri. ANDREJ TUMPEJ, C. M. - OSEMDESETLETNIK Od Koroške do Carigrada so vodila apostolska pota slovenskega misijonarja Andreja Tumpeja. Letos 29. novembra slavi svoj osemdesetletni jubilej in v svojem poslednjem misijonu Smederevu spremlja kot vedno življenj® Cerkve. Prvemu uredniku ,,Katoliških misijonov", apostolu Balkana, započetnik® mnogih apostolskih akcij, vedno mlademu in v Cerkev zaljubljenemu misijonarju naš pozdrav in iskrene čestitke! Čestitke ne samo za preteklost. Bila je pestra, bogata, včasih ognjevit® in viharna, a povsod je ostala čudovita sled: ljubezen sv. Vincencija. Prekrižaril je Balkan, zbiral raztreseno klasje krščanske dobrote, navezal stike danes ga ne pozna samo katoliška srenja, poznajo ga nič manj pravoslavni duhovniki in škofje, saj je premnogim bil ne le iskren prijatelj, ampak tudi pomočnik v njihovih stiskah in problemih. Če danes koncil odpira vrata in okna vsem kristjanom izven vidne Cerkve, moremo ugotoviti zgodovinsko dejstvo, da je misijonar Tumpej to dela! vseh 40 let svojega delovanja v Srbiji-V to ekumensko ozračje je uvajal mlajše sobrate in jim s svojo energičn® roko utiral pot v neshojene pokrajine balkanskega življa. Ne čestitamo Andreju Tumpeju kot možu preteklosti. Čestitamo mu vsaj toliko zaradi današnje njegove duševne svežosti. Ves v celoti sodi v koncili njegovo miselnost in v pokoncilsko vrenje. Ni med nergači, ki se trmast® oklepajo starega, ni revolucionar, da bi poziral z novostmi brez cilja, pač pa je Vincencijevo pristen duhovnik Cerkve, ki ima pred seboj samo eno: odrešenje posamezne duše in zedinjenje vse krščanske družine v eni Cerkvi. Se veči njegov pogled objema ves svet. Prvi je misijonsko idejo vrgel med lazariste, ko so še pripadali avstrijski provinci. Zaživela je v mladi slovenski ali jugoslovanski provinci in danes —' gotovo v veliko tolažbo njemu samemu — moremo gledati sadove te idej®; prišli so Makedonci, prihajajo Srbi, Siptarji. Tudi na viden način se je začel razodevati njegov univerzalizem. Ideje imajo svojo pot. Nikdar ni bil visi' predstojnik, a nikdar ni bil mrtev podložnik. Njegove ideje so osvajale in osvajajo. Zalo mu čestitamo zaradi preteklosti, sedanjosti in tudi zaradi prihodnjosti-Kdo je bolj spremljal delo emigracije? Kdo je bolj ljubosumno skrbel, da k' Prvi urednik Katoliških misijonov g. Andrej Tumpej CM med pravoslavnimi duhovniki (drugi od leve) misijonska ideja živela dalje, da bi „Katoliški misijoni“ živeli dalje in vršili svo-ie poslanstvo. Kdo je bolj vesel novih misijonskih podvigov? Kdo bolj nestrpno čaka, kdaj bodo njegovi misijonarji izgubljeno Kitajsko zamenjali z novim misijonskim področjem? Kot mladi bogoslovec pred Ć0 leti tako danes osem-^esetletnik z mladostnim idealizmom pa s starostno zrelostjo pregleduje ob-*0ria in sanja o božjem kraljestvu. Dragi g. Andrej, ko boste v samotnem Smederevu prebirali svoj r°žni venec, ko boste držali Gospoda v svojih rokah, ne pozabite noben dan Paših misijonskih prizadevanj, to Vas prosijo misijonarji na fronti in misijo-naiJji v zaledju! Posebno ne pozabite na naše sanje: da bi skoraj mladi rod slovenskih Aoristov zaoral novo brazdo nekje na misijonskem polju! Bog Vas živi in ohranjaj v apostolski mladosti do zadnjega diha! Branko STRATEGIJA KITAJSKEGA KOMUNIZMA Ruda J ur če c Ruska in kitajska komunistična revolucija slavita v istem času svoj rojstni dan; sredi oktobra 1967 bo poteklo petdeset let, odkar je v Petrogradu zagorela bakla komunizma. Dne 1. oktobra pa je kitajska komunistična stranka slavila svoj sedemnajsti rojstni dan, odkar je prevzela vso oblast nad kontinentalno Kitajsko in to z zelo vidno podporo ameriške vlade, saj ie v imenu Trumana general Marshall vodil vse priprave za prevzem oblasti po zastopnikih Maocetunga in za vsak slučaj prepeljal Čangkajška in njegovo vlado na otok Formozo, kjer še sedaj predstavljajo demokratično Kitajsko in ima v UNO in drugih mednarodnih ustanovah še tudi legitimacijo zastopati celotno Kitajsko. Toda Trumanova vlada takrat v dolgotrajnost Čang-kajškove vlade ni verovala: ameriška politika je kontinentalno Kitajsko izročila Maocetungu in njegovemu komunizmu, ker je sledeč Rooseveltovim nazorom o demokratizaciji komunizma (on in njegovi svetovavci Hoppkins in Kennan so nekaj takega opažali v Stalinovi Rusiji ob koncu vojne in v letih 1945-46) po ugotovitvah generala Marshalla presodila, da se bo tudi Mao-cetung demokratiziral in začel novo dobo svobodnega napredka na Kitajskem. Kmalu se je pokazalo, da je bila taka ameriška diagnoza napačna. RAZLIKE MED MOSKVO IN PEKINGOM Razlike med obema komunizmoma so se pojavile že ob rojstvu. Ruska revolucija se je morala uveljaviti s terorjem in diktaturo, vendar je bila o-mejena samo na ozemlje Rusije v Evropi in Aziji. Po Leninovi smrti je diktatorske oblasti pograbil v svoje roke Stalin in se odločil za takrat edino pravilno politiko, da je treba najprej zgraditi zdrav in močan komunizem samo v eni državi. Njegov nasprotnik Trocki je smatral tako vrednotenje komunizma za izdajstvo marksizma in leninizma. Vendar je podlegel, Stalin ga je s svojo policijo izločil iz ruske politike in ga nazadnje izgnal v em*-gracijo, pa ga tudi tam ni pustil pri miru in ga v Mehiki dal ubiti mo.-rivcu - komunistu, ki je bil zato najet v Belgiji Stalin je gradil svoj komunizem v Rusiji zato, ker je poudarjal, da se mora Rusija sama izgraditi kot moderna, do zob oborožena trdnjava komunizma in Moskva bo potem šele mogla prevzeti vodstvo svetovne revolucije. Kdor je bil taki miselnosti nasproten, je bil obtožen trockizma in sledili so krvavi procesi v Moskvi, trajali tja do Stalinove smrti 1953 in odplavili skoraj vso vodilno skupino komunističnih poglavarjev. Nikdo izmed njih se komunistični doktrini ni oddaljil; njihov greh je mogel biti kvečjemu ta, da so obžalovali, ker je bila čistost marksizma in leninizma žrtvovana Stalinovemu oportunizmu. Obenem z njegovo te- o komunizmu v samo eni državi, se je Rusija krepila na znotraj, vendar bilo več jasno, ali v Rusiji še vlada diktatura proletariata ali pa je ves °£romen evropski in azijski ruski teritorij postal cesarstvo „rdečega carja“, k' mu je bilo ime Stalin. Stalin je šel, toda Rusija je zlasti po dimgi svetovni vojni postala ob Združenih državah voditeljica vsega sveta. Novi rdeči oblastniki v Moskvi zunaj odklanjajo Stalinove zmote in nočejo nič več slišati o osredoto-^enju oblasti samo v eni osebi in povsod se poudarja, da se ruska politika v,ača k Leninovim načelom. Toda ruski komunizem je star petdeset let in kot tak more gledati na r?izvoj svetovne politike drugače kot pa pred trideset leti, ko je bila vsa ru-ska industrija šele v povojih. Peking prevzema moskovske ideale Maocetung je slavil 1. oktobra sedemnajstletnico svoje revolucije. Med veliko slavnostjo ni spregovoril niti besede, pač pa je njegov sedanji obrambni minister Lio Piao tako močno poveličeval kitajski komunizem in pri tem °bsodil moskovskega ter s tem evropskega, da so sovjetski diplomatki zastopniki skupno z ostalimi evropskimi demonstrativno zapustili tribuno 1(1 pustili Kitajce same. Na zunaj pomeni to dejanje, da se ostali svetovni ^omunizem že več ne more strinjati s potjo, na katero se podajajo komunisti ^tajske barve. Kitajski komunizem je 33 let mlajši od ruskega. Po sedemnajstih le-i'b je dosegel bore malo in je danes v podobnem vrenju, kakor je bil Stalinov °krog leta 1935. Svoje neuspehe in težave je Stalin takrat prikrival z bučni-^i krvavimi procesi, nad katerimi se je zgražal ves civilizirani svet. Da-se po vsej Kitajski vali teror „rdečih gard" in da bi se zavarovali pred Morebitno obsodbo vsega sveta, so si nadeli geslo, da izvajajo „kulturno re-v°lucijo“. Med Stalinovimi procesi so takrat padale velike glave — po drugi '^vetovni vojni je Stalin obglavljal vodilne komuniste v Pragi, Budimpešti in Sofiji. V Pekingu takih procesov ni in ni bilo doslej slišati, da bi razgrajanje rofj do olhorjo ^Opodove^Jj Od tiitvWn pofj do |p Od riževih polj do oltarja Gospodovega... Narisala in napisala M. Ksaverija Pirc O. S. U. Pred 13 leti {e oče Lovrenc Chai napravil prvi korak na dolgi poti do svoje nove maše. Tisti prvi korak ga je (usmeril od njegovega doma v vzhodnem delu Sijama do oltarja v cerkvi redemptoristov v Bangkok-u. Tu je bil zadnji korak, ko se je 17. julija 1966 pokrižal, da prične svojo prvo mašo za svoje ljudstvo. O. Chaijeva mati je bila navzoča. Solze so jo polile, ko je njej sin držal Telo Gospodovo' v svojih rokah. Prišla je z drugimi sorodniki od severovzhoda za ta srečni dan. O. Chai je že drugi duhovnik iz tiste vasice, toda on je prvi redemptorist z severovzhoda. Prvi v dolgi vrsti redemptoristov, ki se bodo vračali v svoj rojstni kraj, da mu prinesejo blagoslov Gospodov. O. Chai je bil rojen leta 1936, leta psa po siamskem štetju. Posvečen je bil v letu zmaja. Kakor vsak drugi deček od sijamskega severo-vzhoda, je vsako jutro vodil domačega bivola na pašo. Z vsemi člani družine je sadil riž v blatno zemljo in pričakovdl čarobno srečo žetve. Rojen je bil v bambusovi koči in je jedel riž od svojega tretjega meseca. V malo semenišče je vstopil v Thailandiji. Nato je bil poslan v semenišče redemptoristov v Avstraliji, kjer je tudi končal svoj noviciat. Zadnjih sedem let je študiral bogoslovje v Oconomowoc-u, Wis. U. S. A. Na dan nove maše v cerkvi Presv. Odrešenika v Bangkok-u je bilo navzočih ne&teito narodnosti in poklicev. Tu se srečuje Vzhod z Zapadom. Predstavniki poslanstev so klečali poleg kulijev in vsi so odgovarjali molitvam duhovnika. Bogati in revni, vsi enaki v očeh božjih. O. Chai je pogumno vršil obrede slovesne sv. maše in tudi brez zadrege nagovoril navzoče v anglečini. Toda, ko je pozdravil svoje rojake v tafščini, se mu je glas tresel od ganotja... Tukaj je torej zopet doma po tolikih letih, med svojim ljudstvom. In v tej deželi, ki jo ljubi nad vse, bo poteklo njegovo življenje v službi Gospodovi za njegovo ljudstvo. ČRNI OBLAKI NAD BIRMANIJO Pozornost sveta je obrnjena na Vietnam. Istočasno pa se zbirajo težki oblaki nad Cerkev v sosedni Birmaniji. To je država z 20 milijoni prebivavcev. Že od leta 1612 je bila pod angleško krono in pridružena Indiji. Leta 1948 pa je dobila samostojnost. V verskem pogledu prevladujejo budisti, ki jih je kar 86 odstotkov. A navalu komunistične propagande niso dorasli in kakor v sosednem Vietnamu, ne kažejo odpornosti. Birmanija je žitnica riža, letno ga pridelajo 7 milijonov ton in sama Rusija Sa tu kupi vsako leto pol milijona ton. Ker ima Birmanija skupno mejo s Kitaj-Sl50) je komunistična infiltracija kaj razumljiva. v Lansko leto je pod sedanjim režimom, ki dobiva vedno bolj totalitarne oblike, ‘atcela prodirati ideja podržavljanja zasebnih ustanov, zlasti pa se je začela goja proti tujcem. Po programu s 1. aprila lani bodo podržavljene najprej vse šole. enem sunku so vojaki zasedli 129 šol. Učiteljstvu niso dali nijti toliko časa in Složnosti, da bi vzelo s seboj osebne potrebščine. Istočasno so jim vzeli pravico Poučevanja in šole so s tem trenutkom podržavljene. Ob tem pretresljivem dogodku Je prosvetni minister napovedal, da se bo podobmo zgodilo z vsemi privatnimi šo-ami, predvsem s tistimi, kjer uče „tuje“ učne moči. V poštev pride 883 šol, ki 50 večinoma v krščanskih rokah. Lotili so se tudi že bolnišnic. Tudi te jemljejo misijonom in jih podržavkjajo. Osebje mora zapustiti bolnike. , Katoliškim škofom so poslali obvestilo, da morajo v roku od maja do septem-‘ra zapustiti Birmanijo vsi inozemski misijonarji. Prizadetih je 239 misijonarjev, “■a ta korak vlada ni dala nobenih pojasnil. Oditi morajo tudi misijonarji, ki so delali versko in socialno med gorskimi rodovi, ki so najbolj zapuščeni pa tudi Pa j bolj za krščanstvo razpoloženi. Celo misijonar p. dr. Cesare Colombo, ki je Organiziral in vodil azil za 1400 gobavcev, mora oditi. Prav tako morajo deželo Z;jpustjiti jezuiti, ki vodijo semenišče. In kdo ostane? Le peščica 70 domačih duhov-Pjkov za približno pol milijona vernikov. In vse kaže, da bodo z vsemi sredstvi Pritiskali nanje, da se ločijo od Rima. v Tako misijonska Cerkev v Birmaniji stoji pred popolnim preganjanjem in nih-Ce ne more prerokovati njene bodočnosti. , Od devetih škofij dve nimata niti enega domačega duhovnika. Misijonarji so Pili večinoma Francozi in Italijani. Novomašnik Chat; ob njem kleči njegova mati (glej črtico na\ prejšnji strani!) po misijonskem svetu Patriarh budistov v Thailandu je obiskal mesto Banpong. Lokalne oblasti so hotele počastiti visokega gosta. Med izbrano družbo so bili tudi trije katoliški misijonarji. Dodelili so jim prva mesta za oblastniki. Ko so bile formalnosti opravljene, je budistični dostojanstvenik zapustil svoj častni sedež in ljubeznivo prisedel katoliškim misijonarjem. Pripovedoval jim je o obisku kardinala Kardij-na, ki mu je bil še ves svež v spominu. Kardinal je bil namreč lani na Daljnem vzhodu, med drugim seveda predvsem zaradi svetovnega zborovanja žosistov. Kar navdušen je veliki duhovnik boncev pripovedoval, da ga je kardinal povabil, naj obišče Rim, in kako srčno želi, da bi res mogel kmalu na pot. Poudaril je, da danes mora biti sloga med vsemi verstvi. Prav zato je vesel, da se je srečal s katoliškimi duhovniki. Da proglase p. Damiana, apostola gobavcev, za svetnika, se danes potegujejo predvsem gobavci. Zbrali so do zdaj že 40.000 podpisov iz vseh svetovnih gobav-skih naselij. Podpisniki so v večini budisti in hinduisti. Moderni apostol gobavcev profesor Raoul Follerau, znani ..potnik ljubezni“, je dejal: „Ko zberem 50.000 podpisov, in to samih gobavcev, bom nesel prošnjo svetemu očetu.“ V Tasmaniji je bilo ustanovljeno gibanje: Cerkev in življenje. Namen gibanja je. da soočf krščanstvo z modernim svetom. Kakih 400 tasmanskih laikov so pripravili na to, da bodo po vseh cerkvah vodili razgovore. Katoliški nadškof Guilford Young je dejal: To je prvi korak na pot, ki je dolga tisoč milj. Letos praznujejo stoletnico svoje ustanovitve misijonarji Mill-Hill, angleška misijonska družba svetnih duhovnikov, ki jo je ustanovil poznejši kardinal in west> minsterski nadškof dr. Herbert Vaug-ham. Danes šteje ta misijonska ustanova 1.200 članov. Misijone imajo po vseh kontinentih. Ko jim je za jubilej poslal posebno pismo Pavel VI., je poudaril dvoje: treba je misijonske metode prilagoditi zahtevam in narodom, med katerimi misijonarji delujejo, ohranjati pa pristnega duha pobožnosti, gorečnosti in spokornosti. To dvoje je garancija za uspešno misijonsko delo. Indijsko časopisje se tiska v različnih jezikih. Največjo naklado imajo 54 listi v angleščini in sicer skoro milijon in p°h Takoj nato sledi uradni indijski doma' činski jezik „hindi“, v katerem je tiskanih kar 142 listov, a le z naklado 764.000 Slede jeziki tamil, malajalam in marat-hi, ki imajo vsi še nad 500.000 naklade-Poleg teh je v tiskovni rabi še drugih deset jezikov, a naklade so manjše oi pol milijona izvodov. V Južni Afriki je že pred desetletji za' slovel kot velik socialni delavec marian' hillski misijonar p. Huss. Z geslom: boljše hiše, boljša polja in boljša srca j® ustanovil „Katoliško afriško unijo“. L®-tos je v Inkamani, centru benediktinskih misijonov, bil 25. kongres Katoliške a' friške organizacije, ki je naslednica £•' banja p. Hussa. V njo so vključene vsp katoliške organizacije v Južni Afriki-Kongresa se je udeležilo 70 duhovnike^ in 250 laikov iz več kot dvajset škofij-Kongres je pokazal, kako je resno treba jemati voljo Afrikancev, da so svoj narod s svojimi vrednotami. Beli in črn1 katoličani so kot bratje razpravljal^ 0 verskih in socialnih vprašanjih Južn® Afrike. Krščansko vzdušje te organizacije blažilno vpliva zlasti na domačin®-Tako je v Južni Afriki, kjer je vprašanje rasne politike še vedno pereČ®> Cerkev živa priča evangeljskega duha- Prvi celotni prevod svetega pisma stare in nove zaveze je oskrbel salezijanski misijonar Friderico Barbaro, tiskala Pa ga je salezijanska tiskarna v Tokijn-Prevod je v docela modemi japonščini-Komisija 20 protestantskih misijonarje'’ je to delo postavila na peto mesto m®® naj več i e dogodke krščanske literature v letu 1965. Misijonarka v Afriki je v resnični z^ dregi, ko mora črnim dekletom pokazat’ vrednote primitivne golote afriških nart'0' da jih zavaruje pred vdorom zapad-116 kozmetike, ki spreminja dekle in ženo v sex simbol in plen prazne, z zapada uvožene mentalitete. V svoji goloti, tako Pravi misijonarka s. Ludovika OSF, in v svoji primitivni ornamentiki dokazuje Zamorsko dekle, da je članica rodu ali tu-u> last rodu, a dragocena last. In je v tem veliko etike, kreposti in zrelosti. Do-cim v uvoženem lišpanju izgubljajo dekleta svojo notranjo resnost in tudi uravno ceno samih sebe. Spomin na nekdanje misijonske dni bo velik jeklen križ, ki ga bodo postavili v ameriški zvezni državi Floridi. „Nombre ue Dios — Božje ime" je bila prva milijonska župnija, ki so jo španski misijonarji ustanovili tu okrog leta 1965. Po-Uoči bo križ razsvetljen z močnimi žarometi, da bo viden daleč okrog. Katoliške šole v Indiji uživajo največji sloves. Znano je, da so njihovi gojenci aajbolj pripravljeni za življenje, zato jih vse ustanove najbolj iščejo. Trenutno je v Indiji 7049 katoliških šol. Obiskuje jih skoraj 3 milijone gojencev. Pomembna Je številka, da je na višjih srednjih šo-'uh, katerih je 874, kar milijon in pol dijakov. Na 82 katoliških univerzah pa Je vpisanih 53.807 akademikov. Kako so penjene katoliške šole, dokazujejo dogodki kot naslednji: pater Kottaran, domačin iz Korale, je bil izvoljen za predsed-n'ka Indijske narodne zveze rektorjev srednjih šol. To organizacijo je lani u-stanovilo indijsko prosvetno ministrstvo, "nožiče poganskih staršev skušajo spraviti svoje otroke v katoliške šole, ker slutijo, da tam otroci prejmejo kaj več kot pa le tehnično znanje. Vsi pa, ki se J-^udijo, da bi se Indija vzpela do omike, ki bi temeljila na enakosti, ljubezni in uratstvu vseh narodov, se dobro zavedalo. da imajo ravno v katoliških šolah Predragocen zaklad. . Kapucini, ki jih je danes čez 15 tisoč, •niajo 50 misijonskih postaj: 7 v Afriki, ‘f v Aziji, 11 v Srednji in Južni Ameriki, 5 v Oceaniji in 3 v Evropi. Vatikanski radio oddaja tedensko 430 sporedov po 15 minut v 32 različnih jedkih. Od tega je 76 oddaj namenjenih Evropi, 42 Ameriki, 32 Aziji, 14 Avstraliji in Novi Zelandiji. Razgovori med bonci in katoliškimi duhovniki so že pogost pojav. Na svojski način se to dogaja v starodavnem prestolnem mestu Kyoto na Japonskem. U-porabljajo stari bonski obred. Vsi najprej za deset minut sede prekrižanih nog in rok v najstrožjem molku in premišljevanju. Nato se prične razgovor, ko se iščejo stične točke med obema verama. Koncilska misel dialoga počasi prodira v misijonski svet. V Zambiji je imela letos zasedanje škofovska konferenca. Spored študija, razgovorov in praktičnih sklepov je bil: izvedba koncilskih listin. Prva črno, žena je doktorirala na milanski katoliški univerzi Presv. Srca. Dr. Pauline. Klara Mkalipe je doma iz Johannesburga v Južni Afriki. Na milansko univerzo je prišla po zaslugi žena italijanske Katoliške akcije, ki so ji oskrbele štipendijo. Nemški katoliški otroci so zbrali 110 tisoč dolarjev za paralitične otroke v J. Afriki. S tem denarjem bodo organizirali tiskamo, kjer se bodo otroci usposobili v delu, dobili samozavest in veselje do življenja. Bivša prestolnica Belg. Konga Leo-poldville se sedaj imenuje Kinšasa. Tamkajšnji nadškof zahteva, da bodo vsi misijonarji, ki bodo hoteli delovati v Kongu, morali znati ne le domači jezik lingala, marveč poznati tudi miselnost kongoleškega prebivalstva, njegove kulturne in socialne danosti. Evangelij bodo morali oznanjati samo v domačem jeziku. Vsi pa bodo morali opraviti izpit iz lingala jezika, iz narodnih običajev, mišljenja, zakonskih vprašanj in pastoralnih smernic škofije. Čotanagpur Project se imenuje socialno gospodarski načrt, ki ga študirajo jezuiti v šestih okrožjih države Bihar. Vodstvo tega proučevanja in načrta za Ivodoče delo vodi Indijski socialni zavod, ki ga imajo jezuiti v New Delhi, financira pa ga nemška dobrodelna ustanova Misereor. Gujano v Južni Ameriki (bivša angleška kolonija Gvajana, ki meji na Venezuelo in Brazilijo in je od letos samostojna država) lahko štejemo med miei- jonske dežele. Večino površine, kar 80 odstotkov, pokrivajo gozdovi in je še zelo neraziskana. Veliko naravno bogastvo vabi tujce, vendar večino prebivavstva tvorijo domačini, ki pa so spet črnsko-indijanske rase pa hindujci. Med njimi je 96.000 katoličanov. Kakih sto let delujejo med njimi angleški jezuitje. Guja-na je gotovo najbolj nepismena dežela v Ameriki, saj zna brati in pisati komaj 10 odstotkov vseh prebivavcev. Trenutno deluje tu 66 duhovnikov, 80 redovnic in 105 katehistov. V 56 osnovnih šolah je 17 tisoč gojencev, od teh 12 tisoč katoličanov, v srednjih pa 1500 dijakov, od katerih je 1 tisoč katoličanov. Evropejcev, predvsem Portugalcev, je v Gujani komaj 20 tisoč. Vseazijski kongres Vivcencijevih konferenc bo leta 1968 v Avstraliji. Prišli bodo delegati iz Indije, Nove Zelandije, Nove Gvineje, Pakistana in Pacifika. Lani je družba Vincencijevih konferenc skrbela za 200 misijonskih postaj in poslala 34 ton zdravil in obleke v razne misijonske dežele. Duhovniški poklici v Indiji naraščajo. Problem je nastal, ker ni dovolj sredstev za zidanje novih semenišč. In to je gotovo za Indijo danes najvažnejše misijonsko delo. Trenutno deluje v Indiji okrog 8.000 duhovnikov. V zadnjih petih letih se je število povečalo za 1400 duhovnikov. Katoličanov pa je zdaj 6 in pol milijonov. To je statistika iz Indije. Za Pakistan, ki je v celoti muslimanski, so številke zelo skromne. Sicer je v zadnjih desetih letih število katoličanov poraslo za 40 odstotkov, a kljub temu je v Pakistanu le 373.000 katoličanov. V Kamerunu, kjer se je misijonsko delo začelo komaj pred 75 leti, je danes že skoraj četrtina prebivavstva katoliška: 900.000 duš med 4 milijoni. Med verniki deluje 544 duhovnikov, 188 svetnih in 356 redovnikov; imajo nad tisoč vzgojnih zavodov in nad 800.000 gojencev. Misijonsko tajništvo severnoameriškega episkopata je izdalo Statistiko misijonarjev. Kar veselo preseneča, je ugotovitev, da deluje izven Amerike 9.292 ameriških misijonarjev, med njimi 3.948 duhovnikov, 900 bratov, 200 novincev, 549 laikov in 3693 redovnic. Zadnje leto j® to število poraslo kar za 1000 novih mi' sijonarjev. Na Japonskem je misijonsko delo m3' lo uspešno. Kljub temu vodijo katoli' čani 10 vseučilišč, 99 srednjih šol in ö® ljudskih. Avstrijska družba za motorizirani® misijonov MIVA je poslala v zadnjih 1®' tih v misijone 142 različnih motornih vozil, zlasti v predele, ki so razsežni i® težko dosegljivi. Na 19. mednarodni španski teden Ha misiologijo je prišel prefekt Propagande kardinal Agagianian. Teden so pričeli 10. avgusta v Burgosu. Ob tej priložnosti je kardinal blagoslovil dvoje po-slopii in novo kapelo krajevnega semi' narija za misijone. Bogoslovni profesor moralke v Tokij11 p. Campion Lally je pričel s poukom moralke tudi na anglikanskem bogoslovji1-Za to so ga anglikanski predstojniki p°' sebej naprosili. S podporo Pavla VI. bodo v Boman® zgradili nnvo bogoslovje za Papuazij0’ Novo Gvinejo in Salomonove otoke-škofje so ustanovili posebno komisijoi ki bo vzporejala misijonsko dejavnosti posebno šolstvo, čeprav se komaj izvijajo iz nepismenosti ta do zadnjega zapu' ščena ozemlja, imajo misijonarji v svojih 15 misijonskih okrožjih 609 šol s 700.000 učenci. V sredini Afrike med Angolo, Zambijo in Rodezijo je zrasla nova afrišk® država Bacuanaland, ki se bo odslej imenovala republika Botswana. Obseg® 577.000 kvadratnih kilometrov in štej® nekaj nad pol milijona duš. Šele let® 1959 so tam ustanovili škofijo, ki je z®' upana irskim pasionistom. V deželi p® je že kakih 10.000 katoličanov in okrog 2 tisoč katehumenov. Deluje tu 19 duhovnikov, 1 brat, 21 redovnic in 27 k®' tehistov. V Cerkvi je trenutno #5 črnih škofov-Največ, 12 jih je v Kongu, 8 v Tanzaniji, 7 v Nigeriji, po 5 v Kamerunu in n® Madagaskarju, 4 v Abesiniji, drugod p® po trije, po dva in po »den. MISIJONSKA NEDELJA V ARGENTINI Šc daleč nismo tako katoliški in misijonsko zavedni, da bi nam bila misijonska misel vsakdanja in naše misijonsko sodelovanje samoposebi umevno. Zato je ysakoletna Misijonska nedelja kot dan poživljenja našega misijonskega mišljenja delovanja predragocena prilika za misijonsko akcijo v zaledju, prilika, ki je ni Zanemarjati. V velikem Buenos Airesu smo letos izrabili navzočnost sedanjega urednika »Katoliških misijonov“ č. g. Franca Sodja C. M. Že pred misijonsko nedeljo smo imeli po večjih slovenskih središčih misijonske sestanke, po zaslugi krajevnih Domov oziroma njih odborov, ki so te sestanke sprejeli v svoj redni delovni program. Povsod so imeli sestanki isto vsebino: Najprej pozdrav in uvodne besede krajevnega činitelja, nato govpr č. g. Sodja Franca CM: Odločilna misijonska ura, Potem predvajanje magnetofonskega traku, ki ga je poslal o. Jože Cukale iz Indijo. in končno skioptično predavanje Ladislava Lenčka CM o indijskih misijonih, za katero je poslal slike misijonar Ivan Kešpret SDB. Med odmori $o bile na razpolago v nakup misijonske knjige kot Baraga, Knoblehar in po Indiji sem m tja, najnovejši potopis Vinka Zaletela. Tudi je bila prilika za plačevanje članarine DŠV in naročnine KM. Sestanki so se vršili v Slovenski vasi, v Carapachayu, v Ramos Mejia, v San Martinu, v San Justo in v Moronu. Pri organizaciji teh sestankov so bistveno pomagali vodilni člani Slovenske niisijonske zveze, ki so s svojimi avti (tudi misijonski sodelavec lahko napreduje... snj Bog ne ostane ničesar dolžan) oskrbeli predavateljema prevoz iz Baragovega mi-sij»nišča v precej oddaljena slovenska središča Velikega Buenos Airesa in nazaj ; tudi sicer so sodelovali pri poteku sestankov. V Slovenski vasi v Lanusu je Pa itak tamkajšnji vikarijski misijonski krožek vse lepo pripravil. Udeležba je bila prav lepa povsod, zlasti če upoštevamo, da je bilo vedno za Rojake tistega okrožja še kaj drugega na programu, kajti nemogoče je pričakovati, ha bi ob toliki pestrosti in razgibanosti društvenega življenja mogli kako sobo-'-0 ali nedeljo posvetiti vsi samo eni stvari; le nekajkrat na leto so za najpomembnejše skupne zadeve nekatere nedelje rezervirane samo za tako skupno stvar. Vsakega sestanka se je udeležilo lepo število okoliških rojakov, ki so skoraj povsod tudi zbrali lepe vsote za misijqne. . Srčna hvala vodstvu Domov, sodelavcem in vsem udeležencem, da so takp lePo odgovorili na pobudo in akcijo Slovenske misijonske zveze v Argentini v Pripravo skupnosti na največji misijonski dan v letu, na Misijonsko nedeljo. No, treba je reči, da je vsakoletna Misijonska nedelja tisti dan, ko vsa slo-yenska skupnost prepusti predragocene ure za društveno življenje misijonski ideji Ju prireditvi, če le organizatorji pripravijo temu primemo važen in lep program, lakp letos ni bilo nikjer med rojaki kake druge večje prireditve, ki bi ovirala hdeleižbo na misijonski proslavi v središču. Kot običajno in po celi Cerkvi v Uavadi, so slovenski dušni pastirji pri številnih službah božjih govorili vernikom 0 misijonih in uvedli cerkveno nabirko za misijone. Na povabilo in prošnjo Slovenske Misijonske zveze je pa za skupno zunanjo proslavo Slovensko gledališče v Slo-thuski hiši pripravilo misijonski misterij „Tri modrosti starega Wanga“, pred ka-,rhn je imel urednik KM priložnostni govor. Proslave se je udeležilo prav lepo šte- rojakov in je potekla v splošno zadovoljstvo. Igra se je predvajala tudi na predvečer Misijonske nedelje, pa v tretje na predvečer praznika Vseh svetnikov, mko da je bila udeležba vsem omogočena. Tako govor kot igra sta globoko se-km v misijonsko čutenje udeležencev. O prireditvi bomo v prihodnji številki objavili še daljše poročilo, opremljeno s slikami. Vabimo naše dopisnike, da nam za prihodnjo številko pošljejo poročila in ?.hke o misijonskih prireditvah okrog Misijonske nedelje v svojih področjih. Zelo hm bomo hvaležni. Drug od drugega so učimo in drug drugega vzpodbujajmo k Vedno bolj živi misijonski dejavnosti 1 L. L. fUiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ POZOR! SKRBNO PREBERITE TO STRAN! Ne pošiljajte v pismu denarja ! Mnogi naročniki in misijonski prijatelji žrtvujejo svoj denar z najbolj- | | sim namenom in v trdnem upanju, da ga prejme uprava „Katoliških mi- | | sijonov“ in nato misijonarji, če je njim namenjen. A velikokrat se zgodi, da na upravo pismo sicer pride, a priloženega | | denarja ni. Pred kratkim smo prejeli iz Kanade sledeče pismo: „Cenjeni! Po pravkar prebranem v „Katoliških misijonih“ pošilja pri- | | loženo v „Reševalni sklad Katoliških misijonov“ z željo, da bi vsi čitatelji I | in naročniki razumeli nastali položaj in list podprli, neimenovani naročnik iz Toronta, Canada.“ I Dobrotniku oz. dobrotnici se iskreno zahvaljujemo na tem mestu, ker | | naslova in imena ne vemo. Hvaležni smo za razumevanje denarnih težav, | | v katero je list zaradi valutnih sprememb zašel. A obenem moramo sporočiti, | | da priloženega denarja v pismu ni bilo. Zato nujno prosimo: ne prilagajte efektivnega denarja v pismu, ker | | bo skoro gotovo izginil, predno bo pismo doseglo lastnika. Noben ček ne izgine, pač pa izgine denar, in pošta za priloženi denar | | ne daje garancije niti tedaj, če je pismo priporočeno; zato tudi ni mogoče | | na poštni upravi vlagati pritožbe zaradi izginulega denarja. Čeki pa so najbolj zanesljivi in najbolj uporabni, če nosijo* naslov ka- % | terekoli newyorske menjalne banke. To so tako imenovani USA drafts I | (International Money Order), pa naj bodo že katerekoli mednarodne denar- | 1 ne ustanove v New Yorku. Tudi v Kanadi je mogoče v nekaj minutah v vsaki banki dobiti tar | | ko naicazilo. Nič zato, če bo na čeku vsota manjša ( ker je trenutno pač ka- | | nadski dolar manj vreden), dobili bomo bolj gotovo in več izplačano na po- f | dlagi takega čeka in ga je mogoče včasih poslati kakemu misijonarju kar | | direktno. Vsi poverjeniki „Katoliških misijonov“ to dobro vedo in zato njim iz- | | ročen denar nikdar ne propade in je s temi čeki mogoče najizdatnejše po- | 1 magati tako upravi kakor misijonarjem. Zato prosimo vse naročnike in misijonske prijatelje: 1. da nikdar ne prilagajo efektivnega denarja, 2. da oddajo vsoto, ki so jo namenili, poverjenikom lista ali 3. da nakažejo poslano v^oloTv': l>J$A drafts in prilože pismu. Za sodelovanje do zdaj in v “bodočebo ob tej priložnosti izrečena | | prav vsem ISKRENA HVALA! 1 iuiiiNHUtumMuiniiiiiiiuuiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiwiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii'niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111111^ KATOLIŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, tlo* Venskih misijonarjev. "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga "Baragovo misijonišče". Urejuje Franc Sodja C.M., upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: Loubet 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska Slovenska tiskovna družba. "Baraga", Pedernera 3253. S j cerkvenim dovoljenjem. L- Ovitek: Jure Vombergar L ________L.... _ .■ NAROČNINA: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 500, podporna 1.000, dosmrtna 5.000 po-sov. V U.S.A. in Kanadi: 3 (6,40) dolarjev. V Italiji 1.600 ( 3.200, 20.00) lir. V Avstriji 60 H 20, 800) šilingov. V Franciji 12 (24, 160) NF. V Angliji in Avstraliji 1 % (2 Vj, 16) funtov. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: ^r9entina: Baragovo misijonišče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Du šnopastirska pisarna, Ramon L. Falcön 4158, Buenos Aires. LJ-S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P.O. Box 351, Princeton, Nev/ Jer* sey, 08540. — Mr. Rudi Knez 679 E. 157th St., Cleveland, Ohio 44110. — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert. Minn. 55741. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Manning Ave, Toronto 4. Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) 'n za Quebec: Rev. John Kopač C.M., 739 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. Za Montreal in okolico: *ev. Stanislav Boljka C.M., 405 Marie Anne East, MONTREAL, P. Q. Za Port Arthur (Ont.) in za Vso ostalo srednjo in zapadno Kanado: Rev. Jože Mejač C.M., 95 Macdonald Ave, Winnipeg 2, Man. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San llario 7, Gorizia. ^r$t: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Proncija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. — Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P. Kanzian i. J. Kärnten. — Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau, Kapellengasse 15, Kärnten. Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford. Avstralija: Franc Vrabec, Baraga House, 19 A’Beckett Str. KEW, Vic., Australia. .....■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin |2 VSEBINE TE ŠTEVILKE 4iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin»imn||,||,,M|,|n,|,,||||ii,4 Optimizem svete noči — Deset let Baragovega misijonišča — Pogovor z Bogom — Baragovo misijonišče — Zambija, Zambija — Kakšen naj bo misijonar — Klic ob enajsti uri — Andrej Tumpej CM - osemdesetletnik —Strategija kitajskega komunizma — Kitajski misleci — Afriški problemi — Misijonarjeva molitev — Od riževih polj do oltarja Gospodovega — Po misijonskem svetu — Misijonska nedelja v Argentini. 1-----------------------------------------------------------------------------------------------------------1 LEPO SE PRIPOROČAMO ZA PORAVNAVO NAROČNINE!