Mgp • ^
Letnik vn. y Ljubljani 15. novembra 1906.	št.	n.
Zanemarjena in izprijena mladina.
V	kratkem se ima na Dunaju vršiti avstrijski kongres za varstvo otrok. Da bi udeleženci imeli zanesljivo gradivo za svoje obravnave, je razposlal pripravljalni odbor okrajnim sodnijam, župnim in šolskim uradom vprašalne pole, da v njih zabeležijo razne pojave zanemarjenosti in izprijenosti med mladino. Podatke iz naše dežele je sodnijski tajnik g. Fran Milčinski obdelal in sestavil v jednotno podobo, ki nam predstavlja dovolj žalostne razmere in vzbuja usmiljenje vsakemu mladinoljubu. (Vervvahrloste und entartete Jugend in Krain. Vom Gerichtssekretar Franz Milčinski. Sonderabdruck aus der „Laibacher Zeitung“. Laibach 1906. Im Selbstverlage.) Ker se brošura ne dobi v knjigotržtvu, hočemo tu posneti nje poglavitne točke:
Vsi podatki, ki jih spis navaja se nanašajo le na eno leto (od 1. julija 1904 do 30. junija 1905), ker prej oblasti takih slučajev niso posebej zabeleževaie. Vendar nam te številke nudijo dovolj vpogleda v fizično in moralno revščino velikega dela naše mladine.
Slučajev zanemarjenja otrok je bilo dvajset v tem času. Vzroki: ostavljenje otrok, zloraba, grdo ravnanje. V štirih slučajih so stariši kratko-malo zapustili, v dveh slučajih so morali otroci stradati „ker oče vse zapije", v enem slučaju je oče (pijanec) izrabljal desetletnega sina za težka kovaška dela. Sedem otrok je bilo od starišev prisiljenih k beračenju. (Skoraj povsod opomnja: Oče je pijanec in zapije priberačene vinarje.) Slučaji
12
telesne poškodbe otrok so bili trije, vsi nezakonski otroci, ki so bili na potu svojim materam. Štirnajst od teh zapuščenih, pretepanih in zlorabljenih otrok je bilo že izprijenih. Nekateri so že sami beračili, kradli, se vdali kajenju, pijanosti in še hujšim napakam.
Slučajev izprijenosti, s katerimi so se morale pečati šolske oblasti ali pa sodnije, je bilo 141. Izmed teh 141 izprijencev je bilo le 33 starih čez 14 let. Vsi drugi torej niti kaznjivi niso bili. V času od 1. julija 1904 do 30. junija 1905 je bilo obsojenih na Kranjskem: n e do letni h (manj kot 14 let starih) 20, in sicer 13 zaradi tatvine, 4 zaradi težke telesne poškodbe, eden zaradi hudobnega poškodovanja tujih reči, eden zaradi na-silstva in eden zaradi nevarne grožnje. Mladostnih obsojencev (do 18. leta) je bilo: in sicer zaradi zločinov in pregreškov 97, med njimi zaradi tatvine 37, zaradi težke telesne poškodbe 19, zaradi nenravnosti 14, zaradi hudobne poškodbe raznih stvari 6, zaradi javnega nasilstva proti oblastim 5, zaradi prestopkov je bilo obsojenih 694, in sicer zaradi tatvine 244, zaradi telesne poškodbe 239, zaradi prepovedanih iger 63, zaradi poškodovanja stvari 42.
Najbolj je zastopana izmed zločinov tatvina. Pojavlja se često prav v zgodnjih letih kot tatvina lesa, sadja, rib, divjačine itd.
Opaža se tudi, da se med izprijenci primeroma prav mnogoštevilno nahajajo pekovski vajenci (19). Njihov posel: raznašanje kruha po vaseh in hišah, nabiranje denarja, neredno prihranjevanje in pomanjkanje nadzorstva jih napelje na napačno pot. Za temi so med obsojenci najštevilnejši čevljarski (12 večinoma zaradi tatvine) in mesarski vajenci (12 zaradi pretepa in prepovedanih iger). — Zanimiv pojav med izprijenimi otroci so ubežniki. Večkrat zapuste očetovo hišo, brez vsakega razloga, čeprav stariši z njimi lepo ravnajo. Navadno je vzrok mržnja do dela in nagnenja do potepanja. Polovica izprijenih otrok je postopačev in tatov. Zelo žalostna je usoda izprijenih deklic, ker se večinoma vdajo nenravnosti in se le redko zopet spravijo na pravo pot.
Glede osebnih in življenskih razmer izprijencev je opomniti, da jih je bilo 40 iz Ljubljane (nad 1/4). Po stanu so bili njih stariši: delavcev 68, malih obrtnikov 34, poljedelcev 33, železničarjev 7, krčmarji 3, nčitelja 2. Večinoma so bili izprijeni otroci taki, ki jim je manjkalo očeta ali matere ali pa obeh, le 37 izmed njih je bilo v oskrbi starišev. Deset odstotkov izprijenih otrok je bilo nezakonskih.
Vzroki izprijenja. Spis poudarja na podlagi nabranih podatkov, da so izprijenosti najbolj izpostavljeni taki otroci, ki nimajo očeta ali matere ali pa obeh starišev, in pa otroci starišev, ki se morajo tako naporno boriti za vsakdanji kruh, da jim ne preostaja časa za vzgojo otrok. — Posebej se navaja vprašalne pole sledeče vzroke: Revščina in gospodarska beda nižjih slojev; izprijenci so večinoma delavski otroci. Nezakonska mati si mora služiti vsakdanji kruh in zanemarja dete. V nekaterih okrajih se kaže kvarljivi vpliv izseljevanja v Ameriko ali Nemčijo. Očetje bivajo v tujini, otroci pa rastejo brez vzgoje. Neizobraženost starišev, ki ne umejo ravnati
z otrokom. Zlasti pa je vir izprijenosti alkoholizem. Pri tretjini vseh slučajev se navaja kot vzrok naravnost pijančevanje očeta ali matere. Šolsko vodstvo Dob poroča: ..Izprijeni otroci so večinoma otroci delavcev in kajžarjev, katerih očetje so vdani žganjepitju. Ker očetje vse zapijejo, trpi družina revščino in pomanjkanje. V takih družinah so na dnevnem redu : razprtije, prepir in pretep. Beračenje in tatvina so naravne posledice." Spis poudarja, da sta izprijenost mladine in alkoholizem še v tesnejši zvezi, kot kaznivost in alkoholizem. Varstva mladine ni mogoče uspešno vrediti brez zakonite omejitve alkoholizma. Vendar je tudi tu treba vpoštevati pauperizem nižjih slojev, ki je večkrat vzrok, da se otroci privadijo pijančevanja. Dekanijski urad Moravče poroča: „Ker manjka v družinah kruha, imajo stariši navado potolažiti lakoto otrok z alkoholom." — Drugi vzroki izprijenosti so: slaba tovaršija (zelo pogosto!) in včasih bolestno razpoloženje (dedljivost itd.).
P o m o £ k i. Kjer starišev ni, ali pa Če stariši ne izvršujejo svoje dolžnosti, mora posredovati sodnijska oblast kot varhinja nedoletnih otrok. Sredstva, ki jih more uporabljati so sledeča: svariti zanikerne varhe ali izprijene otroke, odtegniti očetovsko oblast, otroka spraviti v oskrb drugih ljudi (navadno k družinam, le redkokdaj se posreči spraviti ga v kak zavod).
V	14 slučajih je sodnija odločila, da se pošlje otroka v popravnico. Javnega takega zavoda pri nas nimamo. Le deželna prisilna delavnica ima poseben oddelek za korigende. A le redkokdaj se posreči izprijenega otroka tje spraviti. Večinoma se deželni odbor brani takega izprijenca brezplačno sprejeti, občine pa tudi nočejo plačevati stroške za oskrbovanje. Ljubljanska občina daje v tem oziru celo slab zgled. Navadni zanemarjeni otroci se pa v prisilno delavnico niti ne sprejemajo, ker šele storjen zločin daje pravico do vstopa. Izkušnja tudi uči, da oddelki za korigende, ki so združeni s prisilnimi delavnicami ne vplivajo blažilno na mladino. Od 23. korigendov ljubljanskega sodnijskega okraja, ki so bili v letih 1898 — 1901 odpuščeni iz ljubljanske prisilne delavnice le 4 do danes niso bili še sodnijsko obsojeni, vendar se ne ve, če niso morda med tem umrli ali pa jo pobrali v druge dežele. Drugih 19 pa je do preteklega leta storilo že 18 zločinov in 63 prestopkov. Enotna vzgoja je pri toliki mešanici (Slovenci, Nemci, Italijani iz najrazličnejših dežel) skoraj nemogoča. — Dočim se otroci, tako pravi poročilo dalje, prisilne delavnice in oddelka za korigende bolj boje kot zapora in ječe, je pa salezijanski, rešilni zavod pri njih na dobrem glasu. Izvanredno pogosto prosijo varovanci pri sodniji sami, naj se jih pošlje v ta zavod. Žal, da mnogokrat tega ni mogoče storiti, ker nikdo ne plača oskrbnine. V salezijanski zavod se sprejemajo otroci od
8.	—14. leta. Oskrbnina stane mesečno 24 K; za obutev in obleko je treba še posebej skrbeti. Dežela je sicer pokazala zanimanje za ta zavod s tem, da je napravila 6 ustanov po 200 K, toda v zadnjem času deželni odbor niti teh ne izplačuje, Češ — da ni pokritja.
Salezijanski zavod doseže prav lepe uspehe in je zato nujno potreben. Kakor drugod, bi morala tudi pri nas dežela in glavno mesto skleniti po-
12*
godbo z zavodom glede zanemarjenih in izprijenih otrok. Žal, da glavno-mesto v tem oziru nič ne stori.
Pisatelj sklepa svoje poročilo s tem, da pozivlje državo na pomoč. Treba je splošne temeljite reforme popravnic, posebej še na Kranjskem,, da se razširi in izpopolni salezijanski zavod, da se ustanovi enak zavod tudi za deklice in slednjič zavod, kjer bi se zanemarjeni otroci začasno sprejemali, dokler se drugje definitivno ne preskrbi. — Tako uradno poročilo za Kranjsko na pripravljalni odbor.
Kongres za varstvo otrok se ima vršiti v dnevih od 18.—20. marca 1907. Državna zaveza avstrijskih katoliških dobrodelnih društev je soglasno sklenila, da se tega kongresa udeleži in priporoča tudi vsem krščanskim društvom,, zavetiščem in zavodom, da istotako store. Ta kongres za varstvo otrok je nevtralna prireditev, za katero se zlasti vlada zanima. Obravnave kongresa bodo potem podlaga za postave in odloke, ki jih bode ministrstvo pozneje izdalo. Zato se morajo predvsem pospeševatelji katoliških naprav kar naj-marljiveje udeleževati obravnav tega kongresa, da ne bodo prodrli židovsko-framasonski načrti. — Kongres bode imel tri sekcije: varstvo otrok, skrb za mladino in mladinsko kazensko pravo. Razpravljalo se bode o zelo važnih stvareh. Razprava o delu otrok se je sicer izločila, a bode glavni predmet poznejšemu kongresu. Tembolj se bo upoštevalo zanemarjenje mladine in grdo ravnanje z njo. Doslej so določena naslednja poročila: Kaj je storiti, da se varujejo otroci, ki so v oskrbi pri tujih osebah (rejenci in otroci, ki so na hrani) in katere pravice naj bi se dale krušnim starišem teh otrok? — Ali kaže, da se društvom, zavodom in korporacijam, ki imajo otroka v oskrbi, podele pravice in dolžnosti jerobov, eventuelno pod katerimi pogoji bi se to priporočalo? - Ali je priporočljivo, da se v posameznih občinah ustanove samoupravni organi, ki bi podpirali sodnije pri njih delovanju, v kolikor se tiče jerobstva? — Ali kaže v varstvo zdravja, telesne in moralne integritete otrok postaviti posebne kazenske določbe ? — Katere zdravstvene razmere je treba vpoštevati pri vprašanjih, ki se tičejo varstva otrok in skrbi za mladino, in kaj bi bilo v tem oziru najprej treba storiti? — Vzroki grdega ravnanja z otroci in pomoč zoper to. — Izkušnje sodnijskih zdravnikov glede grdega ravnanja z otroci. — Organizacija oskrbovanja mladine v Avstriji. — Načrt kazenskega prava za mladino. Za poročevalce so določeni: ravnatelj dr. Riether, deželni sodnijski predsednik dr. pl. Vittorelli, ministerijalni svetnik Schauer, dr. Ed. Lichtenstein, magistratni ravnatelj dr. Weisskirchner, dvorni svetnik profesor Lamasch, prof. dr. Schrattenfroh, Lydia pl. Wolfring, profesor Haberda, prof. Kolisko, dr. Reicher, prof. dr. Lenz, dr. Baernreither. — Pripravljalni odbor je poročila iz raznih kronovin že zdaj dal natisniti. Koncem tega meseca izide prvi zvezek, iz katerega si bode vsakdo lahko po?nel natančno podobo o razmerah po Avstriji. V drugem zvezku, ki izide meseca januarja bodo že natisnjena poročila in tretji zvezek bode obsegal razprave o kongresu. O tej važni prireditvi bodemo svoj čas poročali.	G.
Slovenska Šolska Matica.
Odbor »Slovenske Šolske Matice" je imel dne 28. oktobra 1906 ob 10. uri dopoldne svojo sejo v konferenčni sobi c. kr. 1. državne gimnazije v Ljubljani.
Navzočni: predsednik Henrik Schreiner in odborniki: dr. Janko Bezjak, Viktor Bežek, Jakob Dimnik, Franc Gabršek, Franc Hubad, Andrej Senekovič in Alojzij Strmšek, dalje društvena urednika: dr. Fran Ilešič in dr. Josip Tominšek.
1. Predsednik otvarja sejo in pozdravlja navzoče.
II. Tajnik Fr. Gabršek prebere zapisnik zadnje odborove seje z dne 22. aprila 1906, ki se odobri.
Predsednik pripomni, da pri letošnjem občnem zborovanju „Zaveze“ v Šoštanju zato ni predaval, ker so imeli dnevni red že poprej določen.
III. Tajnik poroča o vlogah, ki so se rešile kurentnim potom, in o zahvalah za podarjene društvene knjige, kar se vzame na znanje.
IV. Predsednik naznani, da je sprožil pri odboru „Društva slovenskih profesorjev" vprašanje o vzajemnem delovanju tega društva s „Slovensko Šolsko Matico". Nato je prejelo naše društvo od „Društva slovenskih profesorjev" dopis z dne 18. oktobra 1906, št. 26, s katerim se vpraša »Slu-venska Šolska Matica", ali bi hotela skupno z imenovanim društvom izdajati :
a)	popularno-znanstveno knjižnico in b) komentirane šolske klasike.
Sklene se: 1. »Slovenska Šolska Matica" prevzame izdajanje popularno-znanstvene knjižnice kot društvene knjige, in sicer začetkoma vsako leto po 1 zvezek. „Društvo slovenskih profesorjev" se naprosi, da preskrbi rokopis do konca julija vsakega leta in da prevzame redakcijo.
2. Za določitev vsebine se nasvetuje poseben odsek, obstoječ iz 3 članov »Slovenske Šolske Matice" in 3 članov »Društva slovenskih profesorjev." Za člane »Slovenske Šolske Matice" se določijo gg.: H. Schreiner, dr. J. Bezjak in dr. Jos. Tominšek.
3. »Slovenska Šolska Matica" prevzame založništvo komentiranih šolskih klasikov, njih redakcijo pa »Društvo slovenskih profesorjev."
4. Ti klasiki se bodo prodajali članom »Slovenske Šolske Matice" za polovično tržno ceno.
V. »Bralnemu društvu" v Škocijanu na Koroškem se podari na njegovo prošnjo po 1 iztis dozdaj izdanih snopičev »Zgodovinske učne snovi."
C. kr. vseučiliški knjižnici na Dunaju se podari po 1 iztis vseh do-zdanjih društvenih knjig, kolikor jih je še na razpolago; zanaprej pa se povabi knjižnica, da pristopi k društvu kot član.
VI. Na dopis pripravljalnega odseka za prireditev slovanske razstave v Pragi 1. 1910, se sklene, da »Slovenska Šolska Matica" načelno soglaša z nameravano razstavo I. 1910. Ako žele, prevzame Matica koncentracijo vsega
pedagoško-slovstvenega delovanja slovenskega, da se tako poda celotna slika na tem polju. V ta namen bi posredovala Matica udeležbo vseh slovenskih pedagoških časopisov, mladinskih spisov itd.
VII. Zaradi zamenjavanja društvenih publikacij z drugimi pedagoškimi in znanstvenimi društvi in časniki se sklene, da sestavi tajnik do prihodnje odborove seje seznamek dotičmh društev in časnikov, da potem odborniki osebno posredujejo pri odbornikih dotičnih društev itd. tako zameno.
VIII. Naprositi je dosedanjega poverjenika J. Ciperleta na Dunaju, da obdrži poverjeništvo še nadalje ali da nasvetuje drugega.
IX. Blagajnik A. Senekovič poroča o blagajniškem stanju:
Do vštetega števila 926 je plačalo :
Spominski listi kažejo dobička K 154-63.
„Navodilo“ k Črnivčevi I. Računici deficita K 300.99.
Ustanovnina znaša K 1857'50.
»Hrv. pedagoško-književni zbor“ šteje doslej 84 članov.
X. Uredniki poročajo, kako daleč je napredoval tisk letošnjih društvenih knjig:
1. »Metodike slovenskega učnega jezika" je v „Učiteljski tiskarni1* dovršenih 6 pol, ostale 4 pole se dovrše v kratkem. Predsednik naznani,, da je odredil, da se tiska ta knjiga v 3000 iztisih, kar se odobri.
2. »Metodika petja“ se bo začela tiskati v »Učiteljski tiskarni" z novembrom t- 1.
3. »Nazorni nauk“, 2. snopič, je že dotiskan v »Hribarjevi tiskarni."
4. »Zgodovinsko učno snov“, 6. snopič, bo dovršil A. Slatnar v Kamniku do 20. novembra t. 1..
5. Pedagoški Letopis", VI. zv., bo v Blasnikovi tiskarni pravočasno dovršen.
XI. Tretji občni zbor »Slovenske Šolske Matice" bo v četrtek, dne 27 decembra 1906 ob 3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani po dnevnem redu, ki ga priobčujemo na drugem mestu.
po 4 K
732 članov,
Dohodki
stroški
skupaj .	.	786	članov.
.................K	5016 50
.................K	657-83
Aktiva .	.	K	535867
Fr. Gabršek
Vabilo.
Tretji občni zbor „Slovenske Šolske Matice" bo v četrtek, dne 2 7. decembra 1 906 ob 3. uri popoldnev Mestnem domu v Ljubljani po naslednjem dnevnem redu:
1. Pozdrav predsednika.
1. Predavanje g. ravnatelja Viktorja Bežka o „prirodni pedagogiki."
3. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju.
4. Poročilo blagajnikovo o denarni upravi.
5. Pregled in odobrenje letnih računov o društvenem gospodarstvu.
6. Določitev nagrad za knjižna dela za bodočo upravno dobo in nagrad za glavne funkcionarje.
7. Proračun za prihodnja tri leta.
8. Odobrenje poslovnika.
9. Volitev: a) predsednika in osem odbornikov,
b) treh odborniških namestnikov,
c) treh računskih presojevalcev.
10. Nasveti posameznih članov, ki pa se morajo vsaj do 5. decembra 1906 naznaniti odboru, da jih poprej odobri in postavi na dnevni red.
Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek v prostoru, ki se določi pozneje.
Po treh letih stopi odbor zopet pred društvene člane, da jim poda verno sliko o svojem delovanju v drugi triletni upravni dobi in da sprejme od njih navodila za bodočo dobo. Zato vabi odbor vse p. n. društvenike, da se v kolikor možno obilnem številu udeleže občnega zbora.
Odbor „Slovenske Šolske Matice“.
V	Ljubljani, dne 2. novembra 1906.
H. Schrciner,	Fr.	Gabršek,
predsednik.	tajnik.
Avstrijski škofje o svobodni šoli.
Vsi avstrijski škofi in nadškofi, ki so se zbrali meseca oktobra na Dunaju k skupni konferenci, so izdali pastirski list, ki se peča z razporoko in modernim gibanjem za svobodno šolo. Poslednje označuje pastirski list s temi besedami:
Nravno-versko vzgojo je tudi posvetna postava sprejela v svojo šolo in postavila vero na prvo mesto učnih predmetov. S tem je dokazana važnost in visoki pomen te vzgoje. S to določbo je sedanja ureditev šole postavno določena. Vi veste, ljubi verniki, da smo večkrat opozarjali na
pomanjkljivost naše šolske postavodaje in skušali isto popraviti. Če smo v zadnjem času te poskuse zadrževali, je vzrok to, da nismo hoteli razburiti duhov v sedanjih nemirnih časih. Toliko bolj nas je užalostilo, da se ravno sedaj poskuša od nasprotne strani celo poslabšati sedanjo vzgojo mladine. Namerava se odstraniti iz šole veronauk in navodila k nabožnemu življenju, in namesto tega uvesti neko brezbarvno in slabotno nravno vzgojo. Prosto šolo hočejo imeti in sicer prosto Kristusovega duha in besede, prosto veronauka in verske vzgoje! Proti takemu počenjanju mi povzdignemo naš glas v pravični ogorčenosti.
Dosedaj je imel poduk v šoli še verski značaj. Veronauk se pod-učuje v šoli in je postavno zavarovan; istotako se bile verske vaje v tesni zvezi z ukom in sicer vsled šolske molitve, skupnega obiska sv. opravila in skupnega sprejemanja sv. zakramentov. Zato se je še lahko reklo: Bog je še v avstrijskih šolah.
Sedaj bi naj bilo drugače! Veronauk bi še sicer pripustili v šoli, kakor zahteva postava, pa vsa verska znamenja bi mogla izginiti v šoli, z eno besedo njih geslo je: Proč z Bogom iz šole. Ali je s takimi nasprotniki sporazumljenje mogoče? Ne! Proti takemu zahtevanju povzdignemo vnovič opravičeno ogorčeni svoj glas!
Ljubljeni v Gospodu! Mi dobro vemo, kaj se nam očita, da smo proti vsakemu napredku na polju človeškega zemeljskega znanja. To očitanje je krivično in neutemeljeno! Nasprotno, mi pozdravljamo vsak zdrav razvoj človeškega duha in se veselimo njegovega napredka. Kar pa obsojamo, je stremljenje, blagostanje človeštva zidati samo na zboljšanje zemeljskih življenjskih pogojev. Zvesti svojim načelom in kot varuhi prave podlage človeškega blagostanja moramo odvračati vsa taka prizadevanja, ki hočejo naravnost ali po svojih posledicah omajati to podlago. Pač pa se zlagamo s stremljenjem, učni način izboljšati. Seveda se to ne sme zgoditi na škodo najvažnejšega predmeta, veronauka. Mi obžalujemo marsikatere pregreške v uravnavi našega šolskega vprašanja; toda, kar ljudstvu koristi, ne bomo dali odvzeti nam in ne nam izročenim vernikom. Mi se ne bojujemo proti posvetnemu znanju, toda mi zahtevamo skrbno gojenje veronauka in ž njim tesno zvezanih verskih vaj. Zato, dragi verniki, lahko rečemo brez prevzetnosti, če ta stremljenja pobijamo, se ne bojujemo za nas, ampak za vas. Mi se ne bojujemo vsled vladohlepnosti, ampak k temu nas sili usmiljenje do vas in vaših otrok, ki bi naj zrasli nevedni v vsem, kar jim da tolažbo v življenju in srčnost v smrti. Mi se bojujemo za državni red, čeravno smo itak dosti nevarnim napadom izročeni. Mi se bojujemo za podlago blagostanja narodov, kije veronauk in vera v Boga.“
Pastirski list konča s pozivom na vernike, trdno se okleniti našega najvišjega pastirja papeža, katerega je postavil Jezus Kristus, in se zbirati okoli svojih pastirjev v obrambo žugajočih nevarnosti ter poslušati dobre opomine.
Slovstvo.
Ljudska knjižnica. 1. snopič .Znamenje štirih.” Založba „Katoliške bukvarne v Ljubljani." — Pred seboj imamo prvi seši-tek novega književnega podjetja, ki je namenjeno najširšim slojem naroda. O njegovem namenu pravi „Vabilo‘ :
Te-le tri lastnosti bo imela „Ljudska knjižnica” :
Prinašala bo vseskozi zanimivo berivo; krščanstvu sovražnega, izpodtakljivega ne bo nič sprejela v svoje predale, dasi tudi ne misli biti preveč ozkosrčna; z lično obliko bo združevala najnižjo ceno.
Na videz si je začrtala ozke meje; v resnici pa bo vodila svoje čitatelje širom sveta ter jih v prijetni obliki seznanjala z življenjem in trpljenjem tujih narodov v sedanjosti in preteklosti. Pisatelji naši in tuji so napisali toliko lepega, čistega, umetniško dovršenega, da nam ni treba segati po umazanem berivu, ki draži samo radovednost in kuži domišljijo mladine.
V lepi obliki bistriti glavo, blažiti srce, krepiti voljo, to namerava »Ljudska knjižnica”.
S	temi cilji bo pa tudi najbolje pospeševala pravo omiko Slovencev. In tako trdno upamo, da bo „Ljudska knjižnica' v vsaki hiši in da njeni snopiči ne bodo ležali nerazrezani po policah, ampak da se bodo z veseljem prebirali in potem skrbno hranili v domači, družinski knjižnici, ki naj bi jo imela vsaka družina."
Reči moramo, da je prva povest prav pripravna, pridobiti „Ljudski knjižnici”, kar največ prijateljev in odjemalcev. Z napeto pozornostjo sledi bravec zamotanemu dejanju, ki je vzeto iz življenja londonskih rokovnjačev. Prepričan sem, da bode vsakdo, ki bode čital prvi zvezek, komaj pričakoval nadaljevanja.
Vsak sešitek je preračunjen na tri tiskovne pole t. j. 48 strani in bo veljal 20 vin., po pošti 22 vin. Na mesec bosta izšla dva taka snopiča. »Ljudska knjižnica” se bode pošiljala |
le onim, ki bodo plačali vsaj deset sešitkov naprej ali osebno, ali po položnici, katera bo prvemu in vsakemu desetemu sešitku pride-jana; za 10 sešitkov naj se pošlje 2 K 20 v s poštnino vred Ustavilo se bo dopošiljanje z onim sešitkom, s katerim poteče naročnina. Vsa naročila naj se naslovijo na »Katoliško Bukvarno” v Ljubljani.
»Leposlovna knjižnica". 1. Zvezek. „Raz-poroka. Roman. Francoski spisal Pavel Bour-get. Preložil A. Kalan. »Leposlovna knjižnica” je namenjena izobraženemu občinstvu. Prvi zvezek se peča v obliki povesti z jako aktualno zadevo, namreč z razporoko, kakoršno hočejo vpeljati tudi v Avstriji. A povest francoskega akademika Bourgeta ni navaden tendenčen spis, temuč živa psihološka slika zajeta iz življenja. Predstavlja nam propast družine, ki je bila ustanovljena po modernem načelu svobodne ločitve in svobodnega združevanja. Udarec za udarcem pade na njo. Materi, ki je bila že enkrat poročena, a se je ločila od svojega moža in živi z drugim v civilnem zakonu, se oglasi vest in jo slednjič tira iz hiše. Sin, ki ga je privedla s seboj v drugi zakon, v odločilnem trenotku noče priznati oblasti svojega očma, vrne se k pravemu očetu in pozneje živi z neko dijakinjo, brez cerkvene, a tudi brez civilne poroke. Žalostna doslednost I
»Leposlovno knjižnico” prav toplo priporočamo vsem gg. učiteljem in gdč. učiteljicam. Izhajala bode četrtletno. Naroča se pri »Katoliški bukvami” v Ljubljani. Cena prvemu snopiču:
Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da je izmed razpisanih nagrad za dve povesti določil prvo nagrado v znesku 3000 kron povesti pod geslom »Življenje je boj”, spisal g. Engelbert Gangl, učitelj v Idriji, drugo nagrado v znesku 1500 kron povesti »Novo življenje”, spisal g. dr. Fr. Detela, ravnatelj v p, v Novem mestu.
Šolske vesti.
Učiteljske izpremembe. (Kranjsko); Upokojeni učitelj g. Ivan Okorn je bil od c. kr. dež šol, sveta reaktiviran in kot nadučitelj na Premu nastavljen; provizorični šolski voditelj g. Ivan Kobal na Premu pa je prestavljen v Dolenjo vas pri Senožečah. Provizorično so nastavljene izprašane učiteljske kandidatinje: gdč. Marija Modic v Studenem in gdč. Marija Jurca v Hruševju. Kot suplentinje so nastavljene: gdč. Marija Kavčič in gdč. Josipina Smole za Podkraj, gdč. Marija Zalete! pa za Prem. Definitivno so bili na svojih dosedanjih mestih nastavljeni gdč. Angela Petrič v Knežaku, gdč. Otilija Jug na Blokah ter za nadučitelja v Studenem g. Mihael M e ž a n. Na Ig pride kotsu-plentinja gdč Hermina B uko vi č, v Presko pa gdč. J. B e n i n g e r. (Štajersko) Imenovani so: Na ljudski šoli v Vučji vasi definitivni učitelj iz Sv An dreja v Slov goricah, g Fran Cvetko; na šoli v Prihovi def. učitelj g. Lovro Serajnik; na šoli pri Sv. Štefanu pri Šmarju prov. učitelj v Markovcih g. Pavel Flere; na deški ljudski šoli v Hrastniku def. nadučitelj g Ivan Sorčan; učiteljem in voditeljem na ljudski šoli v Raz-boru g. Avgust C a n j k o , dosedaj def učitelj-voditelj v Žusmu. Učitelji, oziroma učiteljicami so imenovani: Na ljudski šoli v Negovi gdč. Ana V a u p o t i č; na ljudski šoli v Vučji vasi def. učiteljica pri Sv. Andreju v Slov. goricah g. Alojzi,a Cvetko; na ljudski šoli v Št. Lenartu pri Ormožu prov. učitel) i ca gdč. Ladislava Laurič; na ljudski šoli v Petrovčah začasno upokojeni učitelj pri Sv. Martinu na Paki g. Josip Kranjc; na šoli v Št. Vidu pri Ponkvi suplent g. Franc Pogačnik; na šoli v Vidmu def. učitelj na Bizeljskem gosp. Rudolf
Arnšek; na šoli v Globokem pomožni učitelj v Ljubljani g. Avgust Tomič; na deški šoli v Hrastniku def. učitelja gg Franc Lebar in Ignacij Kat fon; na dekliški šoli v Hrastniku def. učite'jiri ga. Leticija Kobale-Achtschin in ga. Albina P o p p - T h i e n el; na nemški šoli na Laškem g. Aleksander P e r-m o s e r; pomožnim učiteljem v celjskem okraju je imenovan def. nadučitelj v Kočah gospod Josip Leskovar; učiteljico za ročna dela je imenovana na šoli v Svetini ga. Marija Pustišek-Stritar, na Dobovi ga. Marija Gajšek-Tram-š e k. Menjati slušbo je bilo dovoljeno učiteljici gdč. Mariji V a 1 e n č a k v Št. Vidu pri Grobelnu in gdč. Ani Wutt v Slivnici. Definitivni učiteljici na dekliški šoli v Šmartnem pri Jelšah gdč Feliciti Mahovi je dovoljeno poročiti se z. g. Henrikom Š u m r o m , učiteljem na deški šoli istotam. Na šoli v Runeču v ormož-kem okraju je nameščen kot pomožni učitelj g Oskar Slemenšek — (Goriško). G. Josip Semolič je imenovan za def učitelja II. razreda v Čadrg-Za-lazu, g. Josip Prijatelj za def. nadučitelja II. razrede v Kalu, g. Josip Kenda za def. učitelja in šolskega vodjo
I. razreda v Ljubinju, g Štefan Firm za def. učitelja II razreda v Logju-Ro-bidiščah, g Franc Peternel za def. učit.lja II. razreda v Sebreljah, g. Ivan T r e b š e za def. nadučitelja I razreda Sedlem, g. Frančišek Kokole za def. nadučitelja II. razreda v Podbrdu, gdč Karolina Pavšič za def. učiteljico II. razreda v Podmelcu, gdč. Berta Pavli če k za def. učiteljico III razreda v Bovcu, gdč. Matilda B o 1 t a r za def. učiteljico
II. razreda v Podbrdu in g Rafael Fa j-g e 1 j za def. učitelja II. razreda v Spodnji Tribuši. — (Koroško). Učiteljska kandi-
datinja gdč. Zofka Kodrič je imenovana za podučiteljico pri Sv Jakobu v Rožni dolini, kandidat g Adam Weber pa za podučitelja v Svečah. Učitelj g. Peter P i r o v c je prestavljen iz Kaplje na Dravi v St. Danijel pri Pliberku kot provizorični šolski voditelj, podučitelj g. Jurij Terbuh iz Sveč v Blate, poduči teljica gdč. Alojzija Stebi iz Doberle-vesi v Klobasnico in Marija Zavsel iz Železne Kaplje v Doberloves.
Imenovanje. G. Ivan Bern o t, učitelj na II mestni osemrazredni deški ljudski šoli v Ljubljani, je imenovan za strokovnega učitelja v X plačilnem razredu na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
Nižjo gimnazijo v Kočevju razširijo v višjo gimnazijo.
Kranjsko obrtno šolstvo v državnem proračunu za leto 1907. Za kranjske obrtne šole so v proračunu za
1.	1907. postavljene sledeče vsote:	Za
c kr. umetno-obrt n o strokovno šolo v Ljubljani 77.120 K, za 6590 K več kakor pa letos. Za c. kr. strokovno šolo za mizarstvo v Kočevju 30.669 K, za 1080 K več kakor letos. C. kr. strokovna šola za čipkarstvo v Idriji se izpre meni v podružnico c. kr. osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju in je tam postavljena v proračun za to šolo vsota 10.640 K. Za obrino-nadaljevalne šole je v proračunu 17.000 K, za strokovne tečaje pa 500 K
Šolski muzej je dobil stalne pro store na ljubljanskem Gradu, kamor se . preselil dne 20. septembra t. 1.
Umrl je dne 13. okt. t. 1. pri D. M. Polju g. Engelbert Kavčič, nadučitelj pri Sv. Križu pri Litiji. Od 1. 1894., ko je dovršil učiteljsko pripravnico v Ljubljani, je služboval v Semiču, na Igu in naposled pri Sv. Križu pri Litiji, kjer si
je jeseni 1. 1905. ob popisovanju šolskih otrok nakopal kal bolezni, ki ga je ne prav 34 let starega položila v hladni grob.
Dopust. Enoleten dopust je dobila gdč Marija Uršič v Podkraju, da se udeleži tečaja za meščanske šole v Ljubljani. Zaradi bolezni sta dobila dopust gdč. Frančiška Valenčič, učiteljica na Premu in g Rafael Zupanc, nadučitelj v Podkraju. Na dopust je šla tudi učiteljica gdč. Terezija Ku belka pri Sv. Jakobu v Rožni dolini. Do 31. decembra 19O6 ima dopust g.lč. Jerica Zemljan, učiteljica na Igu; dopust ima tudi g Ivan Košar, nadučitelj pri Veliki Nedelji.
Začasno upokojeni sta gdč. Amalija Sedi a k na Mirni in ga Pavla Kobler-Flesch v Ribnici. Stalno upokojeni so nadučitelj g. F'erdinand K o z e k v Otmanjah, nadučitelj v St. Janžu pri Spod. Dravogradu g. Simon Srabotnik, učitelj na Ptujski okoliški šoli g. Karol Zupančič in nadučitelj v Slov. Bistrici g. I. Kristl.
Razširijo se štirirazrednice v L e-s k o v c u , v. S t. Vidu nad Ljubljano in v Mengšu v petrazrednice.
Okrajna učiteljska konferenca za Goriško bo dne 21. novembra t. 1. v telovadnici c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici. Poleg obetanih točk so na dnevnem redu: 1 Kako bi bilo mogoče doseči, da bi odgovarjali šolski vrti določbam §	13.	dokončnega šolskega in
učnega reda. (Peter Medvešček). 2. Ali je pregled naših podrobnih učnih načrtov potreben in sedaj priporočljiv ter izvedljiv? a) V pritrdilnem slučaju naj se predlaga, kako in kdaj naj bi se pregled izvršil, b) V zanikalnem slučaju naj se navedejo predpogoji, ki bi se morali pred pregledom izvršiti. (Alojzij Verč) 3. Mnenje konference o ureditvi velikih
počitnic v zmislu določb § 54 dokončnega šol. in uč. reda. (Avgust Poberaj, Andrej Tomažič in Franc Leban).
4	Kakšne stare tiskovine naj bi se obdržale ali izpremenile, katere nove vp ljale? (Franc Strnad). 5. Načrt notranjega šolskega reda za učence v zmislu § 86 dokončnega šol in uč reda. (Ivan Zor 11.)
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani. Letos obiskuje ta zavod sledeče število gojenk :	I	letnik	(v dveh oddelkih) 70,
drugi 46, tretji 25, skupaj 141; pedagoški tečaj, ki je s to šolo združen, obiskuje 23 kandidatinj in trgovski tečaj 38 hospitantinj.
Odkritje nagrobnih spomenikov.
Dne 11. oktobra t. 1. je logaško učiteljsko društvo odkrilo nagrobni spomenik rajnemu učitelju in šolskemu voditelju g. Alojziju Pircu v Dolenjem Logatcu; dne 1. novembra t. 1. pa je Slovensko učiteljsko društvo na ljubljanskem pokopališču odkrilo nagrobni spomenik rajnemu nadučitelju v Naklem g. Ivanu Travnu.
Urnost naše dež. šolske oblasti. Naučno ministrstvo je dovolilo, da sme biti letos na vseh srednjih šolah 3. november šole prost dan; dovolilo je pa tudi, da sme enako tudi deželna šolska oblast dovoliti za ljudske in meščanske šole. In naš deželni šolski svet je to res tudi dovolil, za kar mu bodi izrečena dostojna zahvala, le škoda, da je toza-davno obvestilo dobila večina ljudskih šol po deželi še-le dne 3. novembra popoldne.
Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici na E r z e I j u je stalno popolnih učno mesto. Prošnje do 20 novembra 1906 na c. kr. okr. šol. svet v Postojni. — na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je stalno popol-
nih mesto učitelja. Prošnje do 25. novembra 1906 na c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. — Na trorazrednici v S v. Križu pri Litiji je stalno, oziroma začasno popolnih mesto nadučitelja. Prošnje do 25. novembra 1906 na c. kr. šol. svet v Litiji. — Po eno učno mesto je stalno popolniti na štirirazrednici v Cerkljah, na trorazrednicah v Št. Janžu, Št. Rupertu in Š k o c i-j a n u ter na enorazrednici v Črneči vasi. Prošnje do 23. novembra 1906 na c. kr. okr. šol. svet v Krškem.
Slovenska Šolska Matica. Knj;ge „Siovenske Šolske Matice" za 1. 1906. bodo kmalu dotiskane. Da nam bo mogoče o pravem času sestaviti in natisniti tudi imenik članov našega društva, pro simo p. n. gg. poverjenike, ki nam še niso naznanili letošnjih članov, da to nemudoma store. V isti namen prosimo p. n. učitelje in učiteljice, da čim preje oglase svoj pristop pri svojih poverjenikih. — Častno bi bilo za naš stan, da se tudi letos pomnoži število Matičarjev.
Odbor.
Nova šolska poslopja v krškem okraju. Kakor se nam poroča, je dobil krški okraj v zadnjem času dokaj novih, lepih, deloma popravljenih šolskih poslopij. Nove šole imajo n. pr. Št. Jernej, Raka, Bučka, Sv. Duh, Cerklje, Bušečja-vas, Hrovaški brod, Kostanjevica, Št. Janž; razširjena šolska poslopja pa Tržišče, Boštanj.Skoro bodo dodelane nove šole: Radeče, Mokronog, Št. Jurij pod Kumom, Kal (Bransko), Škocijan. Priprave za nova poslopja ali za njih razširjenje se delajo v Leskovcu, na Čatežu in še drugod.
Hrvatsko učiteljišče bo premeščeno iz Kopra v Kastav, tako so istrski Hrvatje sami želeli. Že 1. decembra t. 1. se preseli I tečaj v Kastav, kjer se popolni v štirih zaporednih letih v samostojno
celotno učiteljišče. Kam bodo dali slovensko učiteljišče ? Edino mesto zanje bi bila Gorica. — Kaj bode z vadnico na koprskem učiteljišču, ki šteje letos 42 učencev ? Vlada bi morala ohraniti to šolo s slovenskim učnim jezikom.
»Svobodna šola“ med Čehi. V Pragi so osnovali 1. novembra centralno učiteljsko društvo : Jednoto Komenskega „Nan en tega društva je gojiti znanstveno proučevanje pedagogike, sistematično zasledovati organizacijo šolstva vseh stopinj in vrst, pripravljati reformne predloge, širiti njih poznavanje in skrbeti za to, da se izvedejo, buditi v najširših vrstah ljubezen do šole in skrbeti za to, da se ustvari prosta, narodna, posvetna češka šola, ki naj bode na nižji stopinji obvezna in brezplačna14, tako določa § 2 društva Komenskega. Iz poslednjih besedi („prosta, posvetna") je razvideti, da hoče novo društvo pred vsem med Čehi razširjati idejo brezverske šole. Po krivici si je za ta namen izposodilo ime Komenskega Ta slavni češki pedagog ni hotel ničesar vedeti o brezverski šoli in je glede pouka in vzgoje zastopal prav krščanska načela.
Šolstvo na Štajerskem. Čvetero-razrednica v Polzeli se razširi na pet razredov. Nadučitelj g. J. Sleko^ec v Ja-renini je umirovljen Učitelj g. J. Kavčič je prestavljen od Sv. Kunigunde v Rem-nik. — V S 1 o v. B i s t r i c i je stopil nad-
učitelj g. J. Kristl po 33letnem uspešnem delovanju v pokoj, pri kateri priliki mu je občinski zastop po posebnem odposlanstvu izrekel zahvalo. — Na štiriraz-redni deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici je razpisano mesto definitivnega nadučitelja. Pravilno opremljene prošnje je poslati do 1. grudna t 1. krajnemu šolskemu svetu v Slovenski Bistrici. Lepo stanovanje, izvanredno velik vrt in druga plačilna vrsta Slovensko učiteljstvo se naj pridno poteguje za to službo
Vzorne razmere. Na gimnaziji v Cetinju je zdaj odprt tudi peti razred. Petošolci so torej letos najvišji črnogorski dijaki in razvijajo menda zato na nenavadne načine svojo moč. Neki profesor nemščine je dajal nepovoljne redove, ker se dijaki nočejo učiti. Petošolci so se zato uprli, sklenili pretepsti profesorja in ravnatelja in vložiti proti gimnaziji tožbo. Vso stvar prerešetuje zdaj ministerstvo prosvete. Drugi tak znamenit dogodek se je vršil med dvema profesorjema. Eden od teh dveh ima v gimnaziji sina, ki prezira vse profesorje. Na ulici nobenega ne pozdravi, zabavlja čez nje v šoli in jih naravnost zmerja. Eden od teh profesorjev se je zato pritožil na ravnateljstva, a dijakov oče, njegov kolega, ga je pretepel na to na ulici s palico. Dijaki petega razreda se sploh vedno upirajo in ob takih časih stražijo gimnazijo ne Cetinju od vseh strani — orožniki.
Drobtine.
f Ravnatelj Josip Hubad. Dne
31. oktobra je umrl na Velikem Lošinju g. Josip Hubad, ravnatelj kranjske gimnazije. Blagi pokojnik je bil velik mla-dinoljub in izvrsten šolnik Kranjska
gimnazija se ima njemu zahvaliti, da se je tako lepo razvila. Sam veren katoličan, je predvsem tudi v verskem duhu vzgajal sebi izročeno mladino. Vzajemno delovanje svetnega in duhovskega uči-
teljstva mu je bilo vzor Zato je njegova nenadna smrt bridko zadela mnogoštevilne znance in prijatelje.
Pokojnik, je bil rojen leta 1850. v občini Vodice na Gorenjskem. Dovr-šivši gimnazijo v Ljubljani se je podal na vseučilišče na Dunaj, kjer se je posvetil prirodoznanstvu. Na Dunaju je služil kot enoletni prostovoljec, pozneje pa kot profesorski kandidat na dunajski akademični gimnaziji, nekaj let nato je potoval kot zasebni učitelj in vzgojitelj z baronom Morpurgom irj grofom Wod-zickim in bil slednjič nastavljen kot su-plent na državni gimnaziji v Trstu Leta 1884 je bil stalno nameščen na takrat obstoječi spodnji gimnaziji .v Kranju in bil po njeni opustitvi 1. j 886 dodeljen gimnaziji v Ljubljani. Ko so 1. 1890/1891 ustanovili drugo državno gimnazijo v Kranju, je dobd profesor Hubad službo na tej gimnaziji S šolskim letom 1894/ 1895 se je v Kranju opuščena spodnja gimnazija zopet popolnila višjo gimnazijo, in kot začasnega voditelja so imenovali profesorja Hubada. Že v naslednjem letu je dobil stalno mesto ravnatelja kranjske gimnazije. Leta 1902. je ravnatelj Hubad nevarno zbolel, tako, da so ga morali operirati Od tistega časa ni bil več popolnoma zdrav. Koncem šolskega leta 1905/1906 je začel ravnatelj Hubad nenavadno hirati. V počitni cah si je iskal zdravja v Kranjski gori in se je podal začetkom leta 1906/1907. potem ko je dobil polletni dopust, na Veliki Lošinj, kjer ga je dohitela smrt. Naj v nnru počiva!
Prikriti cilji. Protiversko agitacijo hočejo sedaj s Češkega med nas zanesti. Češko društvo »Svobodna misel (Volna myšlenka) si je^ zasnovalo posebno slovensko sekcijo. — Na drugem mestu poročamo o „Jednosti Komenskega" ki ima med Čehi razširjati agitacijo za
»svobodno šolo“. Prav ta centrala pa snuje zdaj slovansko učiteljsko zvezo, za katero se posebno navdušuje Učiteljski Tovariš". O tej stvari je bil že sprejet predlog učitelja Hajnega na učiteljskem shodu v Olomucu dne 10. julija t 1. in ki se glasi: 1 Zbrano učitelistvo naroča odboru kakor tudi predsedništvu »Osrednjega učiteljskega društva", da ukrene v najkrajšem času vse potrebno, da se ustanovi „Zveza avstrijskega slovanskega učiteljstva v avstro - ogrski monarhiji."
2.	Odbor naj sporoči vsem avstrijskim slovanskim učiteljskim zvezam, da bo mogla »Centralna zveza avstrijskega slovanskega učiteljstva" z medsebojnim moralnim in gmotnim podpiranjem bojevati boj zoper internacijonalno reakcijo, ponesti med narod pomen učiteljstva in postaviti meje narodnemu šovinizmu. — Drugi odstavek ni koj jasen. Kje je tisti narodni šovinizem, kateremu je treba staviti meje? »Internacionalna reakcija" je seveda vse, kar je v zvezi z vero in cerkvijo. In proti tej bode boj v prvi vrsti naperjen. Stremljenje novega društva bodemo pazljivo zasledovali.
Kako se mora obnašati učitelj zunaj šole. Iz časopisa „L’ Ancora di Padova" posnamemo sledeči odstavek, ki je velikega pomena za vsakega vzgojitelja — Pri tem pa z veseljem opazimo kako tudi dnevniki vsak dan bolj kažejo, kako visoko čislajo dobro vzgojo in kako visoka je služba učiteljev in vzgojiteljev.
»Malo sadu bo obrodil pouk v šoli, ako se učitelj ne bo pošteno obnašal v zasebnem življenju in v družbi. Hočeš ali nočeš: učitelju ne zadostuje, da bi sledil onim pravilom, po katerih se ravnajo drugi ljudje ; treba je, da je v vseh svojih delih popoln, in ta dela naj bodo načelo onih pravil, katera bo izkušal raz-
— 235 —
lagati v šoli, drugače bo on sam razdiral poslopje, katero bo zidal s poukom v šoli. Zgled je vedno zgled: sredstvo je s katerim učitelj vabi pozornost svojih učencev.
Cuissart kliče: „Učenci morajo spoznati v učitelju nenavadnega človeka, človeka, ki ni enak drugim, ker mora biti povsod in vsem v zgled.“
Gorje če učitelj v zasebnem ali društvenem življenju drugače ravna, kakor uči v šoli! Tedaj z Bogom čast, z Bogom ljubezen, z Bogom veljava, z Bogom napredek. Učenci bodo prvi zapazili nasprotje med poukom in življenjem, sodili ga bodo slabo ter izgubili do njega vse spoštovanje. In četudi učenci ne bodo vsekdar opazili tega obnašanja bodo ga imeli priložnost spoznati v družini, kjer se tolikrat govori o učitelju.
Res je, da ni premišljeno soditi učitelja v navzočnosti otrok, toda učitelj s svoje strani bi se moral truditi, da ne bi dal priložnosti slabi sodbi. Tedaj bo gotova njegova čast, od katere vedno odvisi ljubezen in veljava.
Da vzgojitelj lažje izvršuje svojo službo, mora najprej spoznati osebe, med katerimi deluje, zato mora opazovati razne običaje ljudi, da jih ne žali; vedno mora ravnati vljudno in ljubeznivo, ker ljubezen in vljudnost, medtem ko vabita srca, kažeta olikanega človeka in dobro vzgojeno srce.
Učitelj se mora oddaljevati od strankarstva, ki vzbuja razprtje, rodi sovraštvo in ovira napredek v javnem delovanju Vzgojitelj mora biti prijatelj vseh, toda na nikogar navezan s preveliko ljubeznijo. Njegovo življenje mora biti prosto in neodvisno, njegovo govorjenje odkritosrčno in častno. In ker mora biti šola njegova največja skrb, naj govori pogosto s starši in naj jih prepriča, da v družini ne sme nikdar manjkati do-1
brega zgleda, da se ne sme nikdar delati proti temu, kar se uči v šoli. Učitelj naj jim dokaže, kako morajo vedno skrbeti, kje so otroci, s kom občujejo, ker narava otrok je taka, da radi ene besede, radi enega zgleda izgubijo sad, katerega so pridelali z dolgim poukom.
Ta skrb zunaj šole je potrebna, ako si učitelj hoče pridobiti spoštovanje, ono. ljubezen in ono veljavo, od katerih je odvisen napredek, ki ga ima pričakovati od pouka. Vzgojitelj mora iskati način, kako storiti med šolo in družino sladko vez, in tako bo postal svetovalec staršem, ki se bodo vsekdar, ko bodo potrebovali nasveta, obrnili do njega. Tako si bosta šola in družina podali roki in skupno vzgojevali sinove ter pripravljali družbi dobre in poštene državljane.
Slovensko šolstvo v Gorici. O
veselem napredku slovenskega šolstva v Gorici pišejo primorski listi: Lepo znamenje o napredovanju vsakega naroda je dobro obiskovanje njegovih šol. V tem oziru smejo goriški Slovenci v mestu in po deželi ponosni biti na obilno število otrok, ki obiskujejo šole. Tako se je vpisalo v štirirazredno mešano šolo društva Šolski Dom“ v Gorici v „Malem Domu" 195 otrok, v štirirazredno deško šolo v „Š Domu" 203 učenci in v šest-razredno dekliško šolo v istem „Š. Domu“ 331 učenk, skupaj 729 šolskih otrok. Tem treba došteti še 43 učencev iz deške in 98 učenk iz dekliške pripravljalnice, skupaj 141 gojencev, tako, da skupno število ljudskošolske mladine v „M. in Š. Domu" znaša 870 učencev in učenk. Pa tudi obrtni šoli sta dobro obiskovani. V strokovno šolo za umetno vezenje in belo šivanje se je vpisalo 28 učenk, v tečaj za odrastle 9 V strokovno šolo za krojno risanje, krojenje in šivanje oblek 31 učenk, v tečaj za od-
rasle 13 torej vseh skupaj 81. Večinoma učenk iz vsakdanje šole obiskuje tudi dekliško nadaljevalno šolo, v kateri se pod-učuje vsak dan od 1 o do 12 ure predpoldne. Najbolje je poskočilo število učencev obrtno-nadaljevalne šole, katerih se je vpisalo za nedeljske tečaje 212, tako da za obstoječe tri razrede ne zadostuje po ena šolska soba, ampak so se morale vzeti še druge na pomoč.
Vseh učencev in učenk je torej v „M. in Š. Domu“ 870, 8i, 212, skupaj 1 163.
Tudi šolski zdravnik je že nastavljen na tem slovenskem zavodu. „Go-rica“ poroča:
Šolski zdravniki so znani na Nemškem že dlje časa Pri nas se jih spominja še le zadnji šolski in učni red za obče ljudske šole z dne 29. septembra 1905. Njihova naloga je ogledati si od časa do časa šolske prostore in šolsko mladino ter odrejati, kar je potrebno v zdravstvenem oziru. Šolski in učni red določuje, naj učitelji v vseh stvareh, zadevajočih zdravje šolskih otrok, vprašajo za svet zdravnika, kateremu je poverjeno paziti na zdravstvene koristi v šoli, in naj podpirajo njegovo delovanje v vsakem oziru. V učni zavodih društva „Šolski dom“ v Gorici v „Malem in Šolskem domu“ je prevzel mesto šolskega zdravnika brezplačno dr, A. Brecelj, praktični zdravnik v Gorici. Od časa do časa bo obiskaval posamezne razrede, ogledoval šolske prostore in otroke ter dajal potrebna navodila. Zdravil bo brezplačno tudi na domu otroke iz društvenih šol, ki prinesejo priporočilo od svojega učitelja ali učiteljice. Dr. Brecelj se je udeležil ortopedičnega tečaja, ki se je bavil izključno z zdravstvenimi zadevami otrok, in ima v tem oziru najnovejše izkušnje. Mestni otroci, ki bivajo pogosto v ozkih, zaduhlih prostorih in se ne gib-
ljejo toliko, kolikor bi trebalo za njihov telesni razvoj, potrebujejo zdravniške pomoči in nasvetov veliko bolj ko otroci na kmetih, ki živijo in se gibljejo v svežem zraku ter vežbajo telo v vsakovrstnih skokih in naporih. Castitamo „Šolskemu Domu”, ki, kakor je na dobrem glasu v podučevanju, bo prvako-val tudi z ozirom na šolskega zdravnika in šolsko zdravstvo. Vsa hvala zdravniku, ki je brezplačno prevzel ta trud.
Šolski bojkot Poljakov na Pruskem. Iz Poznanja javljajo, da se med Poljaki čimdalje bolj širi bojkot proti nemškemu pouku veronauka v šolah. V več slučajih so se Poljaki javno uprli učiteljem. V mestu Poznanju se upor omejuje na pismene proteste. Poljski provincialni listi napovedujejojfnadaljevanje štrajka.
Štrajk se je pričel razširjati tudi na zapadno Prusko. Kakor poročajo iz To-runa, so v nekaterih vaseh učenci izjavili v šolah, da so jim doma očetje in matere prepovedali moliti v nemškem jeziku in se učiti veronauka v tem jeziku. V koniškem okrožju je 600 poljskih očetov poslalo preko škofa v Kulmu prošnjo na prusko naučno ministrstvo, da se šolah uvede pouk v veronauku v poljskem jeziku.
Kakor javljajo iz Poznanja, je prišlo v Šubinu 20. t. m. do hudih škandalov v šoli. Šolske oblastnije so odredile, da se imajo zapreti vsi otroci, ki niso hoteli moliti nemški. Popoludne so očetje otrok udrli v šolske prostore ter so se postavili proti učiteljem. Konečno so očetje izpraznili Šolo vzlic temu, da je bila policija poklicana na pomoč. Od sedaj naprej zasede policija vsakikrat šolo, ko bodo otroci morali „sedeti“ radi ena-cega vzroka.
Lega nazionale je odprla italijansko šolo v čisto slovenski občini Krka-
vici v Koprskem okraju. V šolo se je vpisalo 53 slovenskih otrok. Materijalna odvisnost od laške gospode je stariše prisilila poslati svoje otroke v to poitali-jančevalnico.
Javno knjižnico so osnovali v Ajdovščini; odbor je prosil občinski zastop, naj da knjižnici brezplačno primerne prostore.
Za pohabljence. V Clevelandn hočeta F. M. Cormier in A. W. Fritz pod imenom „Theo Assiociated Manufacturing Co.“ zgraditi tovarno v kateri bodo opravljali delo samo pohabljenci, izdelovali bodo predpasnike in jopiče, stroje za popravljanje čipk in slične stvari, ki se lahko izdelujejo brez velike telesne moči. Že pred nekoliko meseci je otvo-ril gospod Cormier delavsko posredovalnico za pohabljence, in zglasilo se jih je toliko, da je sklenil ustanoviti tovarno za pohabljence
Posledice vzgoje v ponemčeval-nih šolah. Pod tem naslovom poroča praški katoliški dnevnik „Cech“ v svoji 301. številki iz dne 1. novembra 1906: Nedavno je v Trnavki umoril češkega dečka učenec tamošnje ponemčevalne šulferajnske šole. Ta zločin je v globino duše pretresel vse prave prijatelje omike, zakaj iz tega slučaja se jasno vidi, kakšna škoda in zlo se napravlja človeštvu, ako se otroci duševno mučijo v šolah, katerih učnega jezika ne razumejo. Vzgoja in pouk je seveda tudi v takih šolah za nič. Žalibog, krvavi slučaj trnavški ni osamljen. Iz čeških Budjejovic prihaja poročilo, da je učenec nemške šole, petnajstletni Ja-novsky, v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v Adamovu ustrelil s fiobertovo puško češkega šolarja in siroto trinajstletnega Bogomila Skalickega, ki je s svojo sestrico obiskoval češko šolo v Rudolfovem. Sirota Skalicky je že daljši čas moral prenašati sirovosti od Janovskega, ki je v
nemški šoli posirovel. Kadarkoli je Ja-novsky srečal Skalickega, zmerjal ga je in tepel. Tako je bilo tudi omenjenega jutra v ponedeljek. Sirota Skalicky s svojo sestro je šel v šolo; na potu je srečal tri fante z njihovim tovarišem Janovskym. Siroveži so ga takoj napadli in začeli tepsti. Jokajoč je šel ubogi Skalicky dalje in je samo rekel svojim napadalcem „Le to si zapomnite ! Bog vam bode vrnil, kar ste meni storili. To bom povedal v šoli gospodu učitelju." — Te besede so v nemški šulferajnski šoli odgojenega Ja-novskega tako razkačile, da je planil na jokajočega Skalickega in ga je s flobertko ustrelil v glavo. Nesrečni češki deček je smrtno ranjen padel na tla. Sirovi in brezvestni morilec je zbežal v gozd. Uboga žrtev siroveža, smrtno ranjeni Skalicky, ves krvav, se je zvijal v bolečinah na tleh. Na vpitje njegove sestrice so prihiteli ljudje in prihitel je tudi orožnik. Pogled na nedolžno, s smrtjo se borečo žrtev, je bil srce pretresujoč. Vse, tudi orožnika so polile solze. Poklicani zdravnik dr. Huller je spoznal, da je dečkova rana smrtna. Namesto v šolo so spravili reveža v bu-djejoviško bolnišnico, kjer je v kratkem umrl. Nesrečni deček je sin vdove, ki je polagala vanj velike nade. Bil je priden, tih, miren, pobožen deček, ki je v šoli zelo dobro uspeval. Revež je postal žrtev siroveža, ki v ponemčevalni šoli ni bil niti vzgojen niti omikan.
Minister — pa zopet učitelj. Ministrstvo v Švediji, ki je prevzelo državne posle meseca oktobra 1. 1905 je moralo sedaj odstopiti zaradi volilne pravice. V tem ministrstvu je bil naučni minister nekdanji učitelj ljudske šole, državni svetnik Fritjof Berg. Zaradi tega odstopa se je odločil Berg, da se vrne v svoje prejšnjo učiteljsko službo.
Najmanjša knjiga na svetu. Svoj čas je izdala knjigarna bratov Salmini v
Padovi (na Laškem) knjigo, ki je ostala do danes najmanjša na svetu. Knjiga je tako velika, kakor nohel na ženski roki; dolga je 10, a široka 6 milimetrov. — Vsebuje pismo, ki ga je pisal 1. 1615 veliki zvezdoslovec Galileo Galije, na Kristino Lotarinško. Knjižica ima 205 strani, na vsaki strani je 9 vrst. Tisk je lep in razločen, da se more citati brez povečal-nega stekla.
Draga knjiga. Med najdražje tiskane knjige sodi psaltir, ki sta ga leta 1459. tiskala Fust in Schoffer. Ta knjiga je iz velina in je bila tiskana v samo 20 izvodih. Za 12 izvodov se zna še dandanes, kje s? nahajajo Leta 1844 je bil en izvod te knjige prodan za ceno 125.000 kron. Leta 1904. je neki frankfurtski an-tikvar kupil en iztisk tega psaltirja na javni prodaji v Kodanju za 100 000 kron
Azil za mladoletne, ki so bili sod-nijsko kaznovani, pa je upanje o njih, da ne zaidejo več na kriva pota, so otvorili na Sentpeterski cesti v Gorici. Društvo za varstva takih mladoletnih je najelo tam hišo ter nastanilo za sedaj 8 takih mladeničev pod nadzorstvom upokojenega orožniškega stražmeštra Cigoja; prostora je za 10. Društvo obskrbuje tudi nadzorstvo drugih starejših bivših kaznencev, katerim je preskrbelo delo, tako da izvršuje društvo res lepo, humanitarno nalogo. V azilu je prirejeno vse prav čedno ter je skrbljeno za najstrožji red. Otroci čutijo to dobroto, in vrača se jim veselje do poštenega dela in rednega življenja; upati je, da se jim tudi vrne ter da popolnoma pozabijo na luknje in skednje, po katerih so se potikali ter počeli kaznive reči Predsednik društvu je vit. Catinelli, podpredsednik prošt Faidutti, v odboru so tudi sodnijski svetnik Jeglič, sodnijski pristav dr. Snider itd. Mladeniči v azilu imajo 10 — 15 let; po narodnosti so: 7 Lahov, 1 Sjovenec. — Društvo naj izkuša pri-
dobivati si po vsi deželi vedno več članov in podpor.
Večerne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. V zadnji seji mestnega sveta tržaškega je utemeljeval dr. Rybaf svoj predlog o ustanovi večernih šol v slovenskem jeziku v predmestjih in v zgornji okolici, rekoč, da je na vseh večernih šolah učni jezik le italijanski. Prebivalstvo pa je italijansko in slovensko, zato bi morala občinska uprava skrbeti za obe narodnosti. Če pozna občina slovenske prebivalce, kadar morajo plačevati doklade, jih mora poznati, kadar zahtevajo, naj se skrbi za njihove kulturne in gmotne potrebe. V okolici je še večja potreba večernih šol nego v mestu, ker zunaj je še več analfabetov, kakor nam kaže zadnja statistika: v mestu jih je 21 %, v spodnji okolici 36, v zgornji 35. Na podlagi teh izvajanj je stavil govornik predlog, d a se tudi v predmestjih in v zgornji okolici ustanove večerne šole s slovenskim učnim jezikom. V formalnem pogledu je predlagal, naj se ta predlog izroči odseku. Predlog dr. Ryba?a je bil sprejet soglasno in brez vsakega prigovora.
Učiteljišča v Avstriji. Leta 1905/6 je bilo v Avstriji 49 moških učiteljišč z 8668 kandidati (v IV. letniku 1878 kandidatov) in 19 ženskih učiteljišč s 3738 kandidatinjami (v IV. letniku 900 kandidatinj.) Priraslo je v tem letu učiteljišče za moške, namreč češko v Poljski Ostravi. Število obiskujočih je poskočilo za 476, in sicer 414 kandidatov in 62 kandidatinj.
Nemških moških učiteljišč je 22, in sicer po 2 v Dol. Avstriji, na Moravskem, v Šleziji, na Tirolskem, na Štajerskem, po 1 v Gor. Avstriji, na Salcburškem, na Koroškem in v Bukovini, 8 pa na Češkem; čeških je 12, in sicer: 8 na Češkem, 3 na Moravskem in 1 v Šleziji, poljskih je 5 v Galiciji, poljsko-rusinskih
6	v Galiciji, I nemško-slovensko v Ljubljani, i hrvaško v Dalmaciji, i laško v Roveredu na Tirolskem, i nemško-sloven-sko-hrvaško-laško v Kopru. Ženskih učiteljišč je, in sicer: io nemških, 2 na, Du-naji, po i v Linču, v Inomostu, v Gradcu, v Pragi, v Brnu, v Opavi, v Cernovicah in v Celovcu; češki sta 2, v Pragi in Brnu; poljska so 3, v Krakovem, v Levovu in v Pfemislu; 1 nemško-slovensko v Ljubljani, 1 hrvaško v Dubrovniku, I laško v Tridentu, I nemško-laško-slovensko v Gorici.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 176. vodstvena seja se je vršila v sredo, dne 17. oktobra 1906 v družbinih prostorih „Narodnega domu." Navzoči : Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški, Fran Črnagoj, Aleksander Hudovernik (blagajnik), Luka Svetec (namestni prvomesrnik), Anton Svetek, dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivan Šubic in Ivan Vrhovnik. Izmed nad-nadzorništva je bil navzoč dr. Vladimir Ravnihar Svojo odsotnost sta opravičila vodstveni ud dr. Pavel Turner in vodstveni svetovalec Ivan Murnik. — Po običajnem pozdravu je častital prvomestnik—otvo-rivši sejo ob 3 uri pop. — namestnemu prvomestniku Luku Svetecu na njega jutrišnjem 8i.imendanu ter prijavil, da je postal slavljenec povodom svoje 80 letnice dvakratni zastopnik dveh novih pokroviteljnin. Združena odbora šent-peterske ženske in moške podružnice ter združena odbora obeh ljubljanskih srednje-mestnih ženskih podružnic sta darovala namreč po eno pokroviteljnino, koji se vpišeta na ime nam. prvomestnika. — V svrho hitrejšega reševanja družbinih zadev se je sklenilo ustanoviti dva odseka in sicer šolski in gospodarski odsek. V šolski odsek so bdi izvoljen': Ivan Šubic (načelnik), dr, Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran Črn agoj, dr. Ivan Svetina in Ivan
Vrhovnik; v gospodarski odsek so pa bili izvoljeni: Aleksander Hudovernik (načelnik), dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški, Fran Črnagoj, Anton Svetek in Ivan Vrhovnik. Ko se je še rešilo mnogo družbinih agend ter se je imenoval dr. Ivana Svetina vesoljnim tajnikom, je zaključil prvomestnik ob 6. uri sejo.
Zakon proti kajenju pripravljajo na Angleškem, Deček pod 16. letom, ki ga bodo zalotili, da kadi, ali da ima pri sebi tobak, bo moral plačati 40 šilingov kazni. Tudi prodajalci, ki prodajajo otrokom tobak, bodo z enako globo kaznovani. Če bi prodajali otrokom tobak večkrat, se jim kazen zviša do 600 K. Komisija, ki se peča s tem vprašanjem, je mnenja, da kajenje privede moške do pijančevanja, ki je zopet vzrok nesreč in zločinov
V državnem proračunu za leto 1907 zahteva naučno ministrstvo 90 milijonov 460 266 K (lani 87.260 902 K) in sicer med drugim za gimnazijske stavbe na Štajerskem 10.500 K, na Kranjskem 31.400 K, na Primorskem 7400 K. Za realčne stavbe na Štajerskem 18.400 K, na Primorskem 2ooo K. Za obrtne šole na Štajerskem 8000 K, na Koroškem 5000 K, na Primorskem 2850 K. Za ljudske šole na Štajerskem 2o 300 K, na Koroškem 14 380 K, na Kranjskem 2667 K, na Primorskem 8000 K. Za meščanske šole na Primorskem 32 100 K.
V	Celju so šole brez veronauka,, brez molitve, brez sv. zakramentov! „Slov. Gospodar“ poroča: Šolske razmere, v našem mestu in okolici so vedno ne-znošnejše. Za slovenske ljudske šole se bijemo že leta in leta. A dozdaj še nimamo niti ene javne šole za dekleta iz okolice. Pripravljen je že kraj za zidanje novega šolskega poslopja za deško šolo, a vladnL krogi ne pustijo zidati Medtem pa zidajo Nemci v mestu šolo za šolo. Čez eno,
kvečjemu dve leti bodo postavili za Ga-berje novo dvojno petrazredno (za dečke in dekleta) ponemčevalno šolo, s katero upajo uničiti celjsko okolico v narodnem oziru. Nemške celjske šole pa niso le v narodnem oziru Slovencem nevarne, ampak že tudi v verskem. Na šolah, kjer je neki Pražak za ravnatelja, v treh razredih ne smejo več moliti molitve, ki jo je sam Jezus učil: „Oče naš", iz enega razreda pa so že sploh odpravili vero-nauk: katehet nima tam ničesar več opraviti tam ni molitve, ne prejemanja sv. zakramentov. To je tista „svobodna šola“ brez Boga, brez vere, brez verske vzgoje. Slovenci, čas nas kliče v v.rski in narodni boj proti oskrunjevateljem naših najdražjih svetinj: vere in besede materine! Proč s takimi šolami, slovenskih otrok ne v take šole! Vlada, daj že vendar slovenski deci slovenske šole! Vstani ljudstvo, in govori!
Nova šola. V fari St. Janž na Dolenjskem je na visokem hribu Kal podružnica te župnije. Pred 80 leti je bila pa na Kalu samostojna župnija. Ker so bili pa župnika baje domačini ubili, opustila se je ta fara, ki ni dobila več svojega duhovnega pastirja in se pridružila Št Janžu. Šolo so bili pač pred leti tu ustanovili, a ker niso dobili zanjo prostorov tu, prestavili so jo bili na sosednji hrib Bransko, kjer je bil dal posestnik sobo brezplačno. Letos pa so na Kalu dozidali šolsko poslopje, v kateri bode za sedaj le enorazredna šola in v kateri bode prostora tudi za 2. in 3. razred za slučaj, kadar bode treba šolo razširiti. — Dočim je imela šola Bransko-Kal do zdaj le ne-izprašane učitelje, dobila je letos v osebi
g. Vajde mlado izprašano učiteljsko moč, kateri se je v ponedeljek 5. t. m. nova učilnica slovesno izročila.
Osebna vest. 'Učitelj in vodja ljubljanske gluhonemnic?? g. J. Pianecki je napravil v Gorici izpit za učitelja na gluhonemnici.
Vadniški učite! |i in učitelji c. kr. ljudskih šol so iraeli 22. julija shod. na Dunaju. Glavne 1 jih zahteve so sledeče 1. Prva in druga petletnica se povišaj od 200 na 300 kron. tretja, četrta in peta pa od 300 na 500 K. 2. Uvrstijo naj se v IX. činovni razred po preteku
5	let in v Vlil. plačilni razred po preteku 25 let z naslovom glavnega učitelja. Vračunava se službena doba od dneva usposopljenostnega izpita. 4. Službena doba se skrči od 40 let na 35 let. 5. Ure. ki se porabijo pri lokalnih konferencah, se vračunajo kakor službene ure. 6. Preskrbe naj se jim ustanove, da se morejo udeleževati ferialnih tečajev. 7. Pri izberi c. kr. okraj, šol nadzornikov in pri imenovanju glavnih učiteljev se naj ozira v prvi v'rsti nanje.
Pozor tamburašil Izašle so najno-viji Albumi za brač 1. ito: Album hrvat-skih narodnih pjesama, Album slovenskih narodnih pjesama, Album bosanskih narodnih pjesama, Album srbskih narodnih pjesama, nadalje tamburaške škole od Stjepušina, Farkaša i od Tomiča. Popis tamburaških komposicija, albuma i školah šalje se svakomu franco. Dobiva se sve gore navedeno samo kod Prve si sačke tvornice tambura J. Stjepušin u Sisku.
{InilOtKhi IIrifoIi“ izhaja enkrat na mesec (15.). Cena mu je na leto 4 K, na pol leta 2 K.
U	Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren Ivan
1	,Rak	o	ve	c.	—	Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
Učitelja4* v Ljubljani. ,S\S\S\S\S\S\S\0\S\S'.S\S'.®\S'>®\S\S'SSSNS'«SNS''S\S' Tiska Katoliška Tiskarna.