Mnogc gospodinjo, ki se ukvarjajo z rcjo rac, tc_.ijo, da jim race ne prineso pravega haska. Ene ho.-jo mi_.0o jajc, druge zopet težke mastne pecenkc, marsikateia bi pa hotela kar obojo. Ta ncuspeh ima svoj vzrok v dejstvu, ua gospodinjo ne poznajo svojih živali, ker zahtevajo od^njih nekaj, česar jim nc morejo dati. Raca-jaj.arica in mesnata raca sta dve povsem različni živali ne samo po zunanjosti, ampak tudi po svojih lastnostih, zahievah krme in življenskih pogojih sploh. Zato pa tudi od race-jajčarice ne moremo zahtcvati, da se obredi na inoso in obratno od mesnate race, da bi znesla no'voljno množino jajc. Najprej si moramo torej biti na jasncm: kaj pravzaprav hočemo: jajce ali meso? Potc-rn si izberemo primerno pasrno.- Na ta način ne bomo razotarani nad koristnostjo ra.jo reje. Kot izvrstne jajčarice se odlikujejo ie živali lahkih pasem. Vitke, gib.uc, plašne.živali zneso letno povprecno po ^.00 do 250 jajc. Zahtevajo pa prost izIiod in priliko za plavanj-e. Gicde krrie so skromno, ker iščejo pretežni del svoje hranc na travnikih, v potokih, grabnih ali ribnikih, seveda le, čo imajo tako vodo na razpolago. Tcžo dbsežejo do 2''2 kg, torcj to pasmo niso primerne za pitanjj. Za pitanje je pri^Jiv.ijiva pekingška pasma (Pcking raca). Velike, siroke in lene živali se zelo dobro redijo. Žc mlade, dc_et tednov stare race _e s pravilnim pitanjem zredijo do 2'^ kg teže, medtem ko se doseŽ3 pri starih racah tudi 5 kg in šc več. Predpog-oj da dosežejo t_ko težo, je pa p. .vo pitanje. r ,je se v.čkrr.t na dan mehka piča, ki sestoji večjidel iz koruznc moke, ovsotiega šrota in drugih rcdilnih snovi. Živali sc ne smejo preveč oibati, toroj omejer, sicor pa od0.varjajo. prostor in tudi pl.vati ne smojo, kor se sicer krma -jorabi za mo. '^ jajca mesto za mcso. Kljub temu bi pa raca ne znesla vec kakor kvečjemu do 100 Pasma, ki da mnogo koristi kot izvrstna jajčarica, je Khaki Campbell. Vzrcjena je potom kri_anja iz treh p:av dobrih i>asem in pri nas tudi že udoma.ena. Ležc 250 do 300 jajc letno. Visokih zahtev nirr.a, le prost izhod in vodo l".r imeti kakor v_e lalikc pasme. Pri tej priliki omenim, da gnojnica ni »voda« za n e. Če ni druge vodo (potok, graben, ribnik), raje ne rac ali jim pa na vsak ničin zabraniti žlobudranje po gnojnici. Omenjona pasma Kliaki Campbcll zelo liitro raste. S 5 do 5'* meseci žo z_.čno race n..ti jajca. Nc obredijo se do večje teže, vmdar dajo dobro in soeno pe.cnko, tako '".a se izple._a pitati mlade odvišne racmano. S tem pa ni rečeno, da bi bila ta pasma primcrna za pitanjo. Razlike med posameznimi pasmami rac je treba poznati, da se ve, s čim lahko koristi ena ali druga, sicer se stavi nanje povsem napačne zahtev.. Vsak mora vedeti, kaj hoče. Kdor pa si glede tega ni na jasnem, tako v življenju kakor v perutninarstvu, pač ne dobi ns eno ne drujo — v tem slu.aju ne bo jajc, ne.inastne pečenke. Mall pareki. •:o izmed vse perutnine najbolj občuiIjive živalce, ker jim škodi mokroia in mraz. Vsled prehlada kaj radi poginejo. Kako se purčke obvaruje pogina, jc pcvedala iz lastne sknšnje neka gospa, bivša veleposestnica na Ruskem, 'kjei* se redi purane v velikem. Po nasvetu je ravnala lastnica perutninske farme na Nemškem ter potrjuje, da so je dobro obnesel, ker ji ni poginil niti eden purček vsled prchlada in mokrote. Takole jc ravnati: kolikor mogoce hitro se skopljo mokrim, premraaenim purčkom noge do kolen v — žganjv.. Eno kapljico žjanja se pa vlije z mala žličko.živali v kljun. Morda porečc ta ali ona gospodinja: škoda žganja za purjo kopel. Nič ni škoda teli par požirkov. Saj zadostujc pol litra žganja za večkratno kopel. V primerno visok in' širok lonček se vlije žganje, da se purček postavi lahko vanj. Po uporabi sc žganjc seveda zppet shrani. Okopano 2ivali je pa takoj po kopeli dati v koLUivo med subc toplc krpc, da so ogrejejo in posušiio.