Investicije v prvem polletju
Ni dvoma, da je obseg investicijskib. naložb v gibanju na-šega gospodarstva bistven činitelj, od ikaterega je odvisna sta-bilnost gospodarstva in skladnost njegovega razvoja. V minu-lib. letih je predstavljal enega izmed glavjiih virov dispropor-cev (zaradi preobsežnosti), prav tcko pa je omejitev investi-cijske potrošnje od drugc polovico 1. 1953 pomenila učinkovit ukrep za ustalitev gospodarstva. Zato je popolnoma razum-ljivo, da pri plantranju gospodarskega razvoja posvečamo po-sebno pozornos-t velikosti investicijskih naložb.
Kakor je znano, je letošnji družbeni plan določil, da se bodo letošnje investicij&ke naložbe gibale na ravni investicaj, ki so bšle reaJizirane v ]etu 1955 oziroma v 1. 1956. Gibanje naložb kakor tndi dotoka sredstev, ki so nainenjena za inve-sticije, v prvih šestih mesecih le>tos pa kaže, da so bila ta predvidevanja v znatni meri presežena. Prekoračen je je ob-' čutno in če bi se tudi v prihodnje nadaljevalo s takim tem-pom, bi lahko imelo negativne posledice za nadaljnji razvoj gospodarstva. Naj zapišemo, kaj nam o tem govorijo podatki za prvih šest mesecer (v milijardah dinarjev):
1956           1957         Indeks
dotok                 2*6,1          266,3           123
poraba               138,2           180,6           150
Ti zneskd se nanašajo na skupne investicije afcupaj s po-rabo amortizacijskih skladov. Res je, da podatki za junij niso dokončni, tako da lahko pride še do manjših odmikov, toda to ne bo bistveno spremenilo slike. Vsekakor jc treba upošte-vati, da so bile investicijske naložbe v prvih šestih mesecih lani nekolikobolj počasne zaradi slabih vremenskih razmer, nadalje zaradi zamudc v prejeraanju družbenih plan<jv kakor tudi zaradi močnega učinka ukrepov za omejitev investicij. Toda celo čc vse to upoštevamo, pomeni povečanje za 50 od-stotkov zelo visok odstotek. To opozarja na možnost novih motenj, če bi se taka gibanja šc naprej nadaljevala. Zato je zvezna Ijudska skupSčina na nedavnem zasedanju, ko je raz-praTljala o analizi gospodarstva v prvih štirih mospcih, po-udarila potrebo po bolj počasnem trošenju investicijskih sred-stev.
Vse to kaže, da je treba na področju investtcij nvesti tak sistem, ki bo omogočil bol.j določno in sigurno reguliranje ob-sega iovesticij. V tem smislu mislijo. da je najbolj smotrno, če se uvede sistem, po katcrem bo mogoče dot-ok sredstev za investicije v tekočem letu porabiti šele v prihodnjem letu. Tako bš že v naprej vedeli za velikost investicij in to bi do-puščalo mnogo bolj odrejeno in točnp planiranje gibanja go-spodarskega razvoja. Ta sistem smo že doslej delno uvedli, in to v uporabljanju investicijskih sredstev pri gospodarskih or-ganizacijah. Prav tako računajo sedaj z uveljavitvijo uredbe o načinu uporabe sredstev iz skladov. ki so bili ustanovljeni z zveznimi predpisi. Ta uredba prav določa, da je mogočc v De-kem letu trošiti samo sredstva, ki so bila ustvarjeiia v pred-hodnem letu.
Razumljivo pa je, da ni mogoEe uaeukrat preiti na iak sistem, ker je bilo dosloj v navadi, da se dotok sredstev po-rabi takoj. Ce bi naenkrat prešli na razloženi sšstem, bi to imelo zelo resne posledice na področju investicij in te bi lahko negativijo vplivalp na gospodarstvo. Zato je potrebno, da izTršimo prehod postopoma. V zvezi s tem je določeno. da je mogoče r 1. 1957 posamezno sklade trošiti v naslednjih od-stotkih: 60"/o sredstev družbenih investicijskih skladov, 70% skladov za napredek gozdarstva, 9O°/o skladov za kreditiranje stanovanjske gradifvc in 80 odstotkov drugifo skladov.
Razlike m©d temi odstotki izvirajo predvsem iz dejstva, da so že doslej obstajale cloločene omejitve v smislu blokira-nja dela investicijskih srcdritev (20 odstotkov družtx;nili inve-sticijskih skladov in 12 oclstotkov sklada za napredek gozdar-stva), kakor tudi iz politike, ki jo izraža letošnji plan. Prav taiko so za ietošnje leto izvzeta sredstva zveznih skladov, pri skladih polit«čno teritorialnih enot pa se od osnove za obra-čun dela, ki ga ni mogoče porabiti. odštejejo zneski, ki so bili daini podjetjem za obratna sredstva.
Tako se z uveljavitvijo te uredbe doseže naslednje: prvič je omogočeno bolj odrejeno in trdno reguliranje investicij-skih naložb kot važno pivine gospodarskega planiranja in dru-gič bo fo že letos vplivalo na holj počasno upoj-ablianje inve-sticijskih skladov, rla bi obseg investicij ostal pnbližno v do-(¦nčenih mejah in da ne bi motil skladnega vzpona jrospodar-•tva.                                                                          N. Miljanić