Izhaja vsak četrtek ia velja s poštnino vred ali m Mariboru s pošiljanjem aa dom ia celo leto 3a D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. laven Jugoslavija 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ništvo »Slov. Gospodar-
Iac v Mariboru, Koroi-;a cesta S. List se do-
poiilja do odpovedi. Naročnii» se plačuje v aaprej. — Telefon inter-orkaa it. 113.
Posamezna številka stane 1-5O din.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo je V Maril»«-ru, Koroška cesta št. B. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene
de-
L©. étevlllca.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
MASIBOB, dne 13. maja 1926
inseratom po govoru. Za večkratne oglase primeren popust Nezaprte reklamacije poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603, Telefon interurb, št,llS,
eo. letalis.
Lnman.fTai.iBi«
Bratje, mi stojimo trdno!
Jugoslovanska kmetska zveza je imela dne 4. maja tega leta v Ljubljani svoj občni zbor. Ob tej priliki je govoril naš voditelj dr. Anton Korošec. Njegova beseda je zadela v živo. Pokazal je na korenino zla v naši državi, na nepoštenost in korupcijo, ki vlada pri nas. Opozoril je na edino rešitev države — poštenost nad vse do vseh.
V naši državi se namreč vrši posebne vrste politika. Ne prizadeva se, da bi se zidalo, pač pa, da se podira. V naši državi ne napredujemo, ampak vedno bolj nazadujemo. In zakaj?
Glavna krivila je nepoštenost!
Z nepoštenostjo se je pri nas začelo. Bil je dogovor, da ostanejo v novi državi Srbi, Hrvati in Slovenci samostojni, vsak dobi svojo avtonomijo. Pašič sam je bil za to in je tudi pisal tako. Ko so ga pozneje spomnili na njegovo besedo, je odgovoril, da je že takrat mislil, da tega ne bo držal. Z nepoštenostjo, s kupljenimi glasovi so izglasovali sedanjo centralistično ustavo. Z nepoštenostjo se delajo razne politične kupčije in so se izvršile tudi one med Pašičem in Ra-dičem. Kajti ta »sporazum« ni bil za to ustvarjen, da bi se res složno pomagalo vsem državljanom, ampak za to, kdo bo drugega prevaril: ali Pašič Radiča ali narobe. In vse, kar se govori danes v taboru vladnih strank o sporazumu, o kmetu in o ljudskem blagru, vse je le ena sama debela laž. Laž je danes glavna ¿očka programa nekaterih strank.
Najprej v boj — proti nepoštenosti!
Vsi, ki ljubijo našo državo in jim je blagor ljudstva pri srcu, so na delu, da se končno iztrebi ta nepoštenost. Ves čas od začetka naše države je vršila ta boj Slovenska ljudska stranka. Marsikdaj je bila osamljena. A polagoma so začeli spoštovati njeno borbo tudi drugi. In danes se zbirajo vsi trezno-misleči, zbirajo iz vseh strank, da se napove odločen boj nepoštenosti. Danes se je temu boju pridružil tudi kralj sam in slovenski narod ga poziva, naj vztraja v tem boju proti korupciji in laži, proti nezakonitosti in nepoštenju v našem javnem življenju. Najpreje je potrebno, da se izčisti javno življenje te nesnage, potem pa pride doba poštenja in dela, potem pride tudi doba, ki jo željno pričakuje slovenski aarod, da bo na svoji zemlji svoj gospod! —
Sedanja vlada je še največja «vira.
Skoro leto dni je že vladal sedanji sporazum med Pašičem in Radičem. Govorili so, da so se sporazumeli, pa so se ministri zmerjali med seboj bati-aaše, kockarje, žepne tatove, gobavce, bitange in vucibatine. Ta sporazum je bil tak, da je Radič izrinil Pašiča iz vlade, a na to pa Pašič Radiča še bolj apretao. Po raznih političnih barantijah so se pobo-
tali, da se bodo znova sporazumno borili — za vla-dino moč, za oblast, pod katero bi dalje uganjali svoje nepošteno politiko. Sedanja vlada je še nezrela za borbo proti korupciji, proti nepošteni politiki, ker jo še sama uganja. Dokaz je njeno postopanje s kmet-skim stanom. Ker se Radič in zdaj seveda tudi gosp. Pucelj prav rada pobahata, da je sedanja vlada »se-ljačka«, kmečka, naj povesta, kako se to pozna. Morda za to, ker bo treba 13 milijard visok proračun — plačati? Ali zato, ker bodo davki večji, kot dosedaj, ker je carina na pljuge, na modro galico itd. itd. znatno večja in bo podražila vse kmetijske potrebščine? Sedanja vlada je največja ovira v boju zoper nepoštenost in zato je bo konec preje, kakor pa bi recimo g. Pucelj to rad videl! —
Na kolena?
Beograjski centralisti pravijo: Če smo Radiča spravili na kolena, zakaj ne bi tudi Slovenske ljudske stranke? Makedonija je na tleh, Vojvodina je istotako, zdaj že tudi Hrvatska. V teh krajih se narod ne! bo več dvigal proti nepoštenosti! Pri prihodnjih volitvah pride na vrsto — Slovenija. Radič bo tista šiba božja, (Pucelj in Prepeluh pa kaveljna na njej), ki naj ukroti in ukloni te trdne Slovence. — Tako računajo. Toda, če so se kdaj uračunali, so se zdaj. Tudi Pucelj in Prepeluh sta se z njimi. — Vojvodina, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in tudi Hrvatska — vstajajo. Makedonci sicer molče, a bombe pokajo in govore. Tudi vsem poštenim Srbom je že dovolj te nepoštenosti. Zato slovenski narod ne bo pokleknil, ne ho padel na kolena pred nepoštenostjo v politiki, če tudi so rekli g. Pucelj! —
Na noge!
Dvignite glave, kajti približuje se vaše odrešenje! Slovenski narod v stoletnih bojih ni klonil in ni pokleknil, pa naj zdaj to stori? Nikakor ne! Ravno nasprotno se bo zgodilo! Slovenski narod se zopet tesno združuje okrog svoje Slovenske ljudske stranke. Zopet izpregledavajo tudi zapeljani, da je le ta stranka ostala zvesto na braniku slovenske pravice.
Slovenski narod in Slovenska ljudska stranka sta nerazločljiva! Mi stojimo neustrašeno in zaupamo v boljšo bodočnost!
Tako je končal naš voditelj dr. Anton Korošec svoj veliki govor na občnem zboru Kmetske zveze v Ljubljani dne 4. maja tega leta. S svojo besedo je zopet povdaril tisto resnico, ki edina prinaša koneč-no zmago našega boja: »Sloga jači, nesloga tlači!« Zato bo ves slovenski narod ostal zvest svoji Slovenski ljudski stranki, kakor mu je tudi edino ona ostala vedno zvesta. Ravno v tej nerazločljivosti je naša moč, je zagotovljena naša zmaga.
Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada!
D0000000000000000000
Kmetski dnevi
13., 14. in 15. avgusta v Mariboru.
K ■
Občni zbor Jugosl. Kmetske zveze.
Slovenska Ljudska Stranka obsega v svoji res ljudski organizaciji vse stanove. Najmočnejši v njej je seveda kmetski stan. Ta ima svojo posebno zvezo, kimet-sko zvezo, ki je imela 4. maja v Ljubljani svoj občni zbor.
Govorniki na občnem zboru.
Najpreje je govoril naš voditelj dr. A. Korošec. Iz njegovega govora prinaša naš uvodni članek: »Bratje, mi stojimo trdno«, misli, ki jih je izvajal. Navzoči so govor z navdušenjem odobravali. — Za njim je govoril načelnik Kmetske zveze kmet J. Brodar, poslanec. Podal je poročilo o delovanju SLS. Posebno je povdarjal, kako veliko važnost ima dandanes časopisje. »Domoljub« se tiska v 30.000 izvodih, do novega leta ga naj tudi »Slovenski Gospodar« dohiti in potem naj dr. Žerjav še naprej pošilja zastonj svojo »Domovino«, pošiljal jo bo dvakrat zastonj. Prvič, ker je ne bo nihče plačal, drugič, ker je ne bo nihče bral! — Tajnik g. Gabrovšek pa je podal tajniško poročilo o organizaciji in povdarjal, da je najbolj važno to, da v vsakem kraju domača organizacija dobro deluje. Te male, krajevne kmetske zveze so stebri, na katerih sloni moč cele kmetske zveze. Zajo naj vsi odborniki imajo aa svojo častno zadevo, da vršijo, kar so prevzeli.
Kmetske zbornice.
Narodni poslanec g. A, S u š n i k je govoril o krneti kih zbornicah. To bi bila taka skupščina, kjer bi se govorilo le o kmetskem stanu,, o razvoju in o obrambi ii> zaščiti kmetijskih koristi in kmetijskega stanu v obče. Dela bi taka zbornica imela dovolji, posebno pri nas, ko se vlada sama prav nič ne briga za kmetske koristi in le toliko pozna kmeta, da sebe imenuje »seljačkac. Vsaka pokrajina bi naj imela svojo zbornico. Torej Slovenci slovensko kmetsko zbornico. Naš poslanski klub že ima pripravljen ves zakon za kmetijske zbornice, kaj, ko ga vlada nima časa »študirati«, ker vedno kaj drugega študira.
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. ^Anglciki spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus.
32
Nista še storila dvajset korakov drug za drugim,
»« gospod profesor nenadoma ustavi.
Pied njim je stal kakor zrastel iz zemlje orjaški <3rnec s sulico v roki, s tuljem in lokom na hrbtu.
Gospod profesor je nekam nemirno pogledal krog .sebe, nervozno snel klobuk in pozdravil:
»Dober dan, gospod!«
<irnec se je prijazno zarezal od ušesa do ušesa, ne-ičaj povedal, česar pa gospod profesor ni razumel, ter mu ponudil roko.
Profesorju se je vrnil pogum.
»Ab — me veseli, me veseli! Se poznava, kajne? Gotovo ste me videli v Baltimori? Jaz sem namreč Por-ieif, veste, iz baltimorskega vseučilišča!«
črnec se je še huje režal.
V temi je prišel bližje gospod Filander. Zelo se je čudil, ko je našel svojega profesorja v prijaznem pogovora a divjaškim črncem.
»Poglejte, gospod Filander«, mu je klical profesor, «tale gospod je moj dober znanec! Poznava se iz Balti-more.«
»Saj pravim —1 Gospod profesor, nikar mu preveč oo zaupajte! Divjak je, ljudožerec in kdove kaj še vse!
Poberiva se rajSi odtod, dokler naju še ni povezal v snop!«
»Bežite bežite! Takle dober človek!«
Skoraj bi se bil vnel nov prepir med obema častivrednima gospodoma, da jima ni črnec začel nedvoumno namiga vati, naj gresta z njim.
»Pa pojdiva! Gotovo ga čakajo kje tovariši, ki me tudi dobro poznajo. Morebiti navsezadnje še tudi vas kateri pozna, čeprav —?«
»Svarim vas, gospod profesor! Nikar —!«
»Bežite, bežite! Velik strahopetnež ste in tudi ne-vednež! Pravkar ste tole živalsko kost imeli za človeško, sedaj pa imate tegale prijaznega gospoda za divjaka. Bežite bežite!«
Živahno je stopil za črncem po gozdu.
Gospod Filander je šel za njim in majal z glavo.
»Nesrečni človek! Še oba bo pogubil —! Z njim poj-dem in z njim umrjem.«
XV.
Ine in Trzan se končno najdeta.
Ine je odprla oči.
Kako dolgo je bila v nezavesti, tega ni vedela. Tudi tega ne, kaj jo je pravzaprav zbudilo, ali izprememba v legi ali rahli, mehki glas, ki ji je božal uho.
Pozno je že bilo. Solnce je šlo k zatonu, obrobljalo z zlatom' sinje oblačke nad obzorjem, se bleščalo v morju in obsevalo z rožnatimi žarki drevje in grmičje.
Pa čudno —! Kje je pravzaprav bila —? Saj se je vendar zgrudila, ko je leva zagledala —.
Sedaj pa je ležala, ali pravzaprav slonela je nekomu v rokah. In čisto nič več je ni bilo strah. Mirno srečno, zadovoljno se je počutila.
Pogledala je kvišku.
Videla je v dvoje velikih rjavih oči, ljubeče in. polne skrbi so zrle vanjo. In te oči so spadale v čudno zagorel, moško lep obraz, resen, prikupljivi, pošten in odkrit. Bujni lasje so ga obrobljali in solnce ga je ožarjalo z nenavadnim sijajem.
In dalje je videla mogočna pleča in dvoje krepkih, mišičastih rok ji je nežno podpiralo glavo.
Čudno —!
Pred par trenutki je žarelo vanjo dvoje hudobnih krvoločnih levjih oči —.
Toda te oči niso bile levje oči —.
* Čegave neki? Tako znane so se ji zdele —. In obraz ji je bil tudi znan, tako dobro znan —.
Je mogoče —?
ZaprU''je oči in hotela razmišljati.
Pa rahel moški glas, proseč in mehek, ji je govoril:
»Ine —! Ljuba Ine! Ne boji se! Saj si pri meni! Poglej me!«
Pa ni hotela. Sladko, prijetno čuvstvo jo je objelo.
Da —! Pri njem je bila, pri svojem Trzanui Umrla je, sedaj je pri njem na onem svetu, kjer ni levov in ne Canlerjev. Nikdar več se ne bodeta ločila —.
Za opismenjevanje polti, za negovanje telesa
M Je tisočkrat pokaralo koristno, pa bo tudi našim čitate-ijem vedno dobro poslužilo. Da se doseže bela čista polt: Biaa tekoče lilijino mleko daje obrazu mladeniško svežino, 4in. 18.20. Najfinejši puder lepote dr. Klugera, din. 27.50.
Kmetska stanovska izobrazba.
Nadaljni govorniK. je bilo g. Mohorič, ki je govoril, kako zelo je kmetu potrebna stanovska izobrazba. Ne le gospodarstvo in delo, temveč umno gospodarstvo in strokovno delo bo dvidnilo naš kmetski stan. To kmetskio stanovsko izobrazbo naj vzamejo v svoje roke prosvetna društva, ki naj bodo nekake šole duševne in sArokovno-stanovske izobrazbe.
Volitev odbora.
Pri volitvah v nov odbor je bil za načelnika Jugo-slovenske Kmetske Zveze soglasno izvoljen kmet in poslanec g. Janez Brodar z Gorenjskega. Za njegovega namestnika pa je bil izvoljen g. D a v. Kranjc, posestnik v Veliki Pirešici pri Žalcu. Tudi ostali odbor je ostal sestavljen, kakor je bil dosedaj.
V organizaciji je moč.
Eden ne zmore dosti, treba je, da poprimejo vsi. Noben modern kmet dandanes ne more več reči: Vsak za sebe, Bog pa za vse! Pravilno se reče: Bog za vse, mi pa drug za drugega, ker časi so taki, da vsak za sebe — le propade. Vse se organizira, kmet naj ne zaostane! Zato naj raste v moči kmetska organizacija SLS — Kmetska zveza, in rastlo bo tudi blagostanje kmetskega stanu!
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Borba Pašič-Jovanovič se nadaljuje. Pašič je upal, da bo šlo lažje, pa je Jovanovič trd oreh. So se Pašiču v s led korupcijske afere njegovega sina Radeta le malo zobje polomili. V poslanskem klubu je postal Pašič predsednik. Imajo tako v pravilih svoje stranke, zato to ni nič čudnega. A Jovanovič se mu ne ukloni. Ko so preteklo soboto volili predsednika za medparlamentar-rio odposlanstvo, kjer je bil dozdaj predsednik g. Ljuba Jovamovič, ga je Pašič hotel vreči. A je bil Jovanovič ponovno izvoljen. Pašiča so pustili radičevci na cedilu, kar pa seveda starega politika zelo jezi.
Samostojni demokrati za zaščito učiteljev. Znano je, kako je vlada takrat, ko so vladali samostojni demokrati, preganjala krščansko misleče učitelje. Že postarane šolske voditelje je prestavljala popolnoma proti-postavno kam daleč kot navadne učitelje. Ko je pozneje morala druga vlada upravičenim pritožbam ugoditi in popraviti krivico, so se seveda morali umakniti tisti demokratski učitelji, ki so njihova mesta zasedli. Zdaj pa pride demokratska stranka in zahteva, da naj se učiteljev ne preganja. Tako je to, kakor če tat, ki te je okra-del, začne pridigovati, da se ne sme krasti. Čudimo se učiteljstvu, ki si ne upa odločno zavrniti sumnjo od sebe, da le hlapčuje samostojno-demokratski stranki. Sicer bomo pa o tem vprašanju enkrat posebej govorili!
Hola hop! Ko so bili klicani novi ministri, da zasedejo svoje prostore, je prišel na vrsto tudi g. Pucelj. Ko je bil poklican, mu je neki srbski poslanec zaklical: »Hola hop!« S tem je hotel povedati, da je g. Pucelj dober skakač iz ene stranke r drugo, da le do ministrskega stolčka priskače.
Tiho je slonela na krepkih rokah in poslušala rnehki, proseči glas.
Tedaj pa je začutila na čelu rahel dih poljuba,, boječega, nedolžnega, pa vendar tako čisto človeškega, zemeljskega.
Torej še vendar ni bila na onem svetu —?
Odprla je oči.
Obraz je bil sklonjen tesno nad njo.
»Ine, vzdrami se vendar! Ali me ne poznaš? Svojega Trzana, ki si ga prišla iskat v džunglo —?
Tedaj je vedela, čutila in okusila, da še živi pravo pristno zemeljsko življenje in da živi še tudi njen Trzan. —
Šum v goščavi ju je vzdramil iz njunega šepetanja.
Pred njima je stal orjaški črnec s sulico v roki ter s tuljem in lokom na hrbtu. Nekaj je povedal Trzanu.
Trzan je dvignil glavo. Hotel je vstati, pa ni imel več časa.
Dvoje prepirajočih se glasov je bilo slišati, dolga suhljata postava se je pririla iz grmovja in a njo druga, prav tako suhljata.
Obe postavi sta obstali kakor okameneli in molk je zavladal, sumljiv, preteč molk.
Prvikrat v življenju se je profesorju Porterju Ego-dilo, da ni mogel povedati svoje priljubljene rečenice.
Ni bilo čuda.
Ogromen mrtev lev je ležal na robu grmičja, dolga «ulica mu je tičala v levem boku, in par korakov v
Puder za dame, din. 4.40. Lepotica bela in rdeča, din. 3.30. Zoper rdeče, razpokane roke: Elsa glicerin lepote, din. 19.80. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje, din. 22, Elsa kina železno vino, din 16.50. Zopr slabim rastu las in prebijaj: Elsa ovet za lase, din. 27.50. Za odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij, din. 34. Za snežnobele zobe: Elsa voda za usta, din. 16.50. Zoper kurje oči: Elsa
stran je klečal na tleh mlad človek silnih pleč in čudno zagorelega obraza ter podpiral glavo Ini, hčerki slavnega vseučiliškega profesorja —.
Molk je pretrgal glas gospoda Filandra.
»Neverjetno —! Ni mogoče —! Gospod Trzan, ali ste vi, ali pa je samo vaš duh —?«
Besede so zbodle profesorja Porterja. Prezirljivo je dejal Filandru:
»Gospod, le kar molčite! Seveda —! Človeške kosti ne ločite od živalske, pa bi poznali živega človeka od njegovega duha —! Prepustite zadevo meni, ki sem oče tistemu dekletu tamle, ki je kakor vse kaže, zelo srečno —.«
Obrnil se je k mlademu paru. Trzan in Ine sta medtem~vstala, Ine je bila od strahu še vsa slabotna in Trzan jo je podpiral.
Čudna izprememha se je zgodila z gospodom profesorjem. Kdor ga je zadnje mesece poznal, bi rekel, da je v tem trenutku stari mož doživel veliko, nenadno srečo.
Lice se mu je zazlezlo v zadovoljne gube, oči so se mu dobrohotno smejale in odobravaje počivale na mladem paru, niti sledu ni bilo več v njegovem obrazu o tisti trudni zamišljenosti in raztresenosti, ki je posebno zadnje mesece ležala na njemi.
»Gospod1 Trzan, — ali pravzaprav dragi lord Grey-stoke, kakor «e sedaj imenujete«, je dejal in oči «o mu
turatovski obliž, din. 6.60 in Elsa turistovslca tinktura, «S*. 11. Za Vaš blagor: Blsa mentolni Jelinčič dm. 10, B1m Kolonjska voda din. 16.50, Elsa gozdni vonj za sob« ¿¡m. 16.50. Zavojnina in poštnina se računa posebej. Brez p», sebnih stroškov samo, alco se naroči v istem zaboju t cliav> nim domačim sredstvom Fellerjevim »Elsaflujdom« prt I«* komarju Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg Ml, Hrvatska.
žarele v prijazni hudomušnosti, »čuli smo, da ste mrtvi, da ste utonili. Kako neki da se kar na mah spet pojavite tule v džungli in kako da vas je našlo prav tisto dekle tamle, ki se tako zaupno oklepa vaše roke —?«
»Božja previdnost me je semkaj pripeljala, gospod, profesor! je rekel Trzan. »Toda dovolite, da vam predstavim svojo zaročenko! Gospodična Ine Porter in jaz, John Trzan Clayton lord Greystoke, midva sva si namreč pravkar obljubila večno zvestobo. Prosiva vas, da nama podelite svoj očetovski blagoslov!«
Profesor Porter se ni prav nič začudil. Le dobro-voljno se je namuznil.
»Hm, da —! Pravzaprav bi vas moral okregati, dragi lord! Zakaj pa niste že v Wisconsinu stopili takole pred mene z Ino, tisti večer, ko ste pognali s farme oholega Canlerja slabega spomina —?
Pa tudi tebe, drago dete moje, bi moral pravzaprav okarati! Mnogo grenkih ur bi bila prihranila svojemu očetu in sebi, če bi bila gori v Wisconsinu tistikrat pj Carlerjevem odhodu malo poprašala za svet i.tarega Porterja, mesto da si obračala oči za tistim grižavim fantom —!«
»Oče —!« je proseče rekla Ine in skrila obraz za širokim Trzanovim hrbtom.
»No no —, saj ne bom več! Kar je bilo je bilo —. Saj ni sem prav nič hud, prav nio —.
(Dalje prihodnji«.)
V skupščini razpravljajo o trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo. Kljub zahtevam naših poslancev niso hoteli poklicati k sklepanju pogodbe strokovnjakov, zato je pogodba v marsičem pomanjkljiva. Mi obmejni Slovenci smo zahtevali tudi v smislu resolucij sklenjenih na naših zborovanjih, naj se pogodba popravi. Centralistična ušesa pa so žal precej gluha za zahteve slovenskega ljudstva, ki jih je v narodni skupščini posebno branil poslanec z naše meje, g. Franjo Žebot.
Naše dolgove v Ameriki bodo začeli v red spravljati. Ko bo to urejeno, bomo šele vedeli, koliko da smo dolni in kako bomo ta dolg Ameriki odplačevali.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Na Angleškem se vrši hud boj med delavci in lastniki rudnikov. Ta boj pa se je prenesel na politično polje in tako si stojita nasproti vlada in — štrajkajoči delavci. Prvo število štrajkajočih se je že zmanjšalo, a vendar ijh štrajka še nekaj milijonov. Do zdaj |e bil mir v državi, a te dni so se začeli spopadi, ki šo prav nevarnega značaja. Ako se vladi ne bo posrečilo ukloniti delavstva, grozi, da bo nastopilo z vojsko. Če pa to stori, tedaj je nevarnost krvave domače vojske, ki bi zahtevala veliko žrtev. Škofje na Angleškem so nastopili kot posredovalci med obema skupinama in dobro bi bilo za Angleško, če se jim posreči pomiriti ta grozoviti gospodarski spopad.
Ako pa se jim ne bo posrečilo, tedaj grozi nevarnost, da se razširi štrajk še na Francosko. Isto sporočilo prihaja iz Danske, tudi iz Nemčije. Mnogi so mnenja, da vodi vse tajna roka iz Rusije, ki hoče uprizoriti svetovno delavsko revolucijo. Nevarnost je zelo velika.
Sckickiot
Vojska v Maroku. Turki in Francozi s Španci so se pretekli teden sicer pogajali, a se niso pogodil!. Vojska se nadaljuje. Španske in francoske čete so začele prodirati. Turški voditelj Abd-el-Krim pa se je odločil boriti se do skrajnosti. —
Na Poljskem izpreminjajo vlado kakor pri nas — na vsake 14 dni. Po tem lahko izračunamo, kake so razmere na Poljskem — kakor pri nas.
Na Norveškem že tudi poskušajo z delavskim štrajkom — do zdaj jih je 30.000 štrajkajočih.
Na Ogrskem so začeli sodno obravnavo zoper tiste, ki so francoski denar ponarejevali. Pa predno so začeli, so baje vsa dokazila zažgali. Doznalo 3e je, da so že 1. 1924 dobili častniki tajno povelje, ki se je nanašalo na ponarejevanje denarja. To je pač umazanija, prav ogrska umazaniza.
V Nemčiji se tepejo zaradi državne zastave. — Skoro vse stranke, posebno tudi katoliška stranka, ki se imenuje centrum, so zelo ostro nastopile zoper Hindenburga, ki je hotel državno zastavo izpreme-niti. Hindenburg je zagrozil, da bo odstopil, če bodo glasovali proti njegovemu predlogu.
Francoska ne ve, na katero stran bi ae nagnila. Čuti se osamljeno. Italija je pravzaprav proti njej, Nemčija tudi, Anglija ji itak ni prav naklonjena. Zato se bo morala odločiti ali tesno z Nemčijo, ali tesno * Italijo.
Svetovni mir je res le na papirju, je res le pobožna želja dobrih državnikov, nikakor pa ne vidimo, da bi se resno zanj trudili tisti, ki so v to poklicani. Ako se te težke razmere v Evropi ne poležejo, tedaj bo šla Evropa propadu in ne napredka nasproti. —
Kaj je vzrok naše vinske krize?
Naši vinogradniki imajo po večini svoja vina še v svojih kleteh. Niso ga mogli prodati. Tudi razni vinotoči tega vprašanja ne bodo rešili. Kajti mi pridelamo vino za to, da ga prodamo. Prodati pa ga nismo mogli.
Ko je bil preteklo soboto v Beogradu govor o trgovinski pogodbi z Avstrijo, je poslanec Žebot povedal, kaj je krivo, da nismo vina prodali. Imeli smo pravico izvoziti v Avstrijo 80.000 hI vina. A razne oblasti na meji so ovirale izvoz tako, da se je izvozilo vina le 3000 hI.
Odpomoč naši vinski krizi so vinarske zadruge, ki naj preskrbijo izvoz vina. Kmetje, pomagajte si sami!
Namakaj a„ZENSKQ HVALO, izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM,
Kaj je novega?
Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1926-27. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili
duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo«. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Ž njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. —■ Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto 6000 D, za dijake iz drugih škofij pa 7000 D. Zniža se po možnosti potrebnim in vrednim. Hrana je priprosta, a tečna in zdrava. — Dan sprejemnega izpita za prvošolce se naznani na rešeni prošnji. Drugo se dogovori osebno v zavodu. Prošnje za sprejem v nadaljnje razrede: od 2. do 4. razreda •ae sprejemajo najkasneje do 31. julija. Na višjo gimnazijo se sprejema le izjemoma in samo prav dobre dijake.
Ginljiv prizor. Izreden obisk je imel mariborski škof v sredo, dne 5. t. m. Pod skrbnim vodstvom svo jega učiteljstva so prispeli šolski otroci s Sladkega vrha iz župnije Marija Snežna na izlet v Maribor. Obiskati so hoteli tudi svojega nadpastirja. V srcu vesel jih je visoki prijatelj mladine sprejel v svojem škofijskem dvorcu. Iskrih oči in veselih obrazov so ga obkrožili mladi izletniki, zvesto so ga poslušali in s podobicami obdarovani so vsi srečno odhiteli iz hiše svojega duhovnega očeta.
Osebna vest. Profesor Josip Priol, znani strokov njak v sadjarstvu, je nastavljen za profesorja na sred nji kmetijski šoli v Mariboru. Našemu sotrudniku in požrtvovalnemu delavcu na polju umnega sadjarstva želimo na novem službenem mestu najlepših uspehov.
Duhovniške vesti. Vič. g. Gašpar Zrnko je vsled svoje bolehnosti odložil dekanijske posle in je za dekanijskega upravitelja namesto njega imenovan vlč. g. Janez Šketa, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Novomašnik č. g. Stanislav Cajnkar je nastavljen kot kaplan v Vuzenici. — Č. g. Leopold Amon, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je nastavljen v Stopercah za provizorja. — Kaplan č. g. Januš Kotnik je stopil v pokoj. — C. g. Jakob Rabuza, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu, je dobil župnijo Slivnica pri Celju. — Č. g. Janez Leber je nastavljen za kaplana na Remšniku.
SOIetnica rojstva slovenskega pisatelja. Pretekli ponedeljek, dne 10. maja, je minilo 50 let, ko se je narodil slovenski pisatelj Ivan Cankar, sin pripros-tih starišev, a zelo nadarjen. Poleg svoje velike nadarjenosti je bil Ivan Cankar tudi zelo blagega srca. Tako je čutil z bližnjim, da je včasih zelo ostro govoril in pisal. Najlepše v njegovih spisih pa je, kako je ljubil svoj rodni kraj in svojo priprosto, dobro mamico. Nekatere njegove knjige so pravi biseri slovenske književnosti. Ivan Cankar je že umrl, 8 let je tega. A ob 501etnici njegovega rojstva mu je slovenski narod hvaležen za vse, kar mu je dobrega napisal.
Prošnje procesije so se te dni vršile po vsej kat. Sloveniji. Dal Bog, da bi bila uslišana naša molitev! V Mariboru so bile procesije izredno lepo obiskane. Prošnjih procesij pri stolnici se je osebno udeleževal tudi presvitli nadpastir, naš škof dr. Andrej Karlin.
Umrla je gospa Razboršek Genovefa v Mariboru, doma iz Žalca. Preteklo sredo so jo prepeljali tjekaj.
Žrtev pijančevanja. V noči od sobote na nedeljo je obležal na Glavnem mostu v Mariboru stari pijanec in znanec policijskih zaporov Ivan Gabrovec. Bil je tako vinjen, da ni mogel vstati. Stražniki so ga v samokolnici odpeljali v policijski zapor, da se letam prespi. Komaj so ga pa prenesli v poslopje, je izdihnil. Policijski zdravnik je ugotovil, da ga je zadela ka vsled preobilo zavžitega alkohola.
Razglas. Obrtni referent mestnega magistrata uradu-je od pondeljka, dne 11. maja 1926 naprej v mestni posvetovalnici v poslopju mestnega magistrata na Glavnem trgu št. 1-1. nadstropje.
Sneg v maju je v naših krajih velika redkost, katero pa smo letos doživeli v okolici Maribora. V noči od sobote na nedeljo je padal sneg celo v Mariboru, tako veselo kot v sredi januarja. Pohorje in sosedne nribe je pobelil sneg že preje. V kraiih, ki leže ob Pohorju, so imeli precej snega, tako v Ribnici, Št. Lovrencu itd. Kakor nam pišejo iz Rogaške Slatine, je bil videti sneg v nedeljo zjutraj na Boču in na Donački gori. Tudi iz Kranjskega poročajo, da je zapadel po gorah svež sneg, vendar ne tako nizko, kot v severnem delu Štajerske. V zvezi s snegom je sedanje mrzlo in izpremenljivo vreme, da mislimo, da smo v aprilu, ne pa že skoro v sredini majnika. Nekateri kmetovalci se boje celo slane. Iz-prememba toplote je v času 12., 13. in 14. maja, ko nastopijo takozvani trije ledeni možje, običajna, toda tako občutna še ni bila.
Zgodnja toča. Od raznih strani smo dobili poročila o toči, ki je v nekaterih krajih napravila občutno škodo. Tako zgodnje toče pač ne pomnijo v naših krajih. Pretekli četrtek je zabila toča občini Brebrov nik in Mihalovce pri Ormožu. Padala je na majhnem prostoru, pol kilometra širokem in 3—4 km dolgem, tako na gosto, da je pokrila zemljo za več centimetrov debelo. V senčnih krajih so ledena zrna ležala po več dni, ne da bi se stalila. Tudi v Halozah je tistega dne napravila toča veliko škodo. Ob istem času so imeli točo v Račah. Padala je precej gosto in napravila dokaj škode. Toča je sedaj na pomlad, ko vse izganja ter je še listje in popje zelo nežno, še prav posebno nevarna. V vinogradih lahko oklesti mladike ponolnoma, sadnemu drevju oklesti cvetje in škoda na poljih je vsled toče vedno velika.
Visok obisk na Pobrežju. Postavili smo mlaj in godbo smo imeli, kakor da bi vedeli, da pride prav v kratkem visok obisk. In resnično: dne 3. t. m. je priromala sama gospa »Domovina«. Čudno se nam je zdelo, ker ni bila povabljena. Mislila je, da se bo pri nas naselila. Pa smo ji rekli: »Glej jo glej, pri nas bi rada bila! Smo živeli do zdaj brez tebe, bomo pa še zanaprej! Le idi!« In je morala iti kamor spada. Tistim, ki so se potrudili za nas in poslali naše naslove v Ljubljano, se za njihovo dobro delo prav lepo zahvalimo. Mi pa pravimo: Nam je ni treba več pošiljati, ker je nočemo, mi čitamo našega 601etnika »Slov. Gospodarja«!
Umrl je v Gočovi dne 5. maja Lovrenc Kurbus. Rajni je trpel na bolniški postelji nad eno leto. Naj počiva v miru!
Žrtev zahrbtnosti. Pretekli ponedeljek so v Šma rjeti na Dravskem polju popivali fantje dolgo v noč. Proti 4. uri so odišli domov. Pri odhajanju pa je eden med njimi, znan delamržnež, z zarjavelim nožem zabodel v hrbet svojega tovariša. Pri drugem zabodljaju se mu je nož zlomil in je en kos ostal zasekan v hrbtenico. Zabodenega so sicer takoj pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga operirali. Težko, če bo ostal pri življenju. Napadalca so drugi doma linčali, da je ves razbit prišel v roke pravice. Nesrečno ponočevanje!
Gostijia in smrt. V Trbonjah se je pretekil teden poročil vrl mladenič, posestnik Ferdinand Kogelnik. — Dobil je nevesto iz Pameč pri Slov. Gradcu iz krščanske in zelo ugledne hiše Kavdekove. Ženinov oče je bil že dalje časa privezan na bolniško postelj, zato na dan poroke ni mogel spremljati svojega sina pred oltar, dasi je-iz srca želel. Blagoslovil pa je pri odhodu svojega sina ter mu podelil svoj očetovski blagoslov za srečno pot v zakonski stan. Predino se je sin-ženin podal na pot, prosil je še svojega starega očeta prav ljubeznivo: »Oče, če vami bo mogoče vstati iz postelje, pa mi pridite zvečer nasproti, ko bom pripeljal novo gospodinjo domov.« Te sinove besede so blagega očeta zelo razveselile, zamahni1 je z roko, izrazil: »O» kako dolgo je še do tega« in se pri tem prisrčno nasmehnil ter stisnil roko svojemu sinu. Toda sinove želje se niso izpolnile. Ko se je zvečer vesel vračal s svojo nevesto domov, je dobil že med potjo žalostno obvestilo: da je oče umrl. Tako je bilo obenem veselje in žalost v hiši. Rajni Janez Kogelnik je bil dober in brihten gospodar, vzgleden oče, slabih, brezverskih časopisov ni maral v svoji hiši, bil je dika in ponos trbonjske župnije ter zvest pristaš SLS. Iz njegovih ust ni bilo nikdar slišati nobene kletve. Zato ga je Bog blagoslovil z visoko starostjo 83 let. Bil je od domačega gospoda župnika previden s svetimi zakramenti in je mirno v Bogu zaspal. Svetila mu večna luč, njegovim domačimi-pa iskreno sožalje.
Lesena hiša in krava zgoreli. Dne 5. t. m. je u-darila strela v hišo krojača Polegeka na Pokošah pri Slov. Bistrici. Lesena hiša je bila hipoma v ognju in bilo je mogoče rešiti v največji naglici le še pohištvo. Zgorela je ubogemu krojaču tudi krava.
Smrt upokojenega nadučitelja. V ormoški bolnici je umrl zadnji četrtek po mučni bolezni g. Ivan Košar, upokojeni nadučitelj. Truplo so prepeljali iz bolnice k Veliki Nedelji, kjer se je vršil ob veliki udeležbi pogreb. Rajni je bil oče našega vrlega pristaša in enega najbolj zvestih sotrudnikov našega lista g. Roberta Košarja. Rajnemu bodi ohranjen časten spomin, g. Robertu Košarju pa naše prav iskreno sožalje!
Nove železniške postaje. S 1. majem se je otvo-rilo na progi Ljutomer—Radgona postajališče Pu-šence. — Na progi Pragersko—Ormož želijo okoliške občine in sela, da bo pred postajo Velika Nedelja postajališče Št. Lenart. Zahtevi se bo najbrže v kratkem ugodilo.	^
S 15. majem 1926 stopi v veljavo nov železniški vozni red. Da ustreže splošni želji, je tiskarna sv. Cirila v Mariboru podala progi Maribor—Ljubljana in Celje—Dravograd z vsemi železniškimi postajami, a druge proge pa po možnosti izpopolnila. Kljub temu ostane cena 1.50 din. še vedno ista. Posežite hitro po njem, ker je zaloga omejena!
Oče — morilec lastnega otroka. V Hošnici pri Laporju se je zgodil ta-le zločin: Posestniku Antonu Vošinek je porodila žena, s katero se je poročil pred tremi meseci, fantka. Da ne bi ljudje vlačili zakonskega para po zobeh, je pokopal mož novorojenčka v loncu kakih 100 korakov proč od hiše. Orožništvu pa zločin ni ostal prikrit. Sodna komisija je na licu mesta dognala, da je bil v loncu zakopan krepak fantek, ki je prišel živ na svet. Proti zločincem Antonu Vošinek, njegovi ženi Mariji in njenemu bratu Janezu Ribič, ki je baje tudi soudeležen, je v teku sodna preiskava.
Udar strele.^ Dne 5. t. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje kolarja in posestnika Ferdinanda Janeža v Oplotnici. Gasilci so bili takoj na mestu in rešili hišo. Pogorelo je gospodarsko poslopje, oteti je bilo mogoče živino in nekaj gospodarskega orodja. Škoda je velika in krita le deloma z zavarovalnino.
Velika tatvina v Slovenjgradcu. V slovenjgraški tovarni za usnje, ki je last g. Franca Pečnika, so že dalje časa opažali, da od časa do časa izgine večja količina usnja. Žandarmerija je posegla vmes in izvršila več hišnih preiskav. Aretiranih je bilo 15 delavcev, glede katerih se je dognalo, da so kradli usnje in ga prodajali čevljarjem v okolici. Tovarna iz-! javlja, da ji je bilo okradenega blaga za približno 155 tisoč dinarjev.
Posvečenje treh novih zvonov v Vojniku za podružnico Marije sedem žalosti se izvrši binkoštni pondeljek, dne
24. t. m. Posvetil jih bo prev^v. škof. lavantinski dr. Andrej Karlin. Zvonove, katere je vlila mariborska tvrdka >Zvo-noglas< tehtajo 2200 kg. Novi zvonovi pri župnijski cerkvi pa 5217 kg. V teži novih zvonov bo menda vojniška župnija prednjačila v celi lavantinski škofiji. Čast radodarnim župljanom!
Nevihta in toča. Na Frankolovem v celjski okolici je divjala v sredo opoldne huda nevihta s točo, ki je zlasti na cvetočem sadnem drevju in v vinogradih napravila mnogo škode. Nevihto je spremljalo močno grmenje.
Mislinjska podružnica SPD v SlovenjgradcH. »Turistov-ski dom« na Urški gori se pri ugodnem vremenu otvori dne 15. maja t. 1.
Otrok se ubil. V nedeljo dopoldne sta nabirala ' dva otroka po hribovju pod Bukovo goro ali nad cesto pri Sušnikovi rudarski koloniji v Trbovljah cvetlice. Sedemlena deklica Kotarjeva se je približala preblizu prepadu, ki je vštric Weberjeve gostilne. Spodrsnilo ji je in je strmoglavila čez skalovje na spodaj napeljane telefonske žice in od tukaj na okrajno cesto, ki vodi na kolodvor, oziroma v Trbovlje. Dete je obležalo mrtvo z razbito lobanjo. Drugega otroka je rešil neki gozdar, da ni še ta padel v prepad. Žalostno pri tem je še to, da leži otrokov oče smrtnobolan v ljubljanski bolnici, mati pa ima še več nepreskrb-j Ijenih otrok v oskrbi.
Na Pilštanju se vrši v nedeljo, dne 16. majnika, i po rani službi božji pri cerkvi javen shod SLS. Govorita poslanca Škoberne in ž e b o t.'
Brzovlak je razmesaril otroka. Dne 6. t. m. je smrtno povozil dunajski brzovlak štiriletno dekletce Dragico Kolenc, hčerko predilniškega delavca v Litiji. Dekletce je hotelo v Litijo nekaj nakupovat, je šlo navzlic temu, da so bile rampe zaprte, preko tira, i kjer je prišlo pod brzovlak.
Milijone našega denarja zažigajo v Ljubljani. — Ker smo zdaj dobili kovan denar, zbirajo papirnatega, zvežejo v snopiče in ga, kolikor ga je bilo pri nas v Sloveniji, zažigajo v ljubljanski elektrarni.
Novi Caruga. Prejšnji torek se je začel pred osi-ješkim sodiščem proces proti Jožefu Gulina in tovarišem, ki so obtoženi, da so storili v letih 1923—25 v Slavoniji 23 ropov, 1 roparski umor, 15 tatvin in 1 veliko goljufijo. Osijek bo imel zopet senzacijo za par tednov.	,
Severni tečaj zemlje dosežen. Trije tekmeci in O sicer Amundsen, Bvrd in Wilkins, tekmujejo, kdo bo prvi na severnem tečaju. Amundsen je bil prepričan, da bo on. Toda zda-j ga je ameriški letalec Byrd prehitel. Dne 10. t. m." je namreč Byrd plaval v svojem zrakoplovu nad severnim tečajem.
Požar na belgrajskem kolodvoru. Iskra iz lokomotive je na belgrajskem kolodvoru povzročila požar. Zgorelo je 10.000 kg žganja.
Nečloveška mati. Pretekli teden je v Grazu ena mati, neka Kristina Napel, izvršila nečloveški zločin nad svojim otrokom. Ker je bil otrok slaboten, je mati skušala ga umoriti že s strupom, kar pa se ji ni posrečilo. Zato ga je nesla na obalo reke Wehr in ga je vrgla v vodo. Vest pa jo je tako pekla, da se je šla sama javit policiji.
Na izletu v smrt. Bolgarske deklice so se v Ruš-čuku vozile po Donavi. 40 jih je bilo na velikem čolnu, ki se je pa naenkrat prevrnil. 25 deklic je našlo nr svojem izletu smrt v valovih.
Lesene cevi za vodovod so še vedno v rabi. Grad Gotha v Nemčiji dobiva vodo iz gorskega jezera v Tiirinških gozdovih po lesenih ceveh, ki so 20 km dolge. Zdaj polagajo nove s premerom 40 cm, zopet iz lesa. Tudi v Švici imajo velika električna podjetja za dovod vode na turbine skozi lesene cevi.
Nesrečna družina. V neki kmetski hiši v italijanskem selu Castelana se niso razumeli. Večen prepir in kreg se je čul iz hiše po vasi. Ta domač prepir je družino spravil v strašno nesrečo. 231etni sin Robert Mezadri je ustrelil svojega 531etnega očeta, ker je ta dnevno tepel svojo ženo in svojega slaboumnega otroka. Nesrečne družine, kjer vlada prepir!
Otroški cucelji so prepovedani. Na Francoskem je vlada sprejela poseben zakon, ki prepoveduje prodajanje cuceljev za otroke.
Parnik se je potopil. V bližini rumunskega pristanišča Konštanca je zavozil neki parnik na skalo in se razbil. 30 oseb je utonilo.
Velikanska povodenj v Rusiji. Med mesti Jaro-slavom in Nižjim Novgorodom je narastla Volga tako, kakor še nikoli. Široka je 30 km — to je .približno Maribor—Konjice — narastla pa je za 14 m nad navadno višino. Do zdaj je utonilo 22 oseb. Mesto Nov-gorod je popolnoma odrezano od sveta. Gmotna škoda se še ne more preceniti.
Zahvala. Na primiciji gospoda novomašnika Stanko Canjkarja sta gg. kaplana Žalar in Sunčič nabrala 330 D, polovico za bogoslovsko društvo »Slomšek», polovico za dijaško semenišče v Mariboru. Nabirateljema in darovalcem v imenu obeh obdarovancev ißkrena hvala.
Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kani nov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte 1
Najlepši spomin na sv. birmo je lep molitvenik. Tek«
molitvenike ima v veliki izbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vrel M sledečih cenah:
Ceščena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50;
zlata obreza po D 15—, 16.50, 19.—, 48.—, 63—. Bog s teboj — rdeča obreza po D 16.50;
zlata obreza po D 19.—. Oče naS — rdeča obreza po D 9.75;
zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 34.—,
Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—;
zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25.—, SI.—<,
33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — preprosta vezava rd. po D 750, 8.M. Kvišku srca — zlata obreza po D 26.—, 36.—, 37.—, M.— I tajski glasovi — zlata obreza po D 36.—, 40.—, 47.—, M—v
59.—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43.—, 68.—, 80.—, W —> Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebeški — zlata obreza po D 24.—.
Pismo iz domačih krojev.
morčki«. Da je nastop naših malih vsikdar v veliko veselje gledalcev, so topot zopet dokazali z velikim aplavzom. — Igra »Dve materi« nas je pri nekaterih prizorih ganila do solz.
Katoliško prosvetno društvo Orlavas. V nedeljo dne 16. maja, ob 3. uri popoldne se vrši ustanovni shod Katoliško prosvetnega društva v Orlivasi pod Slakanovim kozolcem.
Lep in hvalevreden napredek. Katoliško prosvet j no društvo v Braslovčah bo začelo zidati poleg Ljudskega doma veliko dvorano za prirejanje iger.
Bočna pri Gornjem gradu. Prelepa in ganljiva predstava Lurška pastirica se je pred kratkim tukaj uprizorila v precej veliki dvoran. Igra je bila igrana tako izvrstno, da smo zg nekaj trenutkov bili poplnoma v duhu postavljeni na sveti kraj v Lurd.
mrvičaste drobljive zemlje. Ta sloj zemlje se sicer kmalu zopet posuši, ostane — seveda, ako se ni okopavalo premokro — d robi j i v, a zemlja pod njim ostane lepo vlažna, ker voda ne more več nemoteno skozi najgornji sloj izhlapevati, se ne gubi v zrak, temveč ostane v zemlji pridržana za rastlinske korenine. Z okopavanjem se pa zemlja obenem
zrači
ker skozi ta z orodjem napravljeni najgornji sloj prhke zemlji prihaja v nje notranjost zrak neovirano. Zrak je pa rastlinskim koreninam neobhodno potreben. Zrak, ki prihaja v zemljo in vlaga na ta način pridržana v tej, delujeta povoljno na gnojila, ki smo jih spravili v zemljo tako, da se ista razkrajajo, iz gnojil se oslobo-dijo/astlinske hranilne snovi, tako da rastlinam ne primanjkuje hrane, posebno pa ne, ker ostane zemlja v notranjosti rahla in v taki zemlji se rastlinske korenine boljše, z manj naporom razraščajo in si poiščejo hrane. Vsak dež se vpije v zemljo, in se v isti porazdeli in ohrani za rastline v okopani zemlji, medtem ko v neokopani zaskorjeni zemlji ostaja dež dolgo na površini zemlje, veliko ga izhlapi v zrak, ker v zaskorjeno zemljo se dež le zelo počasi vpije.
Iz tega je razvidno!, da pravilno izvršeno okopa-vanje donaša velike koristi, ki so tem večje, čim večkrat se okopavanje izvede. Sicer je okopavanje drago, ker zahteva veliko ročnega dela, da se pa poceniti na ta način, da se rastline seje v pravilne vrste, med vrstami se pa za okopavanje uporablja v večji meri vprežno okopavalno orodje. Ne poceni se proizvajanja s tem, da se manjkrat okopava, temveč s tem„ da se izvede več okopavanj, zato se pa drago ročno delo okopavanja nadomesti deloma z hitrejšim in cenejšim vprežnim delom, ker z vprežnim orodjem se v istem času napravi veliko več. —
Katera sredstva so najboljša, da zvišamo pridelke. Ako primerjamo pridelke naše zemlje s pridelki drugih naprednih držav(Belgija, Nemčija, Češka), pridemo do zaključka, da daje tam zemlja, ki sicer kvalitativno nič ni boljša od naše, po dvakrat ali celo trikrat večje pridelke, nego pri nas na isti površini. Sorazmerno s tem je seveda tudi napredek živinoreje, mlekarstva, kmetijske industrije itd. Temelj vsemu je torej proizvodnja poljedelskih pridelkov in povečanje teh, moramo posvetiti največ pažnje. Med glavna sredstva za povzdigo pridelkov se štejejo sledeča: pravilno kolobarjenje (plodored), takojšnje pre oravanje strnišč po žetvi, globoka jesenska, oziroma zimska praha, izbira najboljšega semena rano zore-čih vrst, odbrana proti škodljivcem in boleznim rastlinstva, dobri plugi, brane in valji, pletev in pogosto okopavanje, često in obilno gnojenje s hlevskim gnojem in uporaba umetnih gnojil. Še posebno močen činitelj za zvišanje pridelka so ravno umetna gnojila in neki ameriški strokovnjak ugotavlja, da umni uporabi umetnih gnojil pripada polovica zasluge za zvišanje pridelkov, a vsem drugim prej omenjenim sred stvom polovica. Ta izkušnja bo veljala tudi za nas in koristimo se z njo v obilni meri. — S.
Zelena koruza. Zeleno krmljenje živine, posebno koncem poletja do pozne jeseni, je lažje in sigurnejše brez presledkov izvedljivo, če gospodar poskrbi zato, da poseje pravočasno dovolj rastlin za zeleno krm ljenje na polju. V tem slučaju je v stanu, da travniški pridelek posuši za seno, za krmljenje preko zime, ako pa seje na polju pomožno krmo, pa tudi lahko več detelje posuši za seno. Ako pa ima malo detelje posejane ter ima le malo travnika, ali mu pa daje travnik slabe pridelke, tedaj si pa mora na vsak način pomagati z drugo poljsko krmo. Kot taka poljska krmska rastlina je zelo prikladna koruza, katero pa se za krmo poseje veliko gostejše, kot se jo seje za pridelek v zrnu. Semena se vzame v tem slučaju do 200 kg na ha, radi tega, da je koruza dovolj gosta, ostane sočna, ne zleseni in da veliko zelene krme. S košnjo se prične, ko se pokaže metlica. Na malem prostoru se pridela veliko, posebno ako se ta prostor dobro pognoji. Najprikladnejši je v tem slučaju hlevski gnoj, katerega zelena koruza izkoristi zelo dobro, ravno tako tudi gnojnica. Poseje se jo ročno na široko, pri večjih površinah se pa izplača tudi tu strojna setev. Zelena koruza kot krma je sočna, lahko prebavna, vsebuje precej sladkorja, vsebuje pa tudi pre cej vode in malo beljakovin. Poleg nje se mora po-kladati na beljakovinah bogatejšo krmo. Izdatno se pa izboljša v svoji sestavi in kakovosti zelena koruza kot Krma, ako se ne seje sama koruza, temveč mešanica koruze in kake druge krmske rastline, ki je bogatejša na beljakovinah in se v ostalem tudi prilega v mešanico, kot n. pr. grašica ali pa krmski grašek. Treba je samo nekoliko previdnosti glede razmerja, v katerem se vzame seme koruze in graška ali gra-šice. Ako se vzame v mešanico premalo koruznega semena, tedaj grašek prav rad zaduši počasneje rastočo koruzo. Največ se vzame za tretjino toliko semena graška ali grašice, kot koruznega semena. Da se dobi več pridelka, se vzame za seme konjski zob, samo paziti se mora, da je seme kaljivo, pa tudi de-belozrnato koruzo. Da se ima koruzno krmo ob raznih časih na razpolago, je zelo umestno, da se del zemljišča, namenjenega za zeleno koruzo, poseje s konjskim zobom, ostali del pa z drobnozrnato koruzo, katero se lahko na istem mestu poleti še enkrat poseje, ko se prva pokosi in pokrmi.
Lucerna ali nemška detelja naj se kosi za pridelovanje sena takrat, ko začenja cveteti. S prvo košnjo naj se predolgo ne odlaša, ker se ima od tega le škodo radi tega, ker se radi prve košnje zakasnijo
Sclnica ob Dravi. Pri nas že dolgo ne pomnimo tako lepega in veselega prvega majnika, kot smo ga imeli letos. Najiskrenejša hvala našemu splošno priljubljenemu gospodu župniku, ki nam je pripomogel do tega veselja s tem, da je podaril domačim fantom krasno majniško drevo, kakršno menda še sploh ali vsaj dolgo let ni stalo sredi naše vasi.
Jarenina. Za tovariša Jožeta se je zavzela celo 2er-javova »Domovina«, češ, da so ga zborovalci na shodu SLS do krvavega pretepli. Ker je poročevalec »Domovine« najbrž nekaj drugega, kar tudi teče iz nosa, smatral za kri, bodi povedano, da Jožeta nihče ni do krvavega pretepel, ampak, ker na večkratni opomin ni nehal motiti shoda, so ga krepke roke potisnile iz zborovalnega prostora. Da je pri tem položil svoje ude na tla, je pač popolnoma sam kriv. Če bi lepo mirno odšel, bi ne imel neljubega spremstva krepkih mož, katere je on sam s .svojimi medklici razburil.
Sv. Anton v Slov. goricah. Ob številni udeležbi župlja-nov smo na Florjanovo zagrebli Antona Markuš, posestnika na Sčavnici v starosti 69 let. Rajni je bil nad 20 let cerkveni ključar, več let občinski svetovalec ter ubožni oče. Rad je pomagal bližnjemu, mnogo je žrtvoval cerkvi, ter aašemu prosvetnemu društvu ob zidavi »Doma«. Prevelika žalost za pred par mesci umrlo ženo, s katero sta mnoge križe in težave voljno nosila, je spravila tudi njega v večni dom. Sedaj počivata drug ob drugem ter čakata trobente sodnega dne. Žalostnim otrokom in sorodnikom naše odkrito sožalje.
Gor. Radgona. V tukajšnji župnijski cerkvi se je poro- ; čil dne 10. t. m. Franc Keblar, knjižničar in večletni dile-tant Katoliškega prosvetnega dnuštva z Marijo Kaučič, hčerko starega društvenega tamburaša. Novoporočencema želimo obilo sreče. Dobri stvari bosta tudi pomagala, če • bosta še nadalje podpirala društveno delovanje, v katerem se je Stavenski vrh itak vedno odlikoval. — Orožništvo in obmejni komisarijat zasledujeta neke nabiratelje podpisov za priklopitev k Nemški Avstriji. Ne vemo zakaj iščejo te grešnike ravno med pristaši SLS. Upamo, da se zadeva pojasni.
Jeruzalem. To najlepšo in najznamenitejšo točko ljutomerskega vinogradniškega okoliša so posetili mariborski gospodje bogoslovci ob svojem izletu dne 5. t. m. Tudi tukaj so bili lepo sprejeti. Hvala in slava gospodu Alojziju Miki in njegovi soprogi!
Marija Reka. Nebeški vrtnar je presadil nežno cvetko iz te solzne doline na nebeške livade. Koncem aprila smo izročili materi zemlji telesne ostanke komaj 14 letne učenke Pavle Otavnik. Neizprosna jetika ji ni dopustila končati šolske obveznosti. V pozni jeseni je legla na bolniško postelj, ki je ni več zapustila. Četudi slabotna, je vendar rada prihajala v domačo cerkev kljub veliki oddaljenosti, pa tudi pogosto je prejemala sv. zakramente. Zato je pa tudi v bolezni prejemala tolažila sv. vere. Bila je tiha in potrpežljiva v bolezni, tako je tudi mirno zaspala za — vedno! Naj ji sveti večna luč!
Marija Reka. Kar dosedaj tukaj ni bilo v navadi, oziroma sploh ne slišati, dogaja se v zadnjem času, da se pre-klicujejo posestniki radi zaostalih davkov — znak skrajne bede. Sedaj so pa dospeli plačilni nalogi v zvišani meri. — Splošna potrtost! Kje dobiti denar? Večina gospodarjev komaj zmaguje izdatke za živež. Za obleko ni več sredstev. Sedaj pa še ti visoki zneski! Gorje nam!
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 2. t. m. so prišli k nam iz Laškega trga trije demokrati. Njih namen je bil, ustanoviti pri nas javno ljudsko knjižnico. V gostilno h Gračnerju so povabili celokupno učiteljstvo in par takih ljudi, ki so na glasu kot nasprotniki cerkve in duhovnikov. Rekli so, da hočejo ustanoviti društvo, ki naj bi bilo popolnoma nad-strankarsko in bi širilo potom knjig izobrazbo med ljudmi. Ko pa je videlo učiteljstvo okoli sebe same ljudi na Slovenskem toliko osovražene demokratske stranke, je izjavilo, da to društvo ne more vsled tega biti nadstrankarsko in je odklonilo svoje sodelovanje. Hvala in čast mu! Za predsednika je bil izvoljen naš cestar Semljak, za blagajnika krčmar Gračner, za tajnico učiteljica Maurinova. Šent-lenartčani! To društvo je popolnoma demokratsko in škoda za vsak denar, ki bi ga darovali zanj. Demokrati nimajo namena širiti med ljudmi kake umske in srčne izobrazbe, katere imajo sami jako malo, ampak hočejo med ljudstvo spraviti brošure, ki so sestavljene iz podlistkov Jutra in Domovine: Pater Kajetan, Veliki inkvizitor, Cerkvene miši itd. Pokvarjenosti med mladino je že tako dovolj, naj se še ne zastruplja s takimi spisi.
Brezno pri Sv. Jederti. V zadnji številki Slovenskega Gospodarja« se je neki čebelar M. Sotošek pohvalil s svojimi čebelami češ, da je imel prvi roj že 29. aprila. Da pa ne bode mislil, da ima samo on tako pridne čebele, naj blagovoli vzeti na znanje, da je ..urij Grešak dobil prvi roj že 25. aprila, in sicer izredno močnega.
Naša društva.
Slov. Konjice. Kot se je že poročalo, smo imeli dne 2. maja dobro obiskan shod SLS. Ta dan si je izbrala tudi mladina naših katoliških organizacij, da s svojo prireditvijo najdostojnejše proslavi svojo zaščitnico — mater — Kraljico majnikovo. Spored je bil bogat in brezhibno izpeljan. Mešani pevski zbor je zapel dve Mariijni pesmi. Mladina, Orli in Orlice so se poklonili pred lepo ozaljšanim kipom Brezmadežne. Naraščaj je izvajal šaljivo igrico »Za-
ijoC*"*» ^ r\ ^	<r\
OKOPAVANJE POLJSKIH RASTLIN.
S sejanjem poljskih rastlin še davno ni končano delo in skrb za njih uspevanje. Ne glede na to, da lahko mnogo škodujejo setvam živalski škodljivci in rastlinske bolezni, imamo po drugi strani še polno drugih vplivov, ki delujejo neugodno na pridelovalne rastline, ter jih ovirajo v rasti, razvoju in dejanju visokih zadovoljivih pridelkov.
Tako vpliva neugodno, še celo zelo neugodno, ako se med gojenimi poljskimi rastlinami razraste in raz-pase plevel. Plevel je kot divje rastoča rastlina namreč zelo odporen proti vremenskim nezgodam in neugodnemu sestavu zemlje, veliko bolj odporen kot pa naše žlahtne pridelovalne rastline. Na posejanih poljih nastane med posejano rastlino in raznim plevelom tako-rekoč borba za obstanek, v kateri borbi pridelovalna rastlina često podleže, ker je ravno plevel odpornejši. Zato mora gospodar pomagati pridelovalni rastlini v tej borbi, da uničuje plevel, ker ne samo to, da plevel duši pridelovalne rastline, on jih tudi ovira s tem v rasti in razvoju, da jim jemlje prostor, vlago, svetlobo in pa hranilne snovi. Nekatere setve, kot žitne in krmske setve se sicer kmalu toliko obrastejo, da zakrijejo zemljo, se takorekoč sklenejo tako, da s svojo senco zaduše plevel. To je pa mogoče le tedaj, ako se je zemlja za te setve obdelala skrbno, posejalo dobro seme in setev izvršila skrbno. Ako se ni dovoljno na to pazilo, tedaj pa seveda prevlada plevel.
Še veliko večja nevarnost, da prevlada plevel rastline, pa obstoja pri rastlinah, ki se sejejo oziroma sade bolj narazen, kot na primer koruza, krompir, pesa, fižol. Pri teh poljščinah ostane med poedinimi rastlinami, radi potrebne redke setve oziroma sajenja precej praznega prostora na polju. Ker se poedinke teh rastlin močno razrastejo z njih koreninami, se ta prostor izrabi, toda te rastline se pozno sklenejo in tudi ne popolnoma. Na gokm vmesnem prostoru pa se posebno rad razpase plevel, ki pa izčrpa zemljo prej, predno se z njo okoristi pridelovana rastlina. Iz tega je razvidno, da je samo pri teh rastlinah zatiranje plevela z okopavanjem najnujnejše in najbolj umestno. Uničevanje plevela se pa mora tako izvršiti,, da se plevel res uniči, to je, da se plevel preseka na korenini, ne pa podvije. Zato v premokrem ni umestno okopavanje. Toda eilj okopavanja ni samo uničevanje plevela, z okopavanjem se hoče doseči še
drugie cilje,
radi katerih se mora poduzeti okopavanje že veliko po-preje, predno začne plevel dušiti. Kdor se ne ravno po tem, da gre okopavat šele tedaj, ko je plevel že prav nadležen, dotični je zakasnil s kop jo, ker do tega časa so se izvršile v sestavi zemlje že tako znatne spremembe, ki vplivajo tako na raščo in razvoj rastlin neugodno, da se pridelek zmanjša.
Kakor že gori omenjeno pri teh rastlinah, ki se morajo okopavati» ostane med rastlinami do časa, ko se one popolnma razvijejo, dosti vmesne gole zemlje. Predhodno obdelovanje pred setvijo je prerahljalo zemljo, zemlja se je prezračila, se je zmrvila, napolnila se je z večjimi in manjišimi medprostori, luknjicami, v večjih od teh se nahaja zrak, skozi manjše pa kroži vlaga v zemlji. Sedaj se zemlja sesedava, zliva skupaj, luknjice postajajo manjše in manjše, zrak beži iz zemlje, po manjkajočih se luknjicah se vlaga, — ki je prvotno pronicala v doljne plasti — sedaj vedno močnejše dviga na površino zemlje, kjer vsled direktnega delovanja solnca in vetra neovirano hlapi in zgineva v zrak. Zemlja zgubi na vlagi, zelo hitro se suši in kmalu se izsuši. Primanjkovati začne vode rastlinam, one zaostajajo v razvoju, ako kmalu ne pade dež, nastopi na taki zemlji škodljiva suša. Zemlja se pa zlepi skupaj, postane zelo trda, zbita, razpoka na površini, vidimo, da se je na zeml ji napravila skorja, ki je silno škodljiva za rastline. V taki zemlji nimajo korenine dovolj zraka, trdost zemlje ovira tudi rast korenin. Gnojila se tudi ne razkrajajo, ker ni tu dovolj zraka in vlage. Ker je skorja tako škodljiva,, se jo mora uničiti, kar se izvrši z brananjem in pozneje z okopavanjem. Vlage pa 2e primanjkuje, predno se napravi močna škorja, že takrat, ko se skorja začne delati, zato se ne sme čakati, da ojača skorja, temveč se mora nej tvorjenje že preje preprečiti, ker s tem rastline
zavfarujen*o pred siušio
in to na ta način, da se z okopavanjem na goli površini zemlje najgornji sloj iste z ročnim ali pa vprežnim orodjem podreže, prekoplje tako, da je gola zemlja med rastlinami pokrita sedaj z nekaj cm debelim slojem
tudi naslednje in se v letnem povprečju pridela — manj sena. Čim bolj prihaja lucerna v cvetenje in zorenje, tem manj je kot seno za krmo vredna, ker se postotek vsebine na surovem vlaknu veča, tako aeno postaja manj prebavno. Zgubi se zelo veliko na kakovosti sena in to veliko več, kot pa se morda pridobi na množini. Edino pri mlado zasejani lucerm, katere korenine še niso močno razvite, bi se dala, da se korenine bolj razvijejo in boljše odžene lucerna za drugo košnjo, napraviti mala izjema, pa tudi v tem slučaju ne kaže čakati predolgo.
Proso je žitna rastlina, katere pridelovanje se zelo izplača. Glede zemlje ni izbiren?, rastlina uspeva posebno dobro na lažjih zemljah. Celo na takih slabih zemijah (prodnatih), kjer druge rastline slabo obrodijo, da še zadovoljive pridelke. Glavno, radi cesar je zelo izbirčno, je toDlota, zato uspeva bolje v toplih zemljah. Radi občutljivosti proti mrazu se sme sejati šele, ko se ni bati več mrazov. Rast in razvoj prosa je kratkodobna, napravi kmalu prostor za druge rastline. Radi kratkodobne rašče pa rabi hitro dostopne redilne snovi, radi tega ni sveže gnojenje s hlevskim gnojem posebno prikladno, temveč bolj gno jenje z umetnimi gnojili, katera vsebujejo rastlinam v kratkem času dostopne redilne snovi. Zemljo je treba zelo skrbno pripraviti. Na zelo plevelnih poljih slabo uspeva proso, ker isto raste spočetka zelo počasi, ter ga plevel rad duši. Zato se tudi mora zatiranje plevela skrbno izvajati, kar se navadno vrši s ponovnim plevljenjem. Ako je proso sejano z roko na široko, se drugače tudi ne more plevelu do živega, hitrejše in cenejše se pa izvrši zatiranje plevela, ako se seje proso v vrste (20 cm razdalje), ker se v tem slučaju da okopavati.
Kmetijsko orodje in stroji, ki se v sedanjem letnem času ne rabijo več, se mora, ko se jih spravlja do ortega časa, ko pridejo zopet v rabo, predno se jih dene v kraj, pregledati, ako je kaj za popraviti, se mora dati sedaj v popravilo. Pri strojih je treba pregledati ležaje ter jih prečistiti od olja za mazanje, prahu in druge nesnage, ki še je tam nabrala. Prečisti se jih s petrolejem. Železne dele strojev in orodij je treba zavarovati pred rjo na ta način, da se jih prepleska z lakasto barvo; preje seveda se pa mora odstraniti vsa rja, ako se je kaj najde, ker le malo rje je dovolj, da prepleskanje ne pomaga nič, ker se rja pod barvo širi dalje. Taki železni deli, ki pridejo pri rabi z drugimi predmeti v dotiko, kot n. pr. deli plugov, ki pridejo pri oranju v dotiko z zemljo, se pa ne morejo lakirati, te dele se premaže z apnom ali pa z lanenim oljem. Orodje in stroji, s katerim se tako postopa, ni samo ob času, predno se ga zopet rabi, z malo pripravljanjem kmalu v stanju rabnosti, temveč tudi traja veliko dalje časa, ni ga treba pred časom vreči med staro železo, izkoristi in izplača se veliko bolj.
Orodje in stroje za košnjo si dober gospodar pripravi pravočasno, tako da, ko je čas za košnjo tu, je vse orodje pregledano, pripravljeno in popravljeno. Košnja gre gladko od rok, ne zamudi se na času, prihrani se na delu, delavne moči se bolje izkoristijo. Dotični gospodar, ki si ne pripravi pravočasno pred rabo svojega orodja, ki čaka s popravilom orodja tako dolgo, ko bi že imel orodje rabiti, ga mora iti šele pripraviti v rabno stanje, tak gospodar ne dela razumno, gospodarsko tudi ne more napredovati. Poprej pred časom uporabe pripraviti vse orodje, orodje se spravi z manjšimi stroški v rabno stanje, priprava orodja šele v času, ko se že rabi, je veliko dra žja in zamudna. Pri kosilnih strojih je posebno pregledati, ali ni kak del preveč obrabljen, da se je bati, da se polomi ob košnji, zato je treba pravočasno poskrbeti za nadomestne dele, da je hitra izmenjava mogoča. Pregledati je vse vijake, ako držijo ter niso že izrabljeni, istotako nože in prste. Stroj se mora osnažiti, posebno pa prečistiti mazalke, da gre mazanje v redu. Seveda se mora pred uporabo preskusiti stroj, ako gre v redu.
Zavijač. Ne samo v vinogradu, nego tudi na sadnem drevju dela včasih veliko škodo ta škodljivec. Škoduje tako, da pregrizne in prebode listne peclje in vršičke, katere potem umetno zvije. Posebno rad napada hruške, na katerih visi včasih vse polno njegovih zvitkov. Tega hroščka, krasne vijoličaste ali zlatozelene barve, pač vsakdo pozna. Značilni so tudi njegovi, cigaram podobni zvitki, kamor je samica položila 3—10 jajčec, iz katerih se v 8—14 dneh izvale male ličinke, ki se hranijo nato z listjem od zavitka. Končno preobrazbo dovrši zavijač v zemlji, kjer tudi prezimi. Najboljši način zatiranja je: uničiti ga, kjer se ga dobi. Zveneli listi, odnosno vršički, so nam pri tem dober kažipot. Postopati je pa oprezno: vznemirjen, spusti se takoj na zemljo. Enako skrbno pobrati moramo tudi njegove zavitke ter jih najbolje sežge-mo. — S.
Majski ali rjavi hrošč leta letos že prav obilno. Ta hrošč je za kmetijstvo velik škodljivec, ker njegova ličinka, takozvani ogre ali črv, ki se izleze iz jajčec, izpodjeda na poljih, travnikih in vrtovih rastlinske korenine ter s tem zmanjša občutno pridelke. Ta jajčeca leže samica sedaj koncem spomladi v zemljo, kmalu se izleže iz jajčec ogre, ki začne že letos delati škodo z izpodjedanjem korenin, nadaljuje z izpodje-danjem skozi par let, nato pa pride kot hrošč zopet iz zemlje. Ker je hrošč zelo škodljiv, posebno če se pojavlja v mnogobrojnem številu, se ga mora pokon-čevati z vsemi silami. Da bo imelo pokončevanje res kaj uspeha, se mora izvesti splošno in organizirano. Pokončevanja bi se moral udeležiti vsak kmetovalec,
ker ako se tega dela lotijo le nekateri posamezniki, velika večina kmetovalcev si pa misli, da bodo oni tudi za njih opravili, tedaj seveda ni pričakovati popolnega uspeha. Do živega se pride hroščem s tem, da se jih v jutranjih urah, ko se nahajajo po drevju še otrpli, stresa z dreves, pobira in meče v vročo vodo. Nekaj se jih da pokrmiti perutnini, vrženi na kompost, pa dajo dober gnoj. Nekoliko nam pomagajo jih uničevati tudi nekatere nam koristne živali, kod netopir, jež, čuk, ptice pevke, ogroi pa gredo krtu v slast. Omenjene živali se ne sme zatirati. Pomaga tudi pobiranje ogrcev pri oranju in njih pokončevanje.
Zamazi za sode. Večkrat se zgodi, da nam v kleti ta ali oni sod moči ali premače. Tej neprijetnosti sku samo odpomoči s zamazanjem s tvarinami, ki naj to močenje preprečijo. Take tvarine napravimo: 1. Skuha se 1 del voska, 5 delov smole in 1 del loja. Ko se ohladi, se doda temu 4 dele v prah stolčene opeke. 2.Vzame se 3 dele koloionije, 3 dele loja in 3 dele smole. To se skuha in ko se ohladi, se doda temu 4 dele terpentina. 3. 50 dkg čistega belega parafina, 30 dkg lepljivega vazelina in 30 dkg voska se v ognju skuha in zmeša. 4. Napravi gosto kašo od vode in cementa. Večkrat si pomagamo tudi s samim lojem.
Premirunje goveje živine v Prekmurju. Dne 18. t. m. bo v Turnišču, srez Dolnja Lendava, premira-nje simodolske goveje živine in sicer za vse občine prejšnje in sedanje turniške župnije. Daleč na okrog je znano, da se redi prav v tem kraju najlepša čista simodolska pasma, katere biki so ponos ondotnih po sestnikov. Pretežna večina te živine se izvozi v Italijo in v Avstrijo. Škoda, da se živinorejci v pokrajinah, kjer ta pasma uspeva, ne poslužijo nakupovanja v Prekmurju. Da se ta dobra domača živinoreja povzdigne, da postane Prekmuje lahko zakladnica za si-modolsko živino, se je določilo s pomočjo državne podpore premiranje te živine, kjer naj izrečejo svojo sodbo živinorejski strokovnjaki. Za prireditev vlada med ondotnim prebivalstvom veliko zanimanje. Pričakujejo se tudi živinorejci izven Prekmurja. Premiranje se bo začelo ob devetih dopoldne na živinskem sejmišču. K premiranju Bodo pripuščeni: 1. biki nad 1 V* leta; 2. krave in telice (breje); 3. teleta od pol do 1 leta. Živinorejci, poslužite se prilike in pridite pogledat lepo prekmursko živino! Železniška zveza je zelo ugodna. Večerni vlak vozi na Beltince in Dolnjo Lendavo, kjer prenočite; od tamkaj pa se zjutraj odpeljete z vozovi v Turnišče.
Angleška živina. Angleži trdijo, da imajo najboljšo in najlepšo plemensko živino na svetu, pa naj si bodo potem parkljarji ali kopitarji, perutnina ali karkoli že. Lani je ruska vlada kupila cd Angležev 250 prašičev plemenjakov. — Že pred 300 leti so" bili angleški voli-velikani znani po svetu. Evelyn piše v svojem dnevniku leta 1649. o volu, ki je bil 19 pesti visok, to je 1 m 61 cm j in 5 mm, ter 3 m in 65 cm dolg. Toda so pa tudi cene ' bajno visoke. Bik, kateremu so dali ime lod1 Wilton, je j bil prodan v Ameriko za 3800 funtov aLi 1 milijon in !
26	tisoč dinarjev, a mladci krava Blossom III (po naše [ cvet) je šla za 1785 funtov ali skoro pol milijona dinarjev. Neka frizijska krava, katera je dala deset galonov mleka na dan, to je 45 in pol litra, je bila prodana za 3675 funtov to je 991 tisoč dinarjev. Tisoč ginej to je j 1050 funtov ali 280 tisoč dinarjev za enega ovna na Angleškem ni nič nenavadnega! — Najboljši dirkalni konji so pač angleški. Da je temu res tako., povedo cene. Konj »Cyllene« je bil prodan v Argentinijo za nič manj kot 31.500 funtov (8 in pol milijona dinarjev), a »Flying Fox« (leteči lisjak) celo za 37.500 funtov. Kupil ga je neki Francoz. Rekord pa je dosegel »White Knight« (beli vitez), katerega je kupil neki inozemec za 40.000 funtov, to je 11 milijonov dinarjev!
Mariborski sobotni trg je bil dobro založen z zelenjavo in drugimi živili. Kupčija živahna. Cene prilično nespremenjene. Slaninarji so pripeljali na trg 24 vozov z 78 zaklanimi svinjami, ki so se prodajale na drobno po 10.25 do
27	D za 1 kg, v celih komadih po 15 do 17 D za kg. Krompirja je bilo na trgu 18 vozov po 0.75 do 1 D za kg. — Ostale cene: Meso in mast: goveje meso 8—19, telečje 12.50 do 20, svinjsko 10.75 do 27, salo 20—23, sveža slanina 18 do 25, prekajena 26 do 36, mast 20 do 26, gnjat 36 do 38, ovčje meso 12 do 15, hrenovke 32, kranjske klobase 35 do 40, konjsko meso 5 do 8 D kg. Perutnina: kokoši 45 do 70, piščanci 20 do 37.5 D za komad. Jagnjeta (4 komadi): 70 do 100 D komad. Domači zajci: 7.50 do 30 D komad. Kozlič (18 komadov) 70 do 85 D komad. Zelenjava in sočivje: karfijoli 4 do 8, česen 12 do 18, čebula 2.50 do 5, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 2 D kg, glavnata solata 0.75 do 1.25 D komad, šparglji 20, grah v stročju 10 D kg. Fižol: 1.50 do 2.50 D lit! Sadje: jabolka 6 do 12, suhe češplje 10 do 12, češnje 25 D kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 D liter, maslo sirovo 40, čajno 50 do 70, kuhano 50 D kg. Jajca: 0.75 do 1 D komad. Med (strd) 22 do 25 D kg. — Kmetje so pripeljali na trg tudi 6 vozov sena in 3 vozove slame. Cene: seno 70 do 75, slama 40 do 45 D za 100 kg.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. maja se je pripeljalo 363 svinj, 6 ovac, 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 100—125 D, 7—9 tednov stari 150—200, 3—4 mesece stari 350—360, 5—7 mo-secev stari 400—425, 8—10 mescev 550—560, 1 leto po 1500 1600, 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17. koza 155—200, ovca 155 do 175. Prodalo se je 251 svinj, 2 kozi in 3 ovce. Sejem je bil zelo živahen, le naliv je malo oviral trgovino.
Koliko nese državi carina? Tekom enega leta je država dobila 1834 milijonov dinarjev pri carini. Mariborska carinama ima povprečno pol milijona dinarjev na dan dohodkov.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge v Ormožu, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 6. junija t. 1., ob pol devetih dopoldne, v kletarski gostilni z na-
slednim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nad zorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 7. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklep cen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno skle pa ne glede na število navzočih članov.
Vinogradniki! Velikansko zalogo vsakovrstnega kolja nudi tvrdka Gnilšek v Mariboru in sicer: žagano kolje od 300 D cepano kolje od 500 D naprej za tisoč komadov.
Najboljša vina pokusite edino na vinski razstavi v Ormožu, ki se vrši ob priliki okrajne obrtno-gospo-darske razstave v Ormožu od 8. do 15. avgusta t. 1.
Poročilo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. žatec, ČSR., 7. 5. 1926. Vsled hladnega vremena je zadnje dni rastlina zaostajala v rasti. Število nasadov, v katerih se trte že privezujejo, je le pičlo, onih, v katerih pa trte vsled poškodovanja po bolha-ču še komaj iz zemlje klijejo, pa veliko. Bolhača preganjajo hmeljarji s posebnimi praški. Na hmeljskem trgu je razpoloženje mirno, cene so pa oslabele. — Mainburg na Bavarskem, 2. 5. 1926. Koncem tedna se bodo trte že privezovale k drogom. V mnogih nasadih se je prikazal bolhač, katerega bo treba z niko finom preganjati. Tu in tam se je pozavila tudi pero-nospora in treba bo takoj pričeti z obrambnim delom. — Pfaffenhofen na Bavarskem, 2. 5. 1926. Lepo vreme pospešuje obdelovanje hmeljskih nasadov. Uničujoče delo so pričeli bolhači. Vobče se opazuje, da so nasadi, v katerih se je minulo jesen škropilo s tekočino bakrene galice in apna, bistveno lepši in krepkejši, nego neškropljeni. — \Volnzah, 2. 5. 26. Stanje hmeljskih nasadov je danes različno. Mladi nasadi so večinoma prav slabi, mnogo sadežev sploh ni pognalo. — Spalt, 1. 5. 1926. Odkopavanje in obrezovanje bo kmalu končano. Prvo obrezani nasadi kažejo krepko poganjke. Na trnolici ali črnemu trnu in na bezgu se že opazujejo naznanjevalci hmeljskih uši. — Žalec v Savinjski dolini, 9. 5. 1926. Od našega zadnjega, pred 14 dnevi objavljenega poročila je bilo sedem deževnih dni. Neugodno vreme sicer ni ško dovalo hmeljski rastlini, vendar je pa zadrževalo izvršitev potrebnega dela. V skrbno obdelovanih nasadih je trta že 1—m visoka. Lastniki le redkih nasadov poznega hmetlja so takoj po nastopu pero-nospore pričeli s škropljenjem in zdi se, kakor da bi bil nastal v razvoju bolezni mal presledek. VSeuči liščni profesor dr. Škorič iz Zagreba opazuje tudi letos razvoj bolezni in učinek obrambnega dela. O hmeljski kupčiji ni kaj poročati. — Vodstvo Hmelj, društva za Slovenijo.
Za razvedrilo.
Se nista ražumela! Kmetiču se je zgodila nesreča. Konj mu je poginil in ga je moral peljati k konje-dercu. Na potu ga sreča tujec in ga je nemško nagovoril: »Wohin?« — Kmet ga ni razumel, pa je odgovoril: »Bo hin? O ne, je že hin!« — Zdaj pa tujec ni razumel kmeta in ga je vprašal: »Was ist?« — Kmet mu je odgovoril: »Bos pa je, bos. Sem mu podkove odtrgal!« — Tujec je hotel zdaj zaključiti nerazumljiv razgovor, pa je pripomnil: »Du bist ein Esel!«
—	Kmet pa je žalostno odvrnil: »Kaj bom jezen, saj nič ne pomaga!« — In šla sta vsak svojo pot.
Učitelj laže! Oče je vprašal svojega sinčka doma, kako je kaj v šoli. Deček pa je rekel, da ni zadovoljen, češ, da učitelj laže. »Kako to«, je vprašal oče.
—	Sinček pa je povedal: »Včeraj je učitelj rekel, da 4 in 5 je 9, danes pa je rekel, da 6 in 3 je 9.
Nemogoče. Prepirala sta se slepec in berač brez rok. Pa reče oni brez rok slepcu: »Ti, če ne miruješ, ti pripeljem tako zaušnico, da boš tri solnce videl.«
Lepa zalivala! Kmet je ponudil svojemu sosedu denarja za eno leto. Ta se mu je lepo zahvalil: »Bog Ti povrni, prijatelj, jaz ti bom za to prijaznost na večno dolžen ostal!«
Rad bi pel.
Zunaj divja burja. Triletni sinček vpraša po vzroku tega groznega hrušča in ko mu mati pove, da je to veter, ki tako razgraja in tuli, pravi deček: »Kaj ne, mati, veter bi rad pel, pa ne zna.«
Kaj je pujsek.
»Moric«, pravi oče svojemu sinčku, »danes si pa tako umazan, kakor pujsek. No, kaj me gledaš tako neumno? Ali ne veš, kaj je pujsek?«
»O da, oče«, odgovori deček, »pujsek je sin stare svinje.«
Kipe in slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 cm 2.25 dinarjev, 24X34 cm 3.25 dinarjev, 25X38 cm 5 dinarjev, 82X 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 cm 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi: visoki 31 cm 60 dinarjev, 37 cm 84 din., 42 cm 96 din., 50 cm 160 din., 56 cm 190 din., 65 din. 240 dlo, 85 cm 450 din. Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati po dopisnici. — Tiskarna sv. Cirila.

mri
MALA OZXAJ% 1LA
jn iimimi hjuljlh n u ii h i h m m i n h h h ii n tu Mir
Marljiv in pošten kolarski pomočnik išče dela na deželi. Naslov se izve v upravi. 664
Vajenca za pekovsko obrt sprejme takoj Maks Senica v Žalcu.	665 2—1
Slikarskega vajenca se takoj sprejme pri Pezdiček, Fran-kopanova ulica 12.	682
Iščem službo kot šafar ali
preddelavec, imam dobra spričevala. Naslov v upravništvu. _688
Mlinar išče delo. Naslov v upravi lista.	687
Sprejmem takoj več sodarskih pomočnikov, ter kupim suhe hrastove doge za polovnjake. Josip Ramšak, sodar, Ruše.
685 2—1
Priprosta, poštena kuharica,
ki se razume na vsa domača dela ter reflektira zgolj na celoletno službo, se sprejme s 1. junijem v trgovsko hišo na deželi; plačilo po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo upravi lista pod št. 65.	668
Hlad pošten mlinar z dobrimi spričevali, s prakso vsakovrstnih mlinov in tudi dobre nožna motor na nafto, želi takoj nastopiti službo. Naslov pove uprava. 603 3—1
Postranski zaslužek - primerna za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 D. Propaganda, reklamna d. z o. z., Ljubljana, Selenburgova ulica 7-II.
Rodovit travnik, 10 oralov obsegajoč, Pesniški dvor, ob lepi cesti, se proda. Več se izve v Frančiškanski ulici 13 v Mariboru.	659
Proda se lepo posestvo, 12 oralov, 1 in pol ure od Maribora; obsega njive, travnike, gozd, sadonosnik in vinograd. Vpraša se v gostilni Ivan Ferk, Pesniški dvor, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	673
Posestva vseh velikosti, gostilne, žage, mline, vile, graj-ščine, hiše, proda Zagorski v Mariboru, Tattenbachova 19.
681
Vinogradniško posestvo. Proda se po ugodni ceni malo vi-nograano posestvo: 1 oral vinograda, 2 orala sadonosnika mali gozd in viničarija. Lega ugodna, lahek dohod, 20 minut od Makol. Vprašati pri gosp. Samprl Martin, nadučit. v Ma-kolah.	685 4—1
Sprememba posesti, nakup, prodajo, najem, izročitev prostovoljne dražbe posreduje točno gospodarski oddelek Marstan, Maribor, sedaj Ro-tovški trg 3 dvorišče. Ogibajte se pouličnih agentov, pridite naravnost v pisarno. 630
Malo, arondirano posestvo, ob stoječe iz njiv, travnikov, pašnika in gozda. Hiša z gospodarskimi poslopji. Vse v lepem kraju tik okrajne ceste, vodeče iz Ptuja v Rogatec. — Več se izve pri Jerneju Čep. Sveča pri Majšpergu, p. Ptujska gora.	637 2—1
Umetno cvetličarstvo, za sekanje, tiskanje listja in rožič belih in barvastih, za izdelovanje šopkov in vencev za neveste in birmanke itd. se priporoča Gregorič Terezija, Vi-čova 9, p. Ptuj.	663
Hrastov, jesenov in orehov okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor.	660 6—1
Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, — pneumatika Dunlop 130 D, — Semperit in Michelin 120 D, — Ilorst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe z slovami 30 in 40 D, vrvarsko,
falanterijsko in špecerijsko lago, galico, žveplo, rafijo, bencin petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. prodaja po najnižjih cenah R. vVratschko, v novi pošti, Ptuj. 684 10—1
Na prodaj sta dva voza na pe-i resa za bolj težko vožnjo. — ' Kje, pove Bezjak, kovač na Teznu.	675
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, pošlje vsakemu naročniku SI. Gospodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam žal! 667 2—1
Najlepše kolje za vinograd, in sicer cepane 1000 kom. od 500 D in rezane od 300 D naprej ima na prodaj Straschill in Felber, trgovina z lesom v Mariboru, Pristaniška ulica 8.
605 2—1
Srebrne krone, goldinarje in dati denar kupuje po najvišji ceni Urbane, restavracija Narodni dom v Mariboru. 611
5—1
Kupi se večja množina steklenic od kisle vodeč Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi	287
Vinski kupci, pozor! Prodam več hI dobrega, sladkega vina, cena po dogovoru. Skledar Iv. Kočice, p. Zetale. 641 2—1
Prav po ceni se proda srednje težki voz (rabljen). Več se izve pri Jožefu Roj, kovač na Plavču, Zg. Sv. Kungota. 640
Imetje, najboljše zamenjate In prešate olje v tovarni buč-sega olja v Mariboru, Pod mastom št. 7 (južni breg Drave). Dobe se tudi otrobi. 474
Birmska darila! Po konkurenčni ceni, v veliki izbiri na aovo došlem blagu dobite pri ararju in zlatarju Lovro Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8.
_619 5—1
Vsem vinogradnikom: kateri potrebujejo amerikansko cepljene trte in sicer: veliki rizling, silvanec, beli in plavi burgundec, portugize^ rulan-dec, traminec in črnino, cepljeno na Riparija portalis veliko listnato in Gothe rupest-ris, korenjaki istih podlag! — Trte so dobro vkoreninjene, dobro zarašene in sedaj na spomlad iz trsnice izkopane. Naročila sprejema ustmeno in pismeno Franjo Ziher, trtnica v Samušani 37, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 505
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče. 540 19—1
1 Izjava. Jaz podpisana Neža Skorja, Celje, Dolgo polje, reklicujem žaljive besede, s aterimi sem g. Antona Ogrizek, trgovca na Dolgem polju žalila na časti s tem, da sem ga obdolžila, da me je radi preuredbe moje stavbe, ki sem jo napravila brez občinskega dovoljenja, ovadil ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnega kazenskega zasledovanja. Neža Skorja s. r.
Občni zbor posojilnega in hranilnega društva pri Sv.
Emi r. z. z o. z., se bo vršil 16. maja 1926, ob 15. uri v društvenem prostoru. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.	674
IRMANCI I
Edina prilika za nakup dečjih izgotovljenih oblek ob priliki prihodnje birme po nizki ceni se nudi v trgovini ta 2—1	krojačnici:	«*8
Za«t< »ii i
se res ne dobi, ampak po čudovito znižanih cenah dobite za
Hi rtfio
vsakovrstne ure, verižice, uhane, prstane, broše itd, pri urarju Lov. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Popravila izdelujem točno in po ceni! 680
Uspeh pri ukuhavanju je gotov le, če rabite originalne
wii:CK-OV.
kozarce in aparate. Najbolje je najcenejše! Tovarniška zaloga: Fructus Ljubljana. — Tudi na obroke! 666 5—1
I
Izjav. Podpisana Zofija Glušič v St. Janzu št. 8 prekliče in obžaluje tem potom vse žaljive besede, ki sem jih nepremišljeno zgovorila in razžali-la rodbino Videmšek po dom.
1 Alekš. Zofija Glušič. 686
TRAVERZE CEMENT APNO
in vse vrste železnine po v najnižji ceni pri
lian Korežija
železarna
Maribor
(pri kolodvoru). 632
Ugodno se proda radi družinskih razmer okroglo 5 oralov obsegajoče prvovrstno, rodovitno, pri državni cesti in pri malem trgu ležeče zaokroženo posestvo. Večji gozd, lepi sadonosnik, travišče za par govede, vinograd za en polov, njak; njive so lepo obsejane. Izplačila ugodna! Natančnejše se izve pri Sinkovič, posestnik pri Sv. Rozaliji pošta
Podplat.
656 2—1
V trgu Sevnica ob Savi je brez popravila hiša s 4 sobami, vrtom in njivo na prodaj. Za izplačat 120.000 kron (30.000 dinarjev) in nekaj na obroke. Pojasnila daje Martin Vodov-nik, Sevnica ob Savi št. 46.
628 3—1
Rodovitno posestvo, tri velike njive, travniki za 5 glav živine rediti, sadonosnik, zidaia hiša, hlevi, blizu farne cerkve v mariborski okolici se za 80 tisoč dinarjev proda. Pojasnila daje Tratnik, Maribor, Graj ski trg 2.	636 2-1
Prodam čevljarski stroj po nizki ceni. Vpraša se v gostilni Kerenčič na Pesnici. 661
w/ _	Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake
vrste pomladanskega, oziroma poletnega modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. majem t. 1. po znatno reduciranih cenah v modno-manufakturni
trgovini
I lil <&, Kflhar prej Kari Hose
Prešernova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova c. 9.
JAKOB VEZJAK
Maribor, Vetrinjska ulica 17. Sprejmem tudi od strank prinešeno blago za izdelava obleki
Prevzem trgovine!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnevom prevzel trgovino s papirjem i» ' galanterijo od gdč. H. Wergles na Kralja Petra trgu v Mariboru. — Vsled upeljave modnega blaga in , drobnine prodajam od jutri naprej dosedanjo zalogo ! po neverjetno znižanih cenah. — Prizadeval si bom. pridobiti pri slav. občinstvu z dobro in prijazno postrežbo popolno zaupanje in se priporočam za prav-obilen obisk.	'*	671.
RADO TIPEL.
Prevzem gostilne!
Naznanjam svojim spoštovanim gostom, prijateljem in vsem drugim znancem, da sem prevzel gostilno po pokojnem A. Friedau, prej gostilna Nendl, & pripravnimi prostori za vozove v Mariboru, Tržaška cesta 1. — Potrudil se bora, svojim spoštovanim gostom v popolno zadovoljnost postreči z dobrim vinom» z najfinejšim pivom iz Gotzove pivovarne in vsak čas s toplo in mrzlo kuhinjo. Prosim slavno občinstvo,, da mi pstane in ostane naklonjeno, kakor je bilo naklonjeno mojemu predniku!	662
VERNIK JULIJ, gostilničar.
Štev. 908 1926.
Natečaj«
Mestna občina mariborska razpisuje javni natečaj za oddajo kleparskih in kamnoseških del pri zgradbi nove mestne stanovanjske hiše na vogalu smetanove in Vrtne ulice v Mariboru.
Vsa potrebna pojasnila, pogoji, proračuni in ostali pripomočki se dobijo pri mestnem gradbenem uradu, počenši z dnem 10. majnika t. 1. od 10, do 12. ure dopoldne.
Pravilno kolekovane ponudbe je oddati pri mestnem gradbenem urau, Koroška cesta št. 1 II, do dne 14. majnika 1926.	669
BBBBBBBBBBBBB&iBBBBBCSaSBBflBBaaES
Prisilna dražba.
nekdanjega Jarnovičevega posestva v Dramljah pri Sv. Juriju ob južni žel. se vrši dne 28. maja 1926 prt okrajnem sodišču v Celju ob 9. uri dopoldne. Dražba posestva se vrši v treh skupinah in znaša najnižji ponudek za prvo skupino 42.011 din., za drugo skupino 16.629 din. in za tretjo skupino 19.198 din. Po^ sestvo ima jako lepo in ugodno lego. Poleg gospodarskega poslopja in lepe hiše, v kateri je trgovina in gostilna, se nahajajo obsežni travniki, njive, gozdovi in lep vinograd.	68$
BB6SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHB!
BIRMSKA DARILA
Na obroke!
JT. PETELN, urar,
Maribor, Gosposka uliea 5
(preje Kiffmann), blizu Glavnega trga.

Ob priliki pogreba našega ljubega sina in brata
Maksa Kreitnep
izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in znancem, preč. duhovščini, posebno g. dekanu za hitro spoved, rogožki, šmiklavžki in bohovski mladini, njegovemu učnemu mojstru g. Frau Čelofiga in drugim za darovane vence in šopke, za pretresljive žalo-stinkn na domu, kakor tudi vsem drugim za obilno udeležbo na njegovi zadnji poti.
Rogoza, dne n. maja 1926.
Žalujoča rodbina Kreitner.
18. maja 1986.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Godbena glasbila in strune
Priporočam svojo največjo zalogo pihal tet glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice iti. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok it jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastat delavnici, strokovnjaško
VatlavSthramm, Celje
l§«cljaliut delavnica za. izdelovanje godbenih glasbil,
Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. I8S

m
20-1
583
vedno svežo iz Zagorja, najfinejši
Trboveljski in Splitski Portlandcement
zidno in strešno opeko kakor tudi vse druge stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenah
C. Pickel. Koroštoa nlica 39.
■
is $
K
■
H
et
18
«
a ■
9
K! ■
■
a

in
<w Bioike in ženske obleke, sukno, hlačevino, volne-m blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, go-krce obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J. I So« Maribor
Aleksandrova cesta 13.
CTlOJL EXOXOJUmnLJULOJL.ll JJIJLULULJLC]
544
Ustanovljena 1. 1839.
Lambret Chibs.
klobučar na	533
Celje, Kralja Petra eesta št U
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velik* »ftloga domačih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih cenah.
&RGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod
S&RGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike
UtlGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-in-dustrijskih podvzetjih in zasebnih o-eeb
SlRGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre
ii&RGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica 11, Beograd
'ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus.
Kdor kupuje
frt ffvplM t Maribora aa Glavnem trga 17, ta si prihrani daHka ieaarja, ker je tam res vse prav pocenil	50t

mmikmntu
»»
«»íSOírt
Najcenejši nakup
*i*nufakturnega btaff» Vam nudila
Brata SUMER, Celje
Giavni trg 8.
41
F. SMOLA, zaloga poljed.strojev.
PozorI
Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjamo, da ]e
od 1. maja 1.1. naprej
ZALOGA POLJEDELSKIH STROJEV
§ V Ptuju (na Sejmišču)
otvorjena vsaki dan (od 8. zj. do 6. zv.)
Najcenejši nakup mlatilnic, žitnih čistilnikov, gepel-nov, slamoreznic itd.
PItOMJA
v naši državi dovoljenih srečk.
IVsaka srečka se izžreba. Letno obrestovanje po odet. Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov p« S aelli]on dinarjev, 72 glavnih dobitkov po * milij**» dinarjev, 48 glavnih dobitkov po X milijona dira? gev, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov. $ najslabšem slučaju se kapital pomnoži za 100*. S»)* &ke »® dobe na mesečne obroke pri »Merkar«, Hai?8-bor, Miklošičeva alica 6.	Iftft
Cankarjeva ulica
poleg davkarije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in ie najugodneje obrestuje	50
■i
Rentni in invalidni davek plačaj« posojilnic» Posojila po najnižji obrestni meri.
Krapinske Toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42" C termalna voda in bMt lečita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanov» nje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 din. po oskrM, ¥ pred- in posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter drug»; zabave. Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava M^ Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka
Krapinske Toplice = J. KULLICH, =
kamnoseški m.o3ster
Celje, Aškerčeva uliea 12
priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvevrstHlfk »«., grobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov 8® umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, Hta« omare itd. Okvire za grobe.	£18
Kadar pridete v Cel j
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri
Glavni trg, pri farni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne meeite denarja proč!	Prepričajte sel
ČEVLJARJA
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave p» konkurenčnih cenah.
Dominik Uršič
Sregr št. 1-, Celje.
Razpošilja se tudi po pošti. Na zahtevo se pošljeja tudi ceniki.
Na malo.	378	Na veliko.
Cujte!	Glejte!
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam.
MARTIN SUMER, KONJICE
Naložita denar Se pri
Ljudski posojilnici«
v Celju	i
I	m
rcizadriil i ncoaeieae 20102«	g
m
i g
1
B
i
i
»
t» i
Neuničljiva ubuvd®
je Suttnerjevo obuvale, vsak čevelj pristoja ko' umerjen. Izdelano U b dobrega usnia, upogljivo, elegantno, modeme ii trajno. Velik» izbir» moških ia ženskih čevlje* poluče djev in sandal. V velikem ilustrovaneni d> vot ceniku svetovne tvrd-ke H Suttner v Ljubljani št. 992 boste uaftii mnogo praktičnih potreb §£in, ki Vas bodo zanimale. Dibite ga brezplačno. Naroiil» brez vsakega rizika ker Vam se aepo .'še6m tako; zamenja.
Obleke in perilo
v vseh velikostih za birmance
kakor tudi izgotovljene moške obleke, ključavničarske obleke, trpežne moške hlače, moško in žensk« perilo, svilene rute in vseh vrst drugo manufaktura« in modno blago kupite zelo poceni pri
Fr. Starčič Maribor,
Vetrinjska ulica št. 15.
6f€

1KD4
več ne menjam, ampak ost««
nem stalen odjemalec ea suk* no v veletrgovini R. STER» MECKl, CELJE, št. 24, kjer«® letos prodaja močen melton m 45 din., modem ševijot 53 9, fini kamgarn 60 dim., posebno fini in moderni kara-garni in covercoati 100 do 300 din. Vzorci manu-fakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik c če» 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primemo povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene.
m
X o
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevin«, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini
99
Za obilen obisk se priporoča A. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
Pozor!
Pozar!
Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne obleke itd. pri 633-14
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15 mannfaktura in lastna izdelovalnica oblek.

□ID □
[Š®
%
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklen« ter porcelanaste posode, ara« frijk, ogledal, raznovrstnih lip, lepih okvirov itd. Itd. — Prevzem« vsakršna steklarska dela. — Najsolidnejš« cena in točna postrežba.
Na drobno in na debela	Na drobno In M dabeta.
Priporoča so
Warna st. Cirila v Maribora.
Za polj wie« križ«
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po G00 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stev&aki fex»i£2
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi Jtejpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, d.r si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
V Sremtki Mitrovici se zaradi bolezni proda ali da v najem trgovina z lesom s hišo in sta-nevanjem, z velikim skladiščem za shranjevanje blaga. Leži ob bregu Save, primerno za vsako trgovino. Trgovina je dobro uvedena ima velika število stalnih odjemalcev. — Penudbe na Drvara V Mai-satz, Sremska Mitrovica. 615
8-1
PODGANE, MIŠI!
Pošiljamo Vara točno uničevalno sredstvo »Ratinmortc s katerim se zajamčeno gotovo in uspešno izvaja uničevanje. 1 tuba 40 D, dvakrat toliko 60 D. Zavod za uničevanje golazni Zagreb, Marovska št. 16.
587 6—1
"si
Belak & Inkret, Oelj«*, 323 Prešernova ulica» 3
Električne inštalacije
teMtasske, svamft. in slgaal-m. aaprave. Radie-antene. ?»fravila transformatorjev, f*«ai?3t»rjev, m eter je v, ras-aifa aparatov itd.
Vodovodne inštalaciji
naprava meder. higr)e;a&©v: kopelnih sob, klaiota«. plovodne naprave, cesissi ne kurjave. Popravila ZU& tralnih knrjav, kotlov, m-matur, sesalk iti
tadi vsa v to strok« spadajoča popravila so hM&. iaNrmaciJe, prorainni, načrti, vedno s« raspotajp Ia solidna, s večletna garancijo. Sene kaakiuitv ■
f 11 a»a 1 mm 11111.........111111.....niti
Vsled opustitve
Iteja trgovine manufakturnega in špecerijskega U|ga HkK iaprsznitvo trgovskega lokala in pomanjkanja prodam po ugodnih aenah vse blago, skupaj z oprta HM tem eno eejmsko stojnico z nepremočljivo Bslja 30 kompletnih okvirjev za okna o Sipam! Sat s®$»>
kuni,
FRIDERIK JAK0WITSCH, CEL JI
->h i i-iiii»i - |i .......................ur» ■nimam»
Stambiljke
vseh vrst izdeluje najcenejše Slnauerja naslednik S. Petaa 7 Mariboru, Aleksandrova 43. 9a dvarišču.	1268
inbmmmmmi
^^fif^Pflf^fSf
GALICA
angleška
ŽVEPLO
najfinejše vrste se dobi po najnižji ceni pri
lian Koražija
zeleznina
Maribor
(pri kolodvoru). 631
Dobra gospodinj a,	1
ki pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem m perilom, rabi za pranje samo pristno
ZLATOROG TKRPENTINOVO MILO,
ki napravi"pe"nlo snežnobelo^in dišeče in jo vrhu tega tu pa tam prijetno preseneči s pristnim zlatnikom!
Prva Jugoslovanska žična industrija d, z o. z. Celje
í}*T-, «*ls(an »t 117.
Vov, telefon it, 11«,
izvrSuje vie vr»te žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne šelenne konstrukcije, ograje ca gozdova, vrte in parke ter tenis igralii&a, Mrež« sa presipanje, postelj»» vloge, šelezae postelje itd,
Edino najboljši
Telefon «1»
Hvaliti stroll In kolesa >oje
Josip Petellnc-a
MubHana
(blizu Prešernovega spomenika ab vedi)
{»mm firltzner, Adler 1. Phönix
ta rodbinska, obrtno In industrijsko rabo. (stataia najboljši švicarski plctilni stre! mamke	*
Pouk o vezanju !a krpanju brezplačen. V«čl«tn* garancija.	Dalavaica na nopehfa«
Zadružna gospodarska banka d. d.
nr» * trn 9 xv 1 Krryrn^ u » A »U JI »jjrrroaroajCTaror •■aronrccr t*jcjatž
Maribora
M V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškanska
cerkvijo.
f
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejel — Najvišje obrestovanje vlog i,	na knjižice in v tekočem račun«.
S
f Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
''¿."4WNNM
mam
a a a
a
najboljiis in naj varil«]i«	p
M
Spodnješfajerski ljudski posojilnici t Maribora, g
Stolna oUca it. i
Stolna ulici iti
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po na trimesečno odpoved po 8%.

lM«BMBMHMMnnHHHHMMHBMB
Ti«kar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Lea Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.