številka 24, leinik 8 3.12.1998 cena 250 sil 03-3 bi,. ^ • ■■■uHHnHHnMmIS - 12.1 - zaslon z aktivno matriko - Intel Pontium 233 MHz - 2.1 CB trdi disk, 32 MB RAM POOBLAŠČEN HP PROIIAJALEL TELEFON 0601/26-040 TRBOVLJE DARILO - TORBICA OSREDNJA knjižnica CEUF Fax: 0601/64 494 Spoštovani! Najprej se vam opravičujemo, da vdiramo v vašo zasebnost, vendar vam za oddolžitev poklanjamo številko ZASAVCA. Prosimo vas, da jo prelistate, preberete in da v naslednjih dneh vzamete nekaj dragocenega časa, da odgovorite na nekaj vprašanj. 1. Ste že preje poznali časopis ZASAVC? DA NE 2. Kateri prispevki so vam v štirinajstdnevniku najbolj všeč? * iz naših krajev * šport * kšefti * anketa * razvedrilne strani * intervjuji * reportaže * kulinarična * kronično * oglasi * kulturne zanimivosti in novice * politika •avtomobilizem 3. KATERE MED NAVEDENIMI BI LAHKO POGREŠALI? 4. KAKŠNE ČLANKE BI LAHKO DODALI? V naslednjih dneh vas bo poklical predstavnik oziroma predstavnica Zasavca in vas vljudno prosil, da ji odgovorite na zgoraj postavljena vprašanja. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. December je čas daril Pri nakupu novega Audi A4 po sistemu "staro za novo" je Vas rabljen avto vreden 150.000 tolarjev več! Pri nakupu novega vozila Polo ali Polo limuzina Vam podarimo dodatno ogrevanje stoječega vozila Webasto v vrednosti 165.000 tolarjev ali pa gotovinski prihranek 96.000 tolarjev V mesecu decembru Vam ob nakupu novega vozila podarimo komplet zimskih gum Kupce novih in rabljenih vozil v decembru, pa pod jelko čaka presenečenje. VW 0601/26 525 VW Litija 061/884 450 Audi 0601/26 065 Rab. vozila 0601/27 828 OSREDNJA KNJIŽNEGA GEUI Jr.?? r.?? 3. GRUDNA 1998 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: liPMIHiMl ZAGORJE: 61-0 TRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-61 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMHNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SL0ŽBE): Z0 RADEČE: 88-207 HllIllMlMtlllllli ZDTRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-01 ZD LITIJA: 061/881-855 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 17. DECEMBRA UVODNIK Te dni je v zagorskem delavskem domu Zasavcev sejem in odvija se ravno za Miklavževo. Pridite na oglede! V Litiji jim bo Miklavž župana prinesel, saj bodo to nedeljo še enkrat volili. Če pogledate na deseto stran, lahko primerjate zasedenost v občinskih svetih. Vse preveč se oblikujejo velike stranke, male pa kar izginjajo. Razveseljivo pisan je le trboveljski občinski svet. Bomo v bodočnosti res imeli le dva bloka! Saj, če bodo upoštevali izid referenduma o večinskem volilnem sistemu, kljub temu, da ga je izglasovala dobra desetina prebivalstva, bo tako. Da bomo izgubili ideje manjših skupin in s tem bogastvo različnosti, nikogar ne skrbi, Politiki pač odgovarja sivina povprečnosti, je manj težav... Pa referendum bodo razpisali, ker gospoda poslanci nimajo toliko modrosti in poguma, da bi nase prevzeli odgovornost. Dabokoštalo! Ja, bo, davkoplačevalce... Da bodo v proračunu lahko zagotovili razsipništvo, bodo pač vzeli kulturi, pa šolstvu,..., ja z neukimi lažje manipulirajo... Mojmir Maček Nekaj iz vsebine <4> MINISTER V ETI-jy 5T1 SE0TET3 SESTAVA OBČINSKIH SVETOV 14? INTERVJU: MATEJ PAVCNIK 18? “KNAPOVSKA KOSTA" 36? OD LITIJE DO ČATEŽA NASLOVNICA: Q.DORE IN JOŽE OVNIK ...še eno gasilsko... in hop, skupaj v novo tisočletje! ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika-Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško' Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. _________ 3. GRUDNA 1998 JH IS, J . r-T- J . U Ji K U w J . f# POSLOVNA KULTURA ZAGOTAVUA UČINKOVITOST V torek, 24. novembra seje na ETI Elektroelement d.d. Izlake zglasil minister za znanost in tehnologijo, dr. Lojze Marinček. Z zanimanjem je prisluhnil predstavitvi delniške družbe ETI in z zasavskimi gospodarstveniki podebatifal o področju raziskovalne dejavnosti. Jože Smrkolj, direktor ETI Elektroelement d.d. Izlake je povedal, da uspešni razvojni projekti zagotavljajo uspešno prihodnost. Z inovacijami spodbujajo razvoj, čeravno je treba kakovosten izdelek tudi uspešno prodati. V ETI-ju imajo trenutno štiri projekte, ki jih sofinancira ministrstvo za znanost in tehnologijo. Projekti pa so s področja keramike, stikalnega-mehanizma, merilnih naprav in organizacijske-informatike. Sodelavci z omenjenih projektov, med katerimi so tudi prof. dr. Jože Vižintin, prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Franc Kosel, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Darko Koritnik, direktor DAX Electronic Sys-tems d.o.o. iz Trbovelj, so na sestanku spregovorili o projektih ter določili njihove prednosti in slabosti. Nekateri projekti trajajo že dlje časa, od tega je širše aktualen organizacijsko-informacijski projekt, ki gaje predstavila Boža Jazbec in pri katerem sodelujejo s Fakulteto za strojništvo v Mariboru. Kot je bilo razvidno iz povedanega, informatika v poslovnem svetu zagotavlja uporabniku natančne in aktualne podatke o transakcijskem nivoju poslovnega sistema. Dr. Lojze Marinček pa je dodal, da je najpomembnejša preusmeritev določenih gospodarskih dejavnosti v modernejše tokove. "Menim, da se že porajajo fleksibilne iniciative," je dejal dr. Lojze Marinček, "in v bodoče bo treba več pozornosti namenjati takim dinamičnim podjetjem in iti v korak z informatiko in modernimi tokovi." V ETI Elektroelementu d.d. Izlake pa poudarjajo, da je njihovo vodilo tržna fleksibilnost, poslovna kultura ter seveda kakovost in zanesljivost, kar skušajo zagotavljati z izdelki. Tekst in foto: RR. Regionalni posvet o kakovosti V sklopu evropskega tedna o kakovosti je Območna gospodarska zbornica Zasavje organizirala drugi regionalni posvet na temo »Kakovost je več kot standard«. Namen posveta, ki je potekal 26. novembra 1998 v Zagorju, je bil s predstavljenimi referati slovenskih in zasavskih strokovnjakov sta tem področju seznaniti in dodamo stimulirati zasavske gospodarstvenike za poslovno odličnost, varovanje okolja in za druge elemente obvladovanja kakovosti v gospodarstvu. V uvodnem referatu je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk omenil, da je zasavsko gospodarstvo, kar zadeva standardov kakovosti relativno dobro stoječe, saj je doslej že deset podjetij pridobilo tovrstne certifikate, trideset podjetij pa se na to še pripravlja. To pa že predstavlja določeno kritično maso tukajšnjega gospodarstva. Odbor za kakovost pri Območni zbornici Zasavje, katerega naloga je spodbujati in organizirati aktivnosti na področju informiranja, izobraževanja, uvajanja in obvladovanja sistemov kakovosti v zasavskem gospodarstvu in ustanovah, je na tokratnem posvetu želel utrditi spoznaje, da je kakovost eden ključnih dejavnikov pri konkurenčnosti. Glede na število udeležencev posveta, tudi v zasavskih podjetjih poznavanje in obvladovanje kakovosti pridobiva na pomenu. Saj, kot ugotavljajo predstavniki Odbora za kakovost, bodo v bodoče na trgu obstala le tista podjetja, ki bodo imela v poslovni politiki oblikovano tudi politiko kakovosti in cilje kakovosti ter bodo le-te obvladovala v praksi. Jožko Čuk je prisotne seznail z nekaterimi problemi slovenskega gospodarstva pri vstopu v Evropsko unijo. Poudaril je, da Slovenija potrebuje jasno razvojno strategijo, nacionalni razvojni program, ki bo gospodarstvu zagotovil boljše pogoje poslovanja. Nujno je tudi, da ekonomska politika zagotovi predvsem znižanje obremenitev gospodarstva, ugodnejše pogoje za razvoj ter investicije, znižanje obrestnih mer, izboljšanje pogojev poslovanja za izvoznike ter stabilnejše pravno okolje. Velik problem pa predstavlja tudi stopnja inflacije. Osnovni vzork zaostajanja Slovenije v razvoju je po mnenju Čuka, v preveliki porabi in premajhnem vlaganju v razvoj. Kljub omenjenim neugodnim pogojem poslovanja pa slovensko gospodarstvo vse bolj obvladuje elemente poslovne odličnosti. Do konca 1998. leta bomo namreč pri nas imeli že preko 400 podjetij certificiranih po standardih serije ISO 9000. Skupno ta podjetja zaposlujejo preko 25 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu in večina jih je močno prisotna tudi na mednarodnih trgih. Prav tako pa seje začel uveljavljati tudi pri nas certifikat sistema varovanja okolja ISO 14001, katerega je doslej v Sloveniji pridobilo devet podjetij. Med njimi pa zaenkrat še ni nobenega iz Zasavja. V nadaljevanju posveta je predstavnik Vlade RS za evropske zadeve dr. Fedor Černe predstavil zahteve EU in aktivnosti Slovenije glede urejanja varovanja okolja. Pomočnik direktorja Urada RS za intelektualno lastnino Janez Kukec — Mezek pa je prisotnim spregovoril o zaščiti industrijske intelektualne lastnine ter avtorskih pravic. O lastnih izkušnjah pri uvajanju in izpolnjevanju standardov kakovosti sta med drugim govorila tudi direktorja dveh zasavskih podjetij: Jože Smrkolj, generalni direktor ETI Elektroelement d.d. z Izlak in Sonja Klopčič, direktorica OR1A Computers, d.o.o. iz Zagorja. M. J. Občinski svet občine Zagorje ob Savi se je na svoji 3.0. seji dne 12.11.1998 seznanil s poročilom o neurju s poplavami in pazovi, kije prizadelo občino Zagoije ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/95) sprejel naslednjo ZAHVALO IN PRIZNANJE Občinski svet občine Zagorje ob Savi izreka zahvalo in priznanje Občinskemu štabu in pripadnikom Civilne zaščite, Javnemu komunalnemu podjetju Zagorje ob Savi, zagorskim gasilcem, podjetjem, občinskim in drugim službam ter posameznikom - prostovoljcem za veliko delo, ki so ga opravili pri preprečevanju in odpravi posledic neurja s poplavami in plazovi, ki so prizadele občino Zagorje ob Savi, dne 4. in 5.11.1998. Prav tako občinski svet izreka zahvalo novinarjem in sredstvom javnega obveščanja v Zasavju za takojšnje in sprotno poročanje in obveščanje javnosti o posledicah neurja v občini Zagorje ob Savi. Predsednik občinskega sveta, Janez Vovk, dipi.ing.rud. NEURJE '98 - ZAHVALA Zahvali se pridružujem tudi jaz osebno, saj smo pri letošnji sanaciji posledic neurja v naši občini dokazali visok nivo usposobljenosti in motiviranosti vseh služb in posameznikov, ki skrbijo za varnost ljudi in premoženja. Župan Matjaž Švagan Izpolnjeni pogoji za sprejem zakona o TET 3, obnova TET 2 dvakrat dražja od TET 3 -alternativa TET 3 je uvoz ZAKAJ JE PROJEKT TEI 3 UPRAVIČEN Pripravljen je dopolnjen investicijski zakon, dopolnilna ekološka študija in lokacijska dokumantacija, tako da so, kot je dejal Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti ob dnevu odprtih vrat Termoelektrarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje - Hrastnik, izpolnjeni ključni pogoji za sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za sofinanciranje gradnje in državnem poroštvu za najetje posojil za TET 3. Argumente proti zaprtju TET 2 je zavrnil Vito Turk iz Elektroinštituta Ivan Vidmar z besedami, da bi njena obnova za dvakrat presegla ceno gradnje nove TET 3. Vsako vlaganje v obstoječo enoto naj bi bilo nesmiselno, saj je le-ta tehnološko zastarela, prav tako pa je presegla načrtovanih 100.000 obratovalnih ur, za kolikor je bila projektirana TET 2, že za 60.000 ur. TET 2 ne bodo razgradili, služila bo kot "hladna rezerva", to poemeni, da bo, če bo potrebno, sposobna obratovanja ob največjih energetskih konicah. CD / jSpTASt TET 3 a/s /; mbiLy*\1 ^steki) Minister Dragonja je menil, daje edina realna alternativa gradnji TET 3, ki pomeni dolgoročni program za preskrbo Slovenije z električno energijo, dolgoročni uvoz energije, saj bi bilo brez nje nemogoče zagotoviti zadostne količine električne energije. Zatrdil je tudi, da bo TET 3 konkurenčno primerljiva z drugimi termoenergetskimi objekti, kar naj bi pokazala analiza na primeru Nemčije. Povprečna cena kilovatne ure energije naj bi znašala 12,11 tolarja ob 5.500 obratovalnih urah letno. TET 3 bo evropsko usmerjena zanesljiva oskrba in diverzifikacija energetskih virov naj bi bila po evropskih direktivah bistveni. Urša Kmetec TISKOVNA KONFERENCA SLS Na konferenci so kandidati za župana v prvem krogu Franci Rokavec, Anton Kovič in Slavko Jalovec izrazili zadovoljstvo nad doseženim rezultom županskih volitev, kakor tudi volitev v občinski svet. Tako bodo v novem občinskem svetu imele stranke slovenske pomladi (SLS, SDS, in SKD) skupaj, tako kot prejšnjem mandatu, 15 sedežev od 26-ih, kar znaša 58%. Franci Rokavec, kandidat za župana v drugem krogu je poudaril: "Rezultat volitev za župane med drugim pove, da občani opazijo, da občina nima več pravega organizatorja razvoja, razreševanja vsakodnevnih težav in problemov občanov. Želijo si novih idej, hitrejše in sprotne rešitve, kar pa je za lokalno skupnost še kako pomembno." Franciju Rokavcu, kandidatu za župana, dajejo za drugi krog volitev podporo poleg strank slovenskih pomladi tudi, županska kandidata v prvem krogu Anton Kovič in Slavko Jalovec ter Jože Grošelj. Marjan Šušteršič BILI BREZ TELEFONSKE POVEZAVE V sredo, 25.novembra, je bilo celotno področje od Zidanega Mosta do Vrhovega brez telefonske povezave. Kot so nam pojasnili na Telekomovi službi za prijavo motenj je bil razlog za to v presekani optični povezavi. Do tega je prišlo, ko so delavci utrjevali bankine med Zidanim Mostom in Radečami in s kovinskim profilom prekinili optični kabel. Napako so odpravili že nekaj po polnoči, sama škoda pa je precejšnja. Rudi Špan OBTEMEUNEM KAMNU ŠE KAMEN IZ NAZARETA Na gradbišču Marijinega doma na Ulici 1.junija v Trbovljah, je bila 8.novembra blagoslovitev temeljnega kamna, kar je s slovesno mašo opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ob navzočnosti velikega števila duhovnikov in vernikov. Nastopili so otroci z recitacijami, pelje pevski zbor sv.Barbare. Hkrati s temeljnim kamnom so vložili tudi posebno listino, s katero so opisali zgodovinski okvir časa. Domačemu župniku Francu Mlakarju gredo vse zasluge za gradnjo tega objekta v južnem delu Trbovelj, kar je uspelo šele po več desetletih prizadevanj. Objekt je projektiral prof. dr. Jože Marinko, dipl.ing.arh. iz Ljubljane. V temelj je vgrajen kamen iz cerkve v Braslovčah, kije bila prafara trboveljske cerkve. Vgrajen pa je tudi kamen iz votline Marijinega oznanenja iz Nazareta, ki ga je posredoval pater Simon iz Nazareta, vključno s spremnim pismom. Gradbinci SGP Zasavje pa nadaljujejo z gradbenimi deli in bi radi nadomestni pastoralni objekt pokrili še letos. CESTA TRBOVUE-KLEK ZNOVA PREVOZNA Zadnje močno deževje je tudi na cestah v Trbovljah povzročilo številne zemeljske plazove. Marsikatera cesta je bila za krajši ali daljši čas zaprta zaradi neprevoznosti. Med temi je bilo tudi cesta Trbovlje-Klek in naprej proti Planini. Na cesti so pospešeno odstranjevali plazovino z drevjem, kamenjem, zemljo, blatom, tako, daje cesta postala znova prevozna. Omejitev velja le za tovornjake z več kot 10-tonsko osno obremenitvijo. Sicer pa še naprej sanirajo plazova pri Andrejčku in Urankarju pod Planino pa tudi plazove na drugih območjih. T.L. POSLOVALNICA NLB V LITIJI OSTANE ODPRTA Po Litiji se v zadnjem času razširjajo novice, da bo NLB Ljubljana na Ponoviški cesti zaprla svojo poslovalnico, kar povzroča slabo voljo predvsem med prebivalci levega brega. Največ strank v tej poslovalnici je prav iz tega dela Litije, predvsem starejših, ki jim obisk poslovalnice v Jerebovi ulici otežujejo stopnice. V zvezi s tem je župan Mirko Kaplja prejel od NLB dopis, s katerim ga obveščajo, da se do nadaljnega odloži ukinitev poslovalnice na Ponoviški cesti v Litiji. Njena dokončna usoda pa bo odvisna šele po sprejemu dolgoročnih odločitev, ali bo NLB v kontekstu prenosa domačega plačilnega prometa iz APP v banke eventuelno prevzela (vzela v najem ali odkupila) obstoječo poslovalnico APP ha Ponoviški cesti v Litiji. Marjan Šušteršič Trbovlje 0601 26 525, Litija 061 884 450 J . 77 j 7 f7 TUDI ZAGORSKI HORTIKULTURNIKI DEJAVNI Holtikulturno društvo Zagorje je letos drugič podelilo priznanje za najlepše urejeno okolico. Prejela sta ga Tanja in Brane Medija iz Kisovca. Podelili so tudi posebno priznanje za urejenost, ki ga je dobilo gostišče Vidrgar - Žibert. Ocenjevali so le prijavljene. Glavni ocenjevalec je bil Anton Klinc, vrtnar iz Moravč pri Gabrovki. Tekst in foto: ŽANA AFORIZEM J.O.: Lokalci so O.K.,... še boljši pa je taxi... KONCERTNI VEČER V ŽUPNIJSKI CERKVI V župnijski cerkvi sv.Martina v Trbovljah je bil 14.11. koncertni večer, na katerem so se predstavili orglar Uroš Kovačič ter ženski godalni kvartet, z deli iz domačega in svetovnega repertoarja. IL. NARAVOSLOVNI DAN NA OŠ IVANA SKVARČE V ZAGORJU Vsako leto z učenci petih razredov izvedemo naravoslovni dan na temo "Kruh", kije bil tokrat 11.novembra. Učenci spoznajo pot od zrna do kruha, izvedejo anketo, iščejo pregovore, izdelujejo plakate, pečejo kruh... Njihovo delo je potekalo v skupinah: 1. skupina - ANKETA (anketni list za trgovce, za potrošnike in računalniška obdelava podatkov), 2. skupina - BIOLOŠKA SKUPINA (zgradba pšenice, razpoznavanje posameznih žitaric, mikroskopiranje škrobnih zrn, dokazovanje škroba z jodovico), 3. skupina - PREGOVORI (iskanje pregovorov na temo kruh), 4. skupina - PEKA KRUHA (navaden; ajdov, koruzni, beli, rženi -praznični; mlečni, potica, mešani (ajdov, koruzni, beli) - otroški; medvedek, metuljček. Učenci so rezultate svojega dela najprej prikazali z razstavo izdelkov (zrna, kruh, plakati, analize,...) v šoli, naslednji dan pa smo celotno razstavo prenesli v hotel Medijske toplice na Izlakah in tako svoje delo predstavili tudi javnosti. Obiskovalci razstave so bili navdušeni nad delom naših učencev. Naj zaključim z ugotovitvami: Najboljši kruh se še vedno speče doma! Le tisto, kar znamo sami narediti, znamo tudi ceniti. Dovolimo mladim, da odkrivajo lastno ustvarjalnost! Nada Brezovar in mentorji naravoslovnega dne SLOŽNE MAŽORETKE Plesna skupina Mažoret iz Trbovelj je v soboto, 21. novembra v gledališki dvorani DD Trbovlje, pripravila jubilejni nastop. Preteklo je namreč natanko petnajst let, kar so v Trbovljah pričele delovati mažoretke. Na jubilejni svečanosti je nastopilo 35 mažoretk, doslej pa je v njihovih vrstah plesalo vsega 1090 deklet, starih od 5 do 18 let. Programje povezovala Karmen Štrancar Rajevec, v glasbeni točki pa sta nastopili Maja Lebar (viola) in Monika Radenšek (violina) iz Glasbene šole Trbovlje. Na nastopu so dekleta zaplesala več plesnih zvrsti od sambe, stepa, charlestona, kabaretnega plesa, seveda pa so bile najzanimivejše točke s korakanjem, vrtenjem palice, parade ter figurative, ki je za mažoretke najzahtevnejša, saj poleg korakanja in mahanja vsebuje še vrtenje dveh palic. Kot je povedala Ema Zalezina, ki se že 15 let trudi, da so mažoretke sestavni del trboveljske godbe, je za tovrstno delo potrebna vzdržljivost. "Treba je veliko spretnosti in mnogo vaje," je dejala, "mažoretke imajo naporno delo, ki zahteva vztrajnost in dobro voljo." Mažoretke so plesni program pričele s koreografijo iz Lindgrenove Pike Nogavičke ter ga nadaljevale, razdeljene v tri skupine: najmlajše, ki so skorajda brez treme korakale, in starejši skupini, od katerih so srednješolke nastopile z zahtevnejšimi točkami, pri čemer so za rekvizite uporabljale še cofe in dežnike. Plesna skupina Mažoret iz Trbovelj nastopa tudi v tujini, decembra letos so vabljene nastopat v Švico. Kljub amaterizmu pa na nastopu dajo duška koračnicam ter orazpoložijo raznoliko publiko. RR. /csEFTf /esem /esem mm mm/ mrr/ mm mm/ mm/ mm/ mm/ NOVA FIRMA VULKAN S.R V ZAGORJU Pred časom je svoja vrata v Zagorju tudi uradno odprl podjetnik Samo Urbanija s firmo Vulkan s.p, ki ima sedež na Pintarjevi 45. Podjetje sicer formalno obstaja že tri leta, toda šele sedaj so se uredili vsi papirji za uradno poslovanje. Podjetje se ukvarja s fizičnim varovanjem, saj ima za to vsa potrebna dovoljenja. Trenutno Vulkan s.p. zaposluje dve osebi, v načrtu pa je razširitev podjetja in s tem tudi povečanje števila zaposlenih. Sicer pa se ukvarjajo tudi s kontrolo bolniškega staleža, z redarskimi storitvami ter izterjavo dolgov oz. posredovanji pri poravnavi zapadlih dolgov in obveznosti. Glede na to, da so večinoma na terenu, jih lahko tudi pokličete na 041/638-950. RM. ALPINA JE OBNOVILA SVOJO PRODAJALNO Tovarna Alpina ima svojo prodajalno čevljev na Ulici 1.junija v Trbovljah. Pred dnevi je končala z obnovitvenimi deli na tej prodajalni. Obnovili so vse od notranje do zunanje ureditve vključno z izložbami. Namestili pa so tudi povsem novo opremo. Obnovljeno prodajalno so že odprli. IL. Vinoteka KLOPOTEC na zagorski tržnici je preteklo soboto spet priredila degustacijo vin, tokrat odlične vinogradniške hiše Steyeriz Apač. Za pokušino so pripravili vina laški rizling, chardonnay, traminec, dišeči traminec ter predikatna vina le teh sort. Prav gotovo izstopata letos nagrajeni DIŠEČI TRAMINEC z zlato medaljo in KRALJEVO VINO STEYER, ki ga da januarska trgatev. Sicer so Steyerjevi znani po najboljših tramincih pri nas. Se pa zasavskim sladokuscem obetata še dve degustaciji odličnih slovenskih vin v naslednjih dveh decembrskih: sobotah. Najprej, i 5.12., se bo predstavil Alojz Valdhuber iz Svečine, potem pa še 12.12. Franc Grlica s Koga. Dovolj idej nam ponuja Vinoteka Klopolec za prihajajoče j praznične dni, pa naj bo to za darila ali pa za obogatitev dolgih zimskih večerov. Tekst in foto: MM NOVA CVETLIČARNA V KISOVCU Dne 20.novembra so se odprla vrata nove Cvetličarne Klara na Rudarski 4 v Kisovcu. Lastnica je domačinka Klara Čebin, ki seje za samostojno podjetniško pot odločila, da bi lahko širšemu krogu potrošnikov ponudila lastne zamisli in ideje, kar v prejšnjih zaposlitvah ni bilo mogoče. V ponudbi je pestra izbira rezanega cvetja, lončnic, darilni program za mlade in stare, od prikupnih posvetil do izbranih unikatnih izdelkov domače slovenske obrti. Za podjetja aranžira poslovne prostore in njihove okolice, možna pa so tudi naročila po telefonu 71-779 in sicer za vence, šopke, ikebane, itd. Cvetličarna Klara je odprta od ponedeljka do petka od 8. do IS.ure, ob sobotah pa od 8. do 16.ure. ŽANA SGP ZAKLJUČUJE LETO POZITIVNO Ocene letošnjega poslovnega leta v Splošnem gradbenem podjetju v devetmesečnem obdobju so po besedah direktorja Ivana Krošlja na osnovi lanskoletnega načrta povečanega za inflacijo in produktivnost. Ta načrt so sicer dosegli v tretjem tromesečju približno dve tretjinsko. To pa predvsem zaradi tega, ker so se nekateri objekti, ki so bili predvideni za gradnjo v prvi polovici leta zaradi takšne ali drugačne zadeve premaknili v drugo polovico leta. Trenutno so, kar se tiče objektov, ki so v gradnji, kar v precejšnjem tempu izdelave. Računajo, da bodo tudi do konca leta vremenske razmere sorazmerno ugodne in bodo del zaostalih zadev nadomestili. Podjetje, ki zaposljuje med 220 in 250 delavci je praktično v preteklih letih bilo prisotno le na trboveljskem območju. Tu so bili takorekoč občinsko podjetje in so zaradi zmanjšanega obsega del postali celo državno podjetje. Trenutno delajo tudi po drugih področjih po Sloveniji - predvsem v Ljubljani, na Koprskem in v tujini. Na slednjem področju seje situacija nekaj spremenila, saj seje na domačem tržišču npr. v občini povečala investicijska dejavnost. To velja predvsem za drugo polovico leta, ko so pričeli graditi stanovanjski poslovni objekt oz. gradnjo za trg. Tu bo novih 26 stanovanj, novi poslovni prostori in kar je najbolj pomembno za utesnjeni prostor v občini - 34 garažnih boksov v pod zemljo. Tu so še lokali za različne dejavnosti in trgovino. Na potresnem področju v Posočju SGP ne sodeluje. Po težavah in škodi, ki stajo povzročili deževje in obe reki je povedal, da pa bodo zagotovo sodelovali pri odpravi teh posledic v ogroženih krajih. Seveda bodo še pospešeno delali do konca leta, ko računajo za stroko ugoden rezultat. Kapacitete imajo zasedene do konca leta, ob tem, da bodo ugodne vremenske razmere. V letu 1999 je načrt postavljen tako, da bi dokončali projekte, ki jih ne bodo letos. Dokončanje sorazmerno pomembnejših projektov bodo prenesli v prihodnje leto, od katerih sta tu gradnja športne hale in srednje tehnične šole. Dogovorjene so že tudi nekatere gradnje v Ljubljani, s katero bodo vsaj v prvi polovici leta njihove kapacitete zasedene. Posli, katere so opravljali in pričeli v letošnjem letu ne zadostujejo za pokrivanje vseh razpoložljivih delovnih kapacitet v podjetju. Pred kratkim sta Občina Trbovlje in Ministrstvo za šolstvo in šport podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del z zunanjo ureditvijo izgradnje športne dvorane v Trbovljah. Pogodbena vrednost del je okrog 411 milijonov tolarjev, od tega bo 320 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo, občina Trbovlje pa okrog 90 milijonov tolarjev. Izvajalec del, SGP Zasavje, bo z gradnjo pričel te dni, rok,do katerega naj bi dokončali dvorano, je 25.december prihodnje leto. Občina in Ministrstvo za šolstvo pa bosta v naslednji številki Uradnega lista Slovenije najavila razpis za rušenje in novogradnjo srednje strojne šole v vrednosti 394 milijonov tolarjev. Od tega naj bi država prispevala 78% in občina 22% sredstev za izgradnjo. V času, ko naj bi podrli staro stavbo, pa se bo pouk opravljal dvoizmensko v prostorih bivše kovinarske sole. Gradnja naj bi se pričela v aprilu leta 1999. Rudi Špan 3. GRUDNA 1998 IrTT I? fS ^ tCzrT G GEOLOGIJA REVIRJEV V Zasavskem muzeju Trbovlje je bila 18. novembra otvoritev razstave Geologija revirjev. Z razstavo skušajo približati to tematiko širšemu avditoriju. Koncept razstave je informativen. Prvi del predstavlja splošno geologijo, v drugem deluje predstavljena geologija skozi geološke karte - od Slovenije preko predstavitve glavnih geoloških kart našega področja in geologov, ki sojih sestavili. Predstavljene so glavne kamnine, ki se pojavljajo pri nas. Tretji del predstavlja, kako nastanejo fosili in kaj so. Tu najdemo skice, fotografije in same fosile, ki so bili najdeni v Zasavju. K postavitvi zbirke je veliko pripomogel geolog Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Gorazd Hafner, ki je tudi avtor geološkega stolpca, na podlagi katerega je zasnovana zbirka. Tako se je udejanila ideje Irene Ivančič Lebar, da se oblikuje zbirka, v kateri bodo zastopani minerali, kamnine, fosili in druge zanimivosti iz naše premične naravne dediščine. Iz zbranega gradiva bo oblikovan geološki kotiček na stalni razstavi, ki bo predvidoma postavljena v Zasavskem muzeju v letu 1999. Marta Hrušovar ZVENEČA KLOVNIJADA Kdo pravi, daje za zabavo otrok bolj borno poskrbljeno? Pojdite si ogledat predstavo Klovnijada, ki jo v trboveljskem Domu Svoboda ob sobotah ob ll.uri izvaja Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček. In 21. novembra so Klovnijado uprizorili premierno, zdaj pa obljubljajo, da bo tako še vse sobote decembra in skoraj ves januar, če bodo ljudje le pokazali količkaj interesa. V Klovnijadi pa nastopajo: Gordana Mohor, Janez Rus, Katarina Pajer, David Lindič, Iztok Lužar, Jerneja Alič, Nina Lanišnik, Nika Gantar, Špela Palčič in Uroš Piki. Klovnijada, pravljica iz dežele Plumpcntrije, kjer šest klovnov išče srečno misel, je nastala po scenariju Janeza Rusa, sicer študenta 3. letnika ljubljanske Pravne fakultete, ki se na gledaliških deskah poskuša peto leto. Povedal je: "Z igro Klovnijada sem hotel podati povsem enostavno sporočilo, da namreč prepogosto iščemo srečo v materialnih, zunanjih stvareh. Toda sreča ni v zunanjih stvareh, saj nas zunanje stvari le spominjajo na srečo, kije v nas samih." Pomočnik režije, Uroš Piki pa je dejal, da so zelo uigrani in z lahkoto improvizirajo, če kdo pozabi tekst, kar pa se jim le redko zgodi. Nanda Guček je k temu pripomnila, da so bili izvirni pri kostumih, scenografiji in da so s preprostimi sredstvi pričarali vzdušje. "V predstavi se lahko veselijo vsi - otroci in odrasli," je še rekla Nanda Guček. Klovnijada o sreči, ki ždi v vsakem posamezniku, je bila za otroke navdušujoča in so bili hvaležni staršem, da so jim omogočili ogled igrice. Tekst in foto: RR. MLADI PLANINCI NA LISCI Planinska skupina O.Š. Toneta Okrogarja seje 8. novembra odpravila na izlet na Lisco, devetintrideset mladih planincev sta spremljali mentorici planske vzgoje, Bojana Slekovec in Nevenka Kos ter vodnik PD Zagorje, Ferdinand Drnovšek. Zbrali so se na železniški postaji Zagorje in se odpeljali do Brega. Nekateri so se prvič peljaiii z vlakom, zato je bil ta izlet še posebno privlačen. Od Brega so nadaljevali ppot peš čez vas Razbor in mimo cerkvice Sv.Jošta do Lisce. Na vrhu je bilo že nekaj snega, tako, da so se dodobra nakepali. Tudi jadralni padalci in zmajarji niso manjkali, saj je Lisca priljubljeno vzletišče. Ker vlak ne čaka, so se podali proti dolini in se odpeljali proti domu, kjer sojih že nestrpno pričakovali starši. F.D. "DELAVNICE" AVTOGENEGA TRENINGA IN SPROSTITVE Društvo Športni raj je nekj let imelo v svojih programih tudi skupino joge, ki so jo obiskovale ženske željne meditacije. V tem letu pa so se v DŠR odločili, da poskusijo organizirati t.i. "antistresne delavnice" oz.delavnice avtogenega treninga in sprostitve. Seanse vodi mag. Roman Vodeb, ki pozna postopek avtogenega treninga, ki ga s pridom uporablja tudi pri psihični pripravi športnikov. Ob torkih, ob 20.uri se v mali telovadnici ZŠD Partizan Trbovlje zbirajo predvsem ženske, ki imajo v svojem življenju probleme oz.stresne situacije, ki jim niso kos. Ravno avtogena sprostitev jim pomaga doseči tisto pozitivno stanje in optimizem, ki jim sicer manjka v vsakdanjem življenju. Po besedah večine udeleženk teh seans so učinki pozitivni. Večina žensk si na seansah nabere novo pozitivno energijo, dvigne se jim samozavest do te mere, da precej lažje rešujejo svoje vsakdanje probleme. Prihodnost postane bolj optimistična in v vsakdanjem življenju udeleženke teh seans stresne situacije precej lažje prenašajo. Seanse so obogatene z zanimivimi pogovori o človekovi duševnosti in t.i. mind-body povezavah, ki so danes še kako aktualne. Vrsto somatskih obolenj je namreč psihične narave in avtogeni treningi pomagajo tudi pri doseganju boljšega telesnega počutja. Ker je v Trbovljah oz.Zasavju veliko ljudi, ki si v stresnih situacijah sami ne znajo pomagati, jim lahko te delavnice "sprostitve in avtogenega treninga" pomagajo do te mere, da si bodo v prihodnje znali sami pomagati premagovati vsakdanje probleme. Seanse trajajo vsak teden po eno uro - od 20. do 21.ure. Vabljeni! Marta Hrušovar AFORIZEM J.O.: Žrtve niso bile zaman... županove sanje so se uresničile... TRBOVLJE tki Ti m. n 3. GRUDNA 1998 Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. SPOŠTOVANI BREZPOSELNI SLOVENCI! Volitve in volilne obljube so zopet za nami. Veliko se je obljubljalo in kot je bila praksa do sedaj, se bo zelo malo tega uresničilo. Mislim, da bomo zopet potegnili "ta kratko" volivci, posebno vsi tisti, ki smo prijavljeni na socialni in zavodu za zaposlovanje. Da, 8 let je že od osamosvojitve in namesto, da bi število brezposelnih padalo, naša vrsta številčno raste. V zadnjem času se nam nalaga vse več dolžnosti, toda manjšajo se nam pravice. Ena teh, kije najbolj boleča, je zmanjšanje časa prejemanja nadomestila glede na delovno dobo, določanje starostne meje o razpisih delovnih mest (diskriminacija starostnega sloja nad 40 let), zmanjšanje otroškega denarnega dodatka, ki je najbolj prizadelo revne - socialno ogrožene družine in brezposelne osebe (odlok vlade, da otroški dodatek dobijo vsi, tudi tisti, kateri imajo že sedaj dovolj za bogato življenje) in še bi lahko našteval. Klestenje naših materialnih pravic in čedalje večje nalaganje dolžnosti, ki so včasih nepoštene, nam nakazuje, da bi se morali združiti v organizacijo, katera bo resnično zagovarjala brezposelne - brezpravne osebe, saj so nas zapustile vse organizacije oz. stranke, vključno z vsemi sindikati. Zato se združimo vsi, katerim ni vseeno, kako družba obravnava nas, brezposelne, le tako bomo postali zaznavni v našem prostoru in življenju. Če si tega res želite, se obrnite na uredništvo, kjer imajo tudi naslov pobudnika. Ivan Cencelj, Kisovec PREJEL! SMO: IZJAVA ZA JAVNOST Dovolite nam, da se zahvalimo vsem cenjenim volivkam in volivcem, ki so nam zaupali svoj glas. Čeprav vasje bilo le za peščico, smo veseli, da nekaterim le ni vseeno kako živijo in kako bodo živeli v prihodnosti. Resnično se čudimo, da so volivce parlamentarne stranke peljale žejne čez vodo. V zadnjem času je bilo veliko anket o tem, kako živimo, o delu vlade, plač poslancev, proračunske porabe itd. V vseh anketah je bilo od 60 do 70% negativnih odgovorov, tako, da se sedaj lahko vsak človek, ki ima hrbtenico, sprašuje, zakaj večina ljudi kritizira sistem (vlado), katerega zopet volijo, mu zaupajo svoj glas, čeprav se tudi lahko vprašamo, zakaj samo okoli 50% vseh volilnih upravičencev voli, zakaj lagati samemu sebi in o sistemu, kije po volilnih izidih dober, skrajno nepošteno in nedopustno. Zato naj tisti volivci, kateri so dali svoj glas sistemu politike, katera je na oblasti v parlamentu že 8 let, drugič v anketah to politiko hvalijo in ne kritizirajo, saj kritizirajo jo lahko le tisti, ki tudi sedaj niso zaupali svojega glasu sedanjim strankam parlamenta. Območni Zasovsko-Posovski forum mŠTttC mŠTERC FM/ZSTERC FMŠTERC FMŽTERC FCf/IŠTEČC FMŠTEČC FM/l/ŠTERC V HRASTNIKU SKRBIJO ZA VAREN PROMET V Hrastniku so se tudi v novembrskih dneh ukvarjali z varno vožnjo in hojo v prometu. Tako so policisti 11.novembra obiskali hrastniške vrtce in se ponovno pogovarjali o varni poti in obnašanju na cesti. V ponedeljek, 30.novembra pa je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral predavanje državnega prvaka v rallyju, Branka Kuzmiča. Obiskovalcem je predaval o varni vožnji; kako je potrebno reagirati na led, olje, vodo, sneg in podobno. Fančl Moljk SREDNJEVEŠKO MESTO PTUJ NA FOTOGRAFIJAH V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah so 23.novembra odprli samostojno razstavo barvnih fotopovečav avtorja Roka Goloba s Ptuja, sicer dijaka Srednje gradbene šole v Mariboru. Avtor se predstavlja s študijskimi posnetki tega najstarejšega slovenskega mesta. Razstavo sta mu pomagala postaviti njegov šolski kolega Peter Cafuta in pa profesorica Eva Dvoržak. Ob otvoritvi razstave, nanjo se je zbralo precej ljudi, so spregovorili oblikovalec razstave, profesorica Dvoržakova in pa avtor fotografij, na koncu pa sta jih pozdravili tako direktorica knjižnice, Sanda Nagode, kakor tudi organizatorica razstave, Alenka Knez. Razstavljena dela si je možno ogledati vse do 7.decembra v času, ko je knjižnica odprta. T.L. PRAVUICE JIH ZANIMAJO Že 35-ta ura pravljic se je dogodila v četrtek, 26. novembra ob 17. uri v Knjižnici Zagorje. In vsega trideset otrok, starih od 4 do 9 let se je udeležilo te prijetne urice, v kateri tudi kaj narišejo, pobarvajo ter pokramljajo o stvareh, ki jih doživljajo. Francoska pravljica Palček Anton je tokrat razveseljevala ušesa in dogodivščin željna ušesa otrok, ki ne zamudijo nobenega zadnjega četrtka v mesecu, ko je v zagorski knjižnici na sporedu ura pravljic. Ponavadi slišijo tudi dve ali tri pravljice in tokrat so prisluhnili zgodam, kako je palček, ki je prelepo pel, zaradi bahanja in prevzetnosti začel izgubljati svoj glasek, ki pa se mu je - ker pravljice pač zmeraj najdejo srečo - zopet povrnil. In otroci zelo radi poslušajo pravljice, ki so včasih obarvane tudi z aktualno tematiko. Knjižničarka Romana Bizjak pa je povedala, da izbira med najnovejšimi pravljicami, otroci pa z zanimanjem prisluhnejo tudi slovenskim ljudskim pravljicam. V četrtek, 17. decembra bodo pravljice v Knjižnici Zagorje spet na vrsti, navezovale se bodo na zimo, novoletni čas - pravljica o Sneženem možu pa bo le ena izmed pravljic, ki bodo razpredle prijetno vzdušje. RR. POGOVOR IN DOGOVOR 0 DECEMBRSKIH PRIREDITVAH Zadnje dni novembra je potekal v občinski stavbi v Trbovljah razgovor predstavnikov organizacij, ki bodo sodelovale kot organizator raznovrstnih kulturnih, zabavnih in še kakšnih prireditev v predbožičnem in prednovoletnem času. V decembru bo namreč potekala vrsta raznih prireditev tako za mladino, kakor tudi za odrasle. Tako bo že 4.decembra ob 18.uri v Delavskem domu Trbovlje promocija pravkar izdanega turističnega prospekta oz. kataloga Trbovelj, hkrati pa bo Turistično društvo Trbovlje podelilo zlato vrtnico in nekaj priznanj za najlepše urejene poslovne ali stanovanjske in druge objekte za leto 1998. Sicer pa se življenje v osrednjem trboveljskem kulturnem hramu znova oživlja. Obnovili bodo namreč tudi silvestrovanje konec leta, tako znotraj kot zunaj Delavskega doma Trbovlje. U. "fl j j j Rezultati lokalnih volitev Kako smo oziroma nismo volili v Zasavju? Volilna udeležba se je v zasavskih občinah gibala okrog 60 odstotkov. Novoizvoljeni župani oz. možni župani za drugi krog so verjetno že tako vsem dobro poznani. Za natančnejši vpogled v "volilni kotel" pa objavljamo še uradne rezultate glasovanja za župane in sedeže strank v občinskih svetih po posameznih občinah. Litija Volilna udeležba: 61% Kandidata za župana: Mirko Kaplja (46% glasov) in Franci Rokavec (33,7% glasov) Sestava občinskega sveta (skupno 26 mandatov): Liberalna demokracija Slovenije:,-..;' . . g Slovenska ljudska stranka: 7 Socialdemokratska stranka: 5, Slovenski krščanski demokrati: 3 Združena lista socialnih demokratov: 2 DESUS: 1 Zagorje Volilna udeležba: 69,6 % Župan: Matjaž Švagan (90,6% glasov) Sestava občinskega sveta (skupno 25 mandatov): Liberalna demokracija Slovenije: 17= Združena lista socialnih demokratov: 2 Slovenska ljudska stranka: 2 Slovenski krščanski demokrati: 2 Socialdemokratska stranka: 2 Trbovlje Volilna udeležba: 61,3% Župan: Ladislav Žiga Žgajnar (53,2% glasov) Sestava občinskega sveta (skupno 27 mandatov): Liberalna demokracija Slovenije: Združena lista socialnih demokratov: 4 Slovenska nacionalna strankah 3 Socialdemokratska stranka: 2 Lista Karel Vukovič: Slovenska ljudska stranka: Desus: Slovenski krščanski demokrati: Zeleni Slovenije: Neodvisni obrtniki in podjetniki: Hrastnik Volilna udeležba: 61,1% Župan: Leopold Grošelj (91,9% glasov) Sestava občinskega sveta (skupno 20 mandatov): Liberalna demokracija Slovenije: Združena lista socialnih demokratov: 5 Slovenska nacionalna stranka: 2 Socialdemokratska stranka: 2 Slovenski krščanski demokrati: 1 Slovenska ljudska stranka j 10 9 Radeče Volilna udeležba: 69,4% Župan: Ludvik Sotlar (64,8% glasov) Sestava občinskega sveta (skupno 18 mandatov): Zveza za napredek Radeč in radeškega območja:; p 45 Združena lista socialnih demokratov: 4 Liberalna demokracija Slovenije: 3 Slovenski krščanski demokrati: 3 Slovenska ljudska stranka: : 3 Socialdemokratska stranka: 3 Mia Južina • k Tl 71 Ti m rs .vn KAR ŠTRICALI SO SE, KDO BO LEPŠE PREPEVAL V petek, 20. novembra seje ob 18. uri v DD Zagorje pričelo Srečanje zasavskih pevskih zborov, ki sta ga organizirala Sklad R Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij Zagorje ob Savi. Vstop je bil prost, nastopu seje odzvalo enajst pevskih zborov iz Zasavja, moderator pa je bil Drago Butja. Srečanje zasavskih pevskih zborov v Zagorju je bila tudi priložnost, da se pevski zbori predstavijo ne le po pevski plati, marveč povedo, koliko časa ustvarjajo, kakšne pesmi najraje prepevajo ter katere pevke in pevci zborujejo skupaj. K značilnosti pevskih zborov pa je pridodal še (naključno) izbran program, kamor so uvrstili po tri pesmi. Resda so bili nekateri zbori zastopani v številčno večji sestavi, kot recimo MoPZ Papirničar Jagnjenica, katerega zborovodja na koncertu je bil Dejan Jakšič. Kot tradicionalen zbor, katerega zgodovina se začenja leta 1906 seje predstavil MoPZ KUD Lipa Vače, katerega zborovodja je Matija Strehar, ki mu je sledil Rudarski pevski zbor Loški glas, ki obstaja že 71 let, vodi pa ga Alenka Flere - Pavlič. Jubilant med nastopajočimi je bil tudi ŽPZ KUD SVOBODA Dol pri Hrastniku, ki deluje že dvajset let, na koncertu pa so zapeli pod taktirko Sabine Vengust. Med nastopajočimi se z dolgoletnim delom ponašajo tudi: MePZ Slavček Trbovlje z zborovodkinjo Ido Virt, MePZ Svoboda Trbovlje z zborovodkinjo Nando Guček in MePZ KUD Jevnica z zborovodjem Jožetom Erženom. Nastopili pa so še: MePZ Ladko Korošec pri PGD Kotredež, ki ga vodi Tomo Brezovar, MePZ ZDRUŽUJEJO KMEČKE ŽENE IN DEKLETA Društvo kmečkih žena in deklet z Izlak je 27. novenbra organiziralo srečanje v Medijskih Toplicah, kjer je predsednica društva, Irena Ule, spregovorila o aktualni problematiki ter k razgovoru povabila tudi predstavnice tovrstnih društev s Podkuma, Hrastnika, Čemšenika in Šmarij pri Jelšah, katerim je čestitke in pohvale zaželel tudi zagorski župan, Matjaž Švagan. Srečanja, kjer so članice Društva kmečkih žena in deklet Izlake-Mlinše-Kolovrat na ogled postavile kulinarične specialitete, ročna dela in druge umetnine, so se udeležili tudi predstavniki iz krajevnih skupnosti, iz svetovalno-kmetijske službe pa Marija Čebin Prašnikar, ki je povedala, da podpira spodbude s strani društev kmečkih žena in deklet ter da bi se lahko na kmetijah razmahnile dopolnilne dejavnosti, pohvalila je izjemno gostoljuben pristop in dodala, da bi se lahko uveljavljale tudi na drugih prireditvah. V kulturnem programu, ki ga je izvedlo ducat otrok članic društva pa so spregovorili o temah, ki vsakdanje spremljajo njihovo delo, življenje, interese, to je: o prijateljstvu in daje vselej dobro biti zadovoljen pa o ranljivosti ter o nasmehu in sreči, zraven pa so še zaigrali in zapeli. MePZ Ladko Korošec, Kotredež Podkum z dirigentom Rihardom Majcnom, MePZ IZVIR Zagorje, ki ga vodi Tomo Brezovar in MePZ AKADEMIK, katerega zborovodja je Blaž Rojko. Dokaj številčna publika je zbrano sledila pevskim zborom ter hvaležno poslušala prepevanje, ki v svoje vrste privablja vse več po petju hrepenečih ljudi. Igor Švara, dirigent in pianist, ki je prisluhnil koncertu in strokovno pokramljal z dirigenti nastopajočih pevskih zborov, pa je dejal: "Uspešnost pevskega zbora je težko doseči, treba je dosti truda," ter še dodal, da so zborovodje ključni za uspeh posameznega pevskega zbora. Spodbudno pa je, daje v Zasavju precej interesa za zborovsko petje. RR., foto: Tomo Brezovar Razpi edanju o današnjih kmetijah in o odnosu do podeželja, je dr. Andrej Šalehar dodal predavanje o novem zakonu ob vstopu v EU, kateremu je sledila zabava z ansamblom AJDA z Izlak. Na omenjenem srečanju pa so enotno sklenili, da bo tovrstno srečanje odslej tradicionalno in bo prihodnje leto potekalo v organizaciji Društva kmečkih žena Podkum. V predstavitvi posameznih društev pa so članice povedale, da so dovzetne za novosti, zato organizirajo izlete, s katerimi širijo obzorja in zvedo novosti iz kulinarike, povrtnine, cvetja, organizirajo pa tudi miklavževanje, družabna srečanja, plesne tečaje ter tečaje izdelovanja adventnih venčkov in podobno, tako daje njihova dejavnost čimbolj pestra. Menda je na kmetiji največ dela proti koncu pomladi, ko pač društvo stagnira oziroma ohranja tradicijo in nabira ideje za naprej. Tekst in foto: P.R. TRBOVLJE Trbov I je 0601 26 065 3. GRUDNA 1998 r Tijr.auR ANkETA Lenoba je le način za izražanje nestrinjanja, cesto pa tudi izgovor za nepotrebno aktivnost. Povsem sprejemljivo je, da bo šel izpit težje od rok, obleka ne bo sešita, izvrstna predstava pa zamujena,... kadar se prepušča lenarjenju in zanemarja aktivnosti, ki vsakodnevno doprinesejo, da so obveznosti in kontakti lahko prijetni. No, v šoli je z malce sreče resda možno "preplonkati" kontrolno, obleko pa v trgovini drago (pre)plačati, nadalje bodo tudi o predstavi kaj povedali,... Nasplošno velja, da bi večina rajši hitro in brez napora uresničila svoje ideje, zato se ob najmanjši napaki pogreznejo v lenobno uspavanost. Naključni mimoidoči pa so tokrat pripovedovali, kdaj lenobo komu zamerijo in če sploh kdaj lenarijo. Teb! in foto: Petra Radovič Dejan Pirc, dijak iz Krškega: "Lenarim le, kadar si vzamem čas za počitek, sicer pa ne. Tudi za pisanje domačih nalog nisem len." Stanka Ristovič, medicinska sestra iz Hrastnika: "Od jutra do večera sem zaposlena in menim, da bi vsakdo lahko več postoril, saj je delavnost stvar interesa." lenobna kolobocija J Rok Glinšek, učenec iz Hrastnika: "Kadar se mi ne da učiti, grem igrat košarko. Toda nikomur ne rečem, daje len, čeprav tudi sam ne lenarim veliko." Vera Radič, polkvalificirana kuharica iz Hrastnika: "Najbolj lena sem zjutraj, ko vstanem. Morda drži, da so nekateri ljudje bolj leni, vendar vsakdo lahko zase reče, da kdaj lenari.” Miro Špajzer, upokojenec iz Trbovelj: "Če bi videl koga, ki ne dela, bi mu rekel, daje lenuh, čeprav je sedaj to težko, ker je veliko brezposelnih. Lenobo črtim in nikoli nisem bil delomrznež." Loti Kolar, upokojenka iz Trbovelj: "Včasih malce polenarim, se najde čas tudi za to. Vendar še nikomur nisem rekla, da je lenuh." Mojca Lebar, dijakinja iz Zagorja: "Kaj je zame lenarjenje? Da nič ne delaš, poležavaš in se ti nič ne ljubi početi. Lenuh je tisti, ki je vesčas le pred televizijo in za nobeno stvar nima časa." Agim Ramadani, natakar iz Litije: "Ne dovolim si lenarjenja in tudi lenuhov ne občudujem, saj lenoba ni nikakršen privilegij." Mojca Bajde, učenka iz Hotiča: "Včasih namesto učenja, rajši lenarim. Pri ljudeh pa opazim, kdaj lenarijo ali če česa zgolj ne delajo radi." 3 o :i n a 3. GRUDNA 1998 Boštjan Grošelj VMHNIA10 ZIIIMVJK! Že dolgo je znano, da redna telesna aktivnost krepi odpornost organizma proti boleznim in zavira nastajanje t. i. civilizacijskih obolenj, kamor spadajo zlasti bolezni srca in ožilja. Pomeni pa še veliko več. Kdor se veliko giblje na svežem zraku, ne kuri le odvečne energije, ki se sicer kopiči v obliki odvečnega maščevja. Kuri tudi slabe navade, težke misli in vse drugo, kar človeka tlači v životarjenje znotraj začaranega kroga ujetosti v omejene predstave o sebi in svetu. Rekreacija ima torej pozitiven vpliv na posameznikovo duševno počutje. Slabo notranje stanje namreč človeka razjeda, prav to pa je vir večine bolezni. Z boljšim počutjem in večjo samozavestjo je naša volja do življenja močnejša. To prinaša dodatne točke našemu zdravju. Ob tem spoznamo, da lahko za svoje zdravje storimo mnogo več, kot si včasih mislimo. Če imamo bolezen za nekaj, kar prihaja od zunaj in na kar ne moremo vplivati, potem bo gotovo prišla. Vendar ne zato, ker bi bila močnejša od nas, temveč zato, ker nismo storili ničesar za ohranitev naše odpornosti. Najlažje se je enostavno otresti odgovornosti za lastno življenje in usodo prepustiti zunanjim okoliščinam. Po drugi strani pa je to največje zavajanje samega sebe, ki je zakoreninjeno še toliko močneje, ker deluje avtomatizirano in se izvaja, kot bi bilo edina možnost odgovora na Življenjske izzive. Rekreacija je neprimerno boljši odgovor na vprašanje, kako ohraniti in še okrepiti zdravje, ki brez dvoma predstavlja eno temeljnih vrednot. Res je težko začeti z redno telesno vadbo, a ko se zanjo odločimo, je pol dela že opravljenega. Nato moramo samo še vztrajati na začrtani poti in poslušati svoje telo, ki nas usmerja k zmernosti, saj lahko precenjevanje lastnih zmožnosti privede do zdravstvenih težav zaradi izčrpanosti. Zdravje ljudi je tudi v širšem smislu pomembno. Živimo namreč v družbi, zato smo medsebojno povezani, čeprav v zadnjih letih občutek povezanosti pri nas počasi plahni zaradi naraščanja socialnih razlik, ko se poglablja prepad med bogatimi in revnimi. A vendarle ta povezava obstaja, če se je zavedamo ali ne, če jo priznavamo ali ne. Večja kakovost zdravja njenih posameznikov pomeni tudi višjo raven zdravja v družbi nasploh, tako fizičnega kot psihičnega in socialnega. Za Slovence denimo velja, da smo glede povprečne porabe tablet na prebivalca v evropskem vrhu, kar bi nas moralo spodbuditi k razmišljanju in ustreznemu ukrepanju. Ukrepanju, ki je najučinkovitejše, če se ga najprej loti vsak sam, namesto da čaka na Čudežno roko od zunaj. Tovrstno ukrepanje je nujno, kajti podatek o porabi tablet vsaj delno razkriva sliko, na kateri manjka precej potez zdravega način življenja. Opozarja na pomen in potrebnost načinov za preventivo. Ena najboljših oblik preprečevanja bolezni pa je prav ukvarjanje s športom in rekreacijo. Z izboljšanjem zdravja bi se med drugim odprle tudi možnosti za bolj smotrno porabo zdravstvu namenjenega proračunskega denarja. In nenazadnje, rekreacija v itaravi krepi zavest o vključenosti človeka v naravo in občutek povezanosti z okoljem, ki nas obdaja. Zato zadihajmo s polnimi pljuči, vdihnimo svež gozdni zrak in začutimo, da smo neločljivo povezani s tem, od česar bi se radi umetno ločili. Tako bomo naravo spoštovali tudi takrat, ko skrije svoj divji obraz. Mojmir Maček 1*0 VOLITVaM - VOLITVE? Volitve smo sorazmerno mirno preživeli. Vsaj večina volivcev. Ne velja pa trditev za strankarske veljake. Videli smo, da je vsaka stranka, ki nase kaj da, prijavila svojega kandidata za župana, ali pa podprla tistega, ki ji je najbližji. Do tu vse lepo in prav. Pa rezultati? V Radečah pravzaprav nič pretresljivega, dva rivala, eden pač zmaga. V Hrastniku, situacija kot pred desetimi, petnajstimi leti. Trbovlje, kup kandidatov, mnogo hrupa, z vso resnostjo smo pričakovali drugi krog, pa ti vrli Trbovci rešijo vse od prve. Bravo, je pa ceneje! S sinom sva modrovala, kje le tiči vzrok temu "deus ex machina ", pa sva zaključila, da bo najbrž Že kriva nekajletna "foušija", ki Zagorjanom velja, da imajo mladega, pa lepega in pametnega in iz LDS župana, pa se je prilika ponudila - in hopcefizelj, pa ga imamo, župana, namreč. Zagorje? Čez osemdeset procentov. Brez komentarja. No, v Litiji pa je potekala prava borba. Tudi z lažnivci so se zmerjali. Javno. Na TV. Pa po plakatih, tudi javno. Brez demantijev? Je potem res? V Litiji bodo torej izvolili za župana lažnivca. Čestitke, bi rekel moj prijatelj Dore. Strankarski veljaki so nam v dobrih treh tednih nasuli kandidatov za Župane, kot orehov, tistih, malo cenejših, piškavih. Ob taki obilici bi bil kot volivec silno srečen, vendar v kakem drugem času, na kakem drugem kraju:?. Gledam te pušeljce, primerjam odstotke, ipd upoštevam še čas, v katerem so se kandidati pojavljali in sem žalosten. Žalosti me zaradi kandidatov, ki so svoje dobro ime na piano dali, pa so jim ga ponekod poteptali, še bolj pa me žalosti, da nas, navadne volivce, stranke in njihovi prvaki za tako neumne imajo. Kaj res mislijo, da lahko v dobrem mesecu dni naredijo župana ? Če to, potem so oni neumni. In sem spet žalosten, tokrat za njih, ki menijo, da je politika zabava za popoldanski prosti čas in veselice v predvolilnem obdobju. In sem žalosten za prihodnost, ki nam jo obljubljajo in r katero nas naj bi vodili! : ::: Kar vzemite v roke zadnjegaZasavca, pa si preberite, kako vsi po vrsti podpirajo gradnjo TET 3, pa čeprav jim nekateri šefi v Ljubljani na vse grlo kričijo, kako je treba le-to zaustavili. Neresno, neusklajeno in ■ kratkovidno, pa niti ni čudno, saj tudi oni, tako kot vlada, nimajo energetske strategije, razen strategije, kako na oblast priti, pa četudi z ukano. Za vsako politično stranko, ki se ima za resno in želi imeti župana iz svojih vrst, naj bi veljalo, da mora najti kandidata takoj po volitvah, ga vpeljevati v politiko, ga šolati, če hočete, negovati, skratka, z njim delati. Trdim pa, da tega v Zasavju, z Radečami in Litijo vred, nobena ni delala. Ergo - med nami so neresne stranke. Gospoda, ko boste secirali in analizirali vaše volilne uspehe in neuspehe, ne iščite napak v programih, iščite jih pri sebi, pri vašem neodgovornem ravnanju do volivcev in ne nazadnje, tudi do vaših kandidatov, ki ste nam jih ponudili! Bojim se te vaše, "na horuk", prihodnosti. 3. GRUDNA 1998 Diplomirani inženir rudarstva Matej Pavčnik "SPOŠTOVANJE DO RUDARSKEGA DELA SEM Sl PRIDOBIL ŽE V ŠTUDENTOVSKIH LETIH" Pavčnikove fante iz Novega Dola so poznali ljudje kot solidne šolarje, odlični so bili tudi kot gimnazijci in študentje. Zdaj so si našli vsak svoje mesto v družbi, in sicer vsi trije - v rudarstvu. Enega izmed njih, 39-letnega Mateja Pavčnika, ki živi zdaj s svojo družino v Hrastniku, bomo predstavili malo pobliže. Razgovor je nastal bolj ali manj slučajno. Ob neki priložnosti me je povabil na ogled novega vhodnega jaška. Če pa ti nekdo ponudi prst... Rudniki iz Zasavja so zadnje čase aktualni pa še sveta Barbara, zaščitnica rudarjev, ime te dni god. Zato bo naše bralce gotovo kaj zanimalo. Matej Pavčnik, diplomirani inženir rudarstva, je namreč pomočnik tehničnega direktorja RTH za proizvodnjo Hrastnik. Kot je znano, je podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) nastalo iz nekdanjih Rudnikov rjavega premoga Slovenije in je družba z omejeno odgovornostjo v 100% lasti Republike Slovenije. Podjetje sestavljajo obrat Trbovlje, obrat Hrastnik, separacija in strokovne službe. Osnovna dejavnost podjetja je pridobivanje premoga za potrebe Termoelektrarne Trbovlje (TET) in Toplarne Ljubljana (TOL). Zaloge premoga ocenjujejo še za približno petdeset let. Odraščali ste pravzaprav tik ob vhodu v rudniško jamo... V Novem Dolu so odprli rudnik nekaj let pred mojim rojstvom, mi pa smo se tja preselili iz Hrastnika 1964. leta. Očeta so namreč prestavili za obratovodjo obrata Dol. Kasneje je bil glavni inženir Rudnika Hrastnik in do leta 1980 je opravljal direktorsko mesto Rudnika Hrastnik. Obrat na Dolu so zaprli leta 1978. Otroci smo živeli z jamo. Ta prostor je bila naša enajsta šola, igrišče. V dopoldanskem času smo bili opazovalci, popoldne pa smo si ga prisvojili. V prvem letniku sem med počitnicami prvič delal pri rudniku - kot zunanji delavec. V jami pa sem prvič delal leta 1978, ko sem s prijateljema Markom Planincem in Brankom Milinovičem rušil progo v jami proti Laškem. Vodil nas je zdaj že upokojeni prvopisani rudar Janez Ulaga. Takrat sem prvič spoznal, kako težko delo opravljajo rudarji. V času študija sem vsake počitnice delal po dva meseca v jami in od takrat to delo spoštujem. Kakšno delo ste opravljali po študiju? Študij sem zaključil leta 1983, pri 23 letih in najprej opravil pripravniški in asistentski staž. Tehnični vodja jame Hrastnik sem postal leta 87, leta 95 pa še tehnični za jamo Ojstro. Pomočnik tehničnega direktorja sem postal leta 1997. Kako poteka vaš delovni dan? V službo-pridem dvajset minut do 6.ure in pričem v raportni sobi, kjer z nadzorniki in poslovodji preverimo, kaj se je dogajalo v popoldanski in nočni izmeni preteklega dne. Ob 7.30 se prične glavni raport s tehničnimi vodji, kjer se usklajujejo aktivnosti v rudniku, ki se bodo dogajale preko tekočega dne. Sledijo projektni sveti, uskajevalni sestanki. V zadnjem času uvajamo tudi sistem kakovosti ISO 9001, če pa le utegnem, grem tudi v jamo, saj je rudnik dinamičen in je vedno treba reševati kakšne probleme. Glede na to, da ste 100 % v lasti države, marsikdo misli, da vam vse prinesejo na krožniku... Nič nam ni podarjeno. Država nam določi lastno in prodajno ceno premoga, katero moramo doseči 100%, če želimo nemoteno poslovati in moramo obvladovati vse stroške, ki nastopajo v procesu proizvodnje premoga. V medijih beremo, da je zasavski premog dražji in slabši kot uvoženi... V zadnjih desetih letih seje odprl trg premoga iz celega sveta, predvsem iz Avstralije, Indonezije, Kolumbije, Južne Afrike, kjer premog pridobivajo na površinskih kopih v neposredni bližini pristanišč. Tu gre za ogromne izkope premoga, kije trenutno res nekoliko cenejši od našega. Dejstvo pa je, da se ta premog v nerazvitih državah nekontrolirano uporablja v ekološko nesaniranih objektih. Na Kitajskem proizvedejo na primer eno milijardo in 300 milijonov ton -porabijo ga v objektih brez čistilnih naprav, kar lahko povzroči ekološko katastrofo v določenem času. Delež premoga, izkopanega v RTH, je tako proti svetovni proizvodnji zanemarljivo majhen. V primeru izgradnje TET 3 se bo celotna proizvodnja Rudnik Hrastnik uporabljala za proizvodnjo elektroenergije v novem objektu, ki bo po ekoloških standardih popolnoma ustrezal smernicam EU. Skoraj dvestoletna tradicija rudarjenja živi v naši zavesti in književnosti... Vendar so se razmere izboljšale... V zadnjih desetih letih so se v RH vložila znatna sredstva, ki gredo v nekaj deset milijonov mark za posodabljanje opreme in avtomatizacije. Tako smo produktivnost v zadnjih desetih letih dvignili dvakrat, sama odkopna oprema (ščitno :Itl n ?rc- ',1 "n- j podporje) pa zagotavlja na odkop-nih deloviščih dosti večjo varnost kot včasih. Z uvajanjem moderne tehnologije in avtomatizacije smo od leta 1986 do danes zmanjšali število zaposlenih za polovico. Kako sanirate poškodovane površine po rudarjenju? Poškodovane površine se sanirajo vsako leto. Za te namene imamo posebno stroškovno postavko-rudarska škoda. Za sanacijo porabimo milijon DEM za rudnik Hrastnik. Rezultati so vidni tako na Blatah kot nad jamo Ojstro. Gre predvsem za izravnavo terena ter rekultivacijo površin -zasejevanje z avtohtonimi vrstami dreves in zatravitve površin. Letno zasadimo okrog 6000 sadik listavcev in iglavcev. Del postavke "rudarska škoda" pa namenimo Občini Hrastnik skozi odškodninske zahtevke za reševanje skupnih projektov na robu vplivnega področja odkopavanja. So zadnje poplave vplivale na varnost rudnika? Neposredno niso vplivale, gotovo pa je, da nenormalna količina padavin vplivanakoličino jamskih voda, ki jih je potrebno iz rudnika izčrpati. Predstavite, prosim, vašo reševalno četo. Koliko članov šteje, kako se usposabljajo, kdaj jo aktivirate? Reševalna četa Rudnika Hrastnik šteje 45 članov, od tega jih je 36 usposobljenih za delo z reševalnimi aparati. To pomeni, daje reševalec z aparatom štiri ure neodvisen od zunanje atmosfere. Ostali so po službeni dolžnosti kot tehnično -strokovna podpora te reševalne čete. Reševalci se redno usposabljajo na vajah, ki so enkrat mesečno, vsakih šest mesecev pa opravijo podroben zdravstveni pregled, kjer se preveri njihovo zdravje in psihofizična kondicija. To delo lahko opravljajo do 45. leta Gled na to, daje starostna struktura nad 30 let, smo na rudniku opremili vadbeni prostor za pridobivanje kondicije. Taje nujno potrebna, saj reševalci prenašajo pri reševanju na ramenih 13 kilogramske aparate pa tudi dihanje preko maske je otežkočeno. Reševalna četa se aktivira v primem neplaniranih pojavov v jami kot so požari oziroma samovžigi premoga. V letošnjem letu se nam je to že zgodilo in akcija sanacije je trajala 14 dni. Kakšno funkcijo opravljate pri reševanju in kateri so bili vaši najtežji trenutki? Član reševalne čete sem že 15 let, usposobljen za reševanje z aparati. Opravljam funkcijo starešine reševalne čete, v primeru akcije pa sem vodja reševanja oziroma član štaba pri reševanju. V teh letih sem sodeloval že pri številnih akcijah v RH in drugih rudnikih. Najtežje pa je bilo leta 1990, ko je naša ekipa RRPS-a sodelovala pri reševanju rudarjev iz rudnika Aleksinac v Srbiji. Prišlo je do jamskega požara in kasneje do eksplozije metana. Mrtvih je bilo 90 rudarjev. Naša naloga je bila, da iz kontaminiranega območja z monoksidom -koncentracije so bile smrtonosne, prenesemo, mrtve rudarje iz rudnika. Temperature so bile preko 70 stopinj Celzija, zato smo lahko prinesli le prvih šest. Reševalci smo bili ogroženi, zato se je akcija ustavila. Celotna ekipa je dobila priznanje takratne Republike Srbije za požrtvovalnost in hrabrost. Leto kasneje je ista ekipa sodelovala pod vodstvom ing. Martina Putriča v katastrofi, ki seje zgodila v rudniku Dobrinja pri Tuzli. Tam je bilo 180 mrtvih rudagev. V obeh akcijah sem bil vodja naše ekipe v jami. Kako se posvečate izobraževanju kadrov? Za nekvalificirane organiziramo tečaje oziroma izobraževanje do pridobitve kvalifikacije rudar -kopač. Organiziramo tečaje za bodoče reševalce. Na nivoju tehničnih vodij pa omogočamo seminarje z aktualnimi temami v rudarstvu, tečaje računalništva, tujih jezikov, obiske raznih sejmov z rudarsko opremo ter oglede večjih rudnikov po Evropi. Tako v tehnološkem smislu in smislu opremljenosti rudnikov držimo stik z najmodernejšimi rudniki v Evropi. Vodstvo REK EK se je pred desetimi leti odločilo za gradnjo novega vhodnega objekta v Hrastniku. S kakšnim namenom in v kateri fazi izgradnje ste že? Graditi se je začel zaradi posodabljanja transporta materiala, ki ga uporabljamo v proizvodnem procesu kot tudi za izvoz samega premoga iz jame do Savskega obzorja - to je proga, ki povezuje separacijo v Trbovljah, z rudnikom Hrastnik. Jašek je v zaključni fazi, fazi pridobitve uporabnega dovoljenja. Poskusne vožnje po samem jašku pa se že izvajajo. Aktualna so tudi vprašanja v zvezi z gradnjo TET 3. Naštejte nekaj dejstev, ki govorijo ZA -poleg tega, da bi ohranili 1500 delovnih mest. Ne gre za izgradnjo popolnoma novega objekta. Gre samo za nadomestitev proizvodnih kapacitet obstoječega objekta, kateremu življenjska doba poteče 2004. leta. Če ne bi prišlo do izgradnje TET 3, se lahko za vse večne čase odrečemo približno 45 milijonom ton premoga, ki ne bo nikoli izkopan. V denarju je to 4,5 milijarde DEM. V primeru, da ne pride do gradnje objekta, bo iz istega državnega proračuna potrebno zagotoviti približno 700 milijonov mest. V primeru izgradnje pa po finančni konstmkciji projekta država prispeva 150 milijonov DEM nepovratnih sredstev, ostalo pa so poroštva za kredite. Na lokalnih volitvah ste bili že drugič izvoljeni za svetnika v občinskem svetu. Čestitam! Kaj vam to pomeni? Sem član LDS in ne bi našteval posameznih programskih točk. Menim pa, da v organu, kakršen je občinski svet, ne sme prihajati do delitve svetnikov na nekakšne pozicije in opozicije. Vsi skupaj moramo delati kot občani Hrastnika in Dola. Sam se vedno zavzemam za geslo - v slogi rastejo majhne stvari, v neslogi velike propadajo... 4.decembra imate rudarji praznik. Goduje sv.Barbara, zaščitnica rudarjev. Barbara je tudi vaša žena in tudi ona je diplomirani inženir rudarstva. Je to usodno naključje? Samo naključje. Je pa žena na porodniškem dopustu in hčerka je danes stara osem mesecev. Starejša šteje pa že 10 let. Boste tudi hčerki usmerili v ta poklic? Rudarstvo ni najbolj primeren poklic za ženske. Že zdaj pa ju usmerjam v športno življenje. Želite Zasavcem kaj sporočiti? Ob prihajajočem novem letu 1999 želim vsem veliko zdravja in uspehov, rudarjem pa srečno in varno delo v prihajajočem letu. Srečno! Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Spoštovani, PREKO ISDN V INTERNET ODSLEJ HITREJE! "Sedaj sem dosegljiv tudi, ko moji otroci deskajo po internetu!" se vam je že kdaj zgodilo, da ste pričakovali ali morda celo zamudili pomemben telefonski klic samo zato, ker so medtem vaši družinski sopotniki veselo kramljali po telefonu ali pa mogoče deskali po internetu? Ne dovolite, da zamudite pomembne dogodke samo zato, ker ie vaša telefonska linija zasedena! Ponujamo vam storitev ISDN, v kombinaciii z dostopom do naiboli kvalitetnega servisa interneta v Sloveniji - SiOL-a. Pohvalili se boste tudi pred svoiimi sosedi - veriemite. tudi z našimi storitvami ie to mogoče! 6 ključnih razlogov, zakaj se boste odločili za ISDN in SiOL: 1. ISDN zagotavlja dve visoko kvalitetni digitalni liniji oziroma za dva istočasna pogovora po telefonu ali kombiniranje z dostopom do interneta. Pri nakupu ISDN, ob vrnitvi obstoječega priključka, dobite drugo linijo samo za 65.000 SIT. 2. Dostop dg SiOL-a preko ISDN je optimalna rešitev za dostopanje do informacij in elektronsko dopisovanje. SiOL je najbolj kvalitetni internet servis v Sloveniji zato, ker zagotavlja vedno dovolj vstopnih točk za svoje naročnike in najkvalitetnejšo, sedaj že 15 M bit/s povezavo, direktno na svetovno internet omrežje. 3. Več ločenih terminalnih številk za direktno pozivanje telefonov - vsak družinski član ima lahko svoin telefonsko številko-faksa in PC-ja, za vsako številko dobitesvoi račun. 4- Prikaz števijke pozivajočega, obvestila o ceni telefonskega pogovora ali možnostjo čakajočega klica. Zamislite si začudenost vašega soseda ali znanca, ki vas kliče po telefonu in še preden sploh zaslišite njegov glas, ga pozdravite z imenom, ali pa, ko ga med telefonskim pogovorom prosite, naj počaka trenutek, kervas ravno sedaj kliče vaš šef. 5. Ko ste odsotni, lahko preusmerite vaše klice iz posameznih telefonskih številk na telefonsko tajnico ali mobilni telefon, tako ste vedno dosegljivi, 6. Sodobna storitev vam zaradi višjih hitrosti prenosa dolgoročno omogoča nižje stroške dela, ko zvečer od doma pregledujete službeni računalnik. To velja tudi za deskanje po internetu, kjer je ISDN optimalna rešitev (dovolj velika hitrost, stroškovna učinkovitost in možnost uporabe druge linije za telefonski pogovor) za dostop do SiOL-a. V kolikor smo—pri vas vzbudili zanimanje za nakup storitev ISDN in SiOL ali ogled različnih telekomunikacijskih storitev, ki jih ponujajo naši sistemi, nam, prosim to sporočite po telefonu 080 80 80 ali 30 877. V našem demonstracijskem centru vam bomo pripravili demonstracijo ISDN storitev in delovanja različneterminalne opreme. tl a ntvialvTL 3. GRUDNA 1998 JOŽA BUČEVEC: SPOMIN NA SIJOČE OBRAZE »Takrat je bil lep, sončen in topel pomladanski dan. Na nosilih ranjenci srečnih obrazov. Zapuščali so partizansko bolnišnico, zgrajeno pod zemljo. Skrita je bila v njej. Mahali smo jim z roko in nasmejani so nam ozdravljali «, je povedala Joža Bučevec, rojena Režun. Njen najlepši dan iz tistih časov. Bili pa so tudi taki z grenkim priokusom. In so še. Joža ima v rokah bratovo knjigo poezije. Kje ste preživeli otroška leta? Rodila sem se v spodnjih Znojilah na kmetiji. Materi in očetu, ki sta, žal, že dolgo pokojna, oba sta umrla leta 1965, seje rodilo 14 otrok. Prvorojenec je umrl takoj po porodu, dvanajst pa nas še živi. Med najstarejšim in naj mlajšim otrokom je več kot dvajset let. V času, ko je blizu vaše kmetije delovala partizanska bolnišnica, ste bili še otrok. Kako ste sprejeli dejstvo, da bo tako blizu vas bolnica? Ste otroci opazili, da se nekaj dogaja, da gre za neko skrivnost? Ko so jo gradili, sem imela štirinajst let. Gradili sojo vaščani, tisti, katerim so lahko zaupali. Otroci smo spočetka bolj slutili, kot vedeli, da se nekaj dogaja. Ko je delovala že nekaj časa, smo tudi mi vedeli, daje nekje v bližini. Vem, da sta moja mlajša brata, še preden je začela delovati, bolnišnico odkrila. Čisto slučajno, ko sta se podila po gozdu. Ko sta se vračala proti domu, sta videla prvi transport ranjencev v bolnišnico.To mi je eden izmed bratov povedal pred kratkim. Kako je bil oče povezan z bolnišnico? Mnogokrat je okoli bolnišnice sekal drva, vedno je našebkakšen izgovor, daje v bližini nje kaj delal. S tem delom je skrbel za zakrivanje sledov. Po vojni je povedal, da je za bolnico dobavljal zdravila in sicer tako, da je v Zagorje vozil mleko, nazaj pa zdravila, ki so bila skrita v posodah za mleko. Včasih je bilo tudi napeto, mar ne? Nekoč so očeta, prav takrat, ko je imel v posodi skrita zdravila, ustavili Nemci in ga preiskali. Na srečo so bila zdravila dobro zakrita s soljo za živali. Še sreča, da niso bili v preiskavi bolj natančni. Spomnim se tudi, ko so na našo samotno domačijo, ki pa je bila najbližje bolnišnici, prišli Nemci. Slutili so, da se nekje nahaja bolnišnica. Očeta so zasliševali, kje je, mu grozili, da ga bodo ustrelili. Povedal ni nič. Še danes imam pred očmi ta dogodek poln strahu. No, Nemci so potem le popustili in odšli. Še prej pa so pregledali okolico in k sreči so bile sledi, ki so vodile do nje skrbno zakrite. Torej je bila bolnišnica resnično dobro zakrita? Vsekakor. Zgrajena je bila v globeli, prekrita z lesom in zemljo. Vhod je bil zaprt z »loputo« na kateri je bila pritrjena smreka. Skozi ta vhod sem se po stopnicah, takoj po vojni, spustila in si bolnico ogledala. Kolikor se spomnim je bil en prostor urejen v ambulanto, v drugem večjem pa so bila ležišča. Je še kakšen dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin? Več jih je bilo. Eden takih je bil, ko meje oče poslal v sosednjo vas, da naj sporočim partizanom, da prihajajo Nemci. Še danes ne vem, če so Nemci bili takrat resnično v bližini, vem pa, da so se partizani umaknili. Verjetno mi je oče dal to nalogo zato, ker ni bilo dobro za varnost bolnišnice, če so se v bližini nahajali partizani, ker bi s tem privabili Nemce. Ste poznali osebje bolnišnice? Poznala sem le zdravnika Vidmarja, ki seje večkrat oglasil na našem domu, vedno zvečer. Mislim, daje prišel malo spremeniti okolje in se pogovoriti. Z očetom sta bila še po vojni zelo dobra prijatelja, tudi zdravil nas je, ko smo vsi zboleli za tifusom in mene, ko sem imela bolne ledvice. So se nekdanji rafijenci kdaj vračali v Znojile, kjer je bila bolnica? Pričakovali smo, da se bo kdo kdaj.vrnil, nas obiskal... Saj mogoče so se, le da jaz tega ne vem. Bolnica je po vojni začela propadati. Zakaj? Če se nič ne obnavlja, nujno pride do tega. Zakaj mislite, da se po vojni ni poskrbelo za obnovo? Mnenja sem, da ni bilo pravega zanimanja, nobenega, ki bi to organiziral. Verjetno je bilo drugo važnejše. Kmetje pa so po vojni preživljali težke čase, težje kot med vojno in jim je bilo verjetno navsezadnje vseeno kaj se dogaja z bolnico. Skrbeti so morali za svoj e preživetje. Tudi mi. Pred voj no smo imeli dvaj set glav živine, po vojni niti ene. Dali smo jo partizanom. Nazadnje je prišlo tako daleč, da celo mleka nismo imeli. Med vojno so nam sicer obljubili, da bomo dobili vse kar smo dali nazaj, a ni bilo tako. Prva leta po vojni je moral vsak kmet prispevati del pridelka, pa če gaje imel ali ne. Oče je moral krompir in žito, ki smo ga pridelali premalo, celo kupiti, da ga je lahko dal za obvezno dajatev. Nobeden na »okraju« ni pomislil, da smo čisto obubožali. Država je svoje rabila in vzela sije. Kaj pravite, še lahko pride do obnove bolnišnice? Seveda. Mogoče bodo obnovo spodbudili v turističnem društvu Čemšenik, kjer so zelo dejavni. So bili vaš oče in drugi (med njimi družina Zupan), ki so delali za bolnico, po vojni cenjeni, so dobili priznanje za svoje delo? Kje pa. Za očeta vem, da je bil ponosen, pokončen mož in nikoli se ni s svojim medvojnim delom ponašal. Drugi mu pa tudi niso izrekli priznanje za njegovo delo. Tako pač je. 3. GRUDNA 1998 Jr.77 J j j j, ” mn.n DOBER TEK. KNAPI! KNAPOVSKO SONCE (ŠMORN) Potrebujemo: 1,5 dl mleka, 1 dl vode, 25 dag moke, 1 jajce, ščep soli, olje za peko. Priprava: v presejano moko vlijemo mleko, mu dodamo jajce, sol in s šibo vse dobro razžvrkljamo. Nato prilijemo še preostalo tekočino in razmešamo, da dobimo gosto testo. Na pomaščeni ogreti železni ponvi spečemo "šmorn". Zraven lahko ponudimo tudi projo. Začetki srednjega šolstva v Zagorju segajo v leto 1954. Tedaj je bil poudarek na izobraževanju za potrebe regionalne industrije, predvsem rudarstva in kovinarstva. Gospodarske spremembe pa so narekovale tudi spremembe na izobraževalnem področju. Srednja šola Zagorje (pod tem imenom deluje od leta 1992) je sledila zahtevam izobraževanja in so jo istega leta verificirali za izobraževanje novih programov s področja osebnih storitev. Dijaki in dijakinje se v času šolanja usposobijo v kuhanju in serviranju jedi, krojenju, šivanju, pisarniških opravilih in v urejanju prostorov. Dijaki in dijakinje, ki so se odločili za pridobitev tehnične izobrazbe, po uspešno zaključenem poklicnem izobraževanju nadaljujejo šolanje še dve leti v nadaljevalnem programu, po modelu 3+2. Ob koncu šolanja so dijaki pripravljeni za samostojno delo na področju vodenja in organiziranja malih in družinskih podjetij, kot izbirna predmeta za nadgradnjo strokovnih znanj iz poklicne šole pa se pojavljata prehrana v povezavi s praktičnimi vajami iz oblikovanja tekstila. KISLO ZELJE S KROMPIRJEM IN KRVAVICO Dekorirani pogrinjki knapovskih jedi (foto MM) Najboljši se brez težav vpišejo na visoke strokovne šole. Dijaki SŠ Zagorje s svojim praktičnim znanjem in pripravljenostjo pogosto priskočijo na pomoč pri organizaciji mestnih in regijskih prireditev. Šola se pojavlja tudi na tekmovanjih, posebej dijaki navdušujejo na republiškem tekmovanju v izdelavi poslovnih načrtov. Šola je sodelovala tudi na dnevih slovenskega izobraževanja s samostojnim projektom. Za bližnje znance, starše dijakov, profesoije, sponzorje, radi med letom obeležijo tradicionalne praznike: Martinovo, božič in novo leto, velika noč, Valentinovo, pust. Tokrat so pripravili nekaj rudarskih jedi, ki so jih pripravljale naše babice. Dekoracijo in pripravo jedi so pripravljali dijaki Srednje šole Zagorje pod strokovnim vodstvom učiteljev kuharstva in prehrane -Anite Roglič, Marije Razpotnik, Mojce Ptičar ter strežbe pod vodstvom učitelja, Andreja Naglava. (za 4 osebe) Potrebujemo: 50 dag kislega zelja, lovorov list, vode po potrebi, sol, 5 dag masti z ocvirki. Priprava: Kislemu zelju prilijemo toliko vode, daje pokrito in ga solimo. Dodamo lovorov list in kuhamo. Ko je zelje mehko, ga zabelimo z vročimi ocvirki. Zelje lahko proti koncu kuhanja tudi podmetemo z 1 dag moke. Zraven lahko ponudimo krompir v kosih in pečeno krvavico. FIŽOLOVA JUHA Potrebujemo: 15 dag fižola, 1.251 vode, 4 dag jušne zelenjave, 10 dag krompirja, 2 dag maščobe, 1 dag moke, 4 dag čebule, šesen, šetraj, slanina, sol. Priprava: Čez noč namočen fižol damo kuhat. Ko je na pol kuhan, mu dodamo narezano prepraženo čebulo, zelenjavo, slanino in na kocke narezan krompir. Dodamo šetraj in sol. Za boljši okus jo lahko okisamo. ZDRAVILNE RASTLINE GORČICA Gorčica je visoka, elegantna sorodnica debelega, trebušastega zelja. Raste na njivah, med ruševinami in ob poteh. Čebele so pridne obiskovalke njenih cvetov, ki diše po vaniliji (bela) ah po kumarinu (črna gorčica). Črna gorčica ima več zdravilnih vrednosti kot bela. Je uspešno zdravilo kot obkladek ah obliž. Bela gorčica sodi med tiste rastline, ki jih je človek najprej kultiviral. Že v stari Grčiji so jo dodajali hrani, da so izboljšali okus, v srednjem veku, kot piše Hildegarda, so jo jedli v velikih količinah. Iz nje izdelujejo gorčično olje, danes pa to rastlino uporabljamo le še za izdelavo namizne gorčice, ki nam prijetno izboljša okus mesa ali obogati aromo omak, vendar jo je potrebno uživati zmerno, saj je pravi eksploziv za želodčno sluznico. Kogar muči zgaga, ga napenja ali se mu riga, ima čire, naj se ji izogiba. Z medicinskega vidika je bela gorčica koristna predvsem pri kroničnem zaprtju, vendar le, če jo uživamo v majhnih količinah. Ima tudi diuretičen učinek, grgranje pa pomaga pri vnetju mandeljnov, pri kašlju in angini. Cma gorčica pa je osnova za gorčične obliže ah kašaste obkladke. V Indiji sojo imeli za simbol rodnosti, v stari Grčiji in Rimu sojo uporabljali predvsem kot sočivje in začimbo, vendar sojo uporabljali previdno, kajti seme čme gorčice je hudo strupeno, če ga pojemo preveč. Pater Ašič je zapisal, da če zdrobljeno seme zmešamo v kašo, namažemo na platneno krpo in položimo na bolno mesto za deset minut, npr. na prsi pri pljučnici ali vročičnemu bronhitisu, pomaga. Ko odstranimo obkladek, kije za kožo dražeč, jo umijemo s kamiličnim čajem. Ta obkladek se uporablja za draženje kože pri vnetjih rebrne mrene, notranjih organov, kašlju, prehladu, revmatičnih in živčnih bolečinah in za boljšo prekrvavitev. Čma gorčica velja za eno izmed najbolj cenjenih sredstev, ki dražijo kožo in tako pospešujejo prekrvavljenost oziroma blažijo vnetja. M. Messegue pravi, da polaganje gorčice na srčni predel, lahko prepreči omedlevico, medtem ko si pri pljučni ah možganski kongestiji lahko precej pomagamo, če takoj začnemo namakati roke in stopala v gorčičnih kopelih, med časom, ko čakamo zdravnika.. Gorčica pomaga še pri vrtoglavicah, srčni slabosti, lumbagu, išijazu, hudem zobobolu, pri ženskah pa lajša bolečine pri mesečnem perilu. Notranje gorčico uporabljamo zoper črevesne in želodčne težave. Bolnik naj jo uživa po čajnih žličkah. Pospešuje tek in odvaja, kot grgralo pa zdravi angino. Pri preveliki notranji uporabi je škodljiva! Pri gorčici uporabimo izključno semena. Nasveti »Naših mam« Grgralo- zmeljite zrnca bele gorčice v moko, potem pa razmešajte 2 do 3 ščepce v bezgovem čaju. Prašek iz semen črne gorčice izzove bruhanje, kar je dobro v primeru zastrupitve. Prevretek- v liter vode vrzite 20 ščepcev celih semen čme gorčice. Spijte vsak dan 3 skodelice čaja, ki olajša prebavo, osvežuje in pospešuje izločanje seča. SLOVARČEK: KONGESTIJA-naval krvi Pripravil igor Goste ^ TORI esign Tiskarna Fotokopiranje Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229 mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 velika zimsko-novoletna akciia za vozila na zalogi - hogata darila: ODPRTO 8-18 ure sobota 9 - 13 ure zimska oprema, avtoradio, dodatna oprema, obvezna oprema ali pa... No ja, obiščite nas in vse boste izvedeli. Se bogatejša presenečenja čakajo kupce vozil iz lahkega tovornega programa. Velikost nagrade odvisna od kupljenega vozila. I Vsa vozila na zalogi. Nakup vozila vam omogočimo tudi z ugodnimi krediti in sistemom staro za novo. Obiščite nas v našem prodajnem satenu, tel.: 0601-64 720 J. (J. nKV.rirr, ulsbsleo 7 UROŠ HRIBAR Svoje veselje pa tudi ambicije je sprva našel v harmoniki, na katero še zmeraj rad zaigra. Ampak še predno je odšel na Srednjo glasbeno šolo in zatem tudi na Akademijo za glasbo v Ljubljani, so ga glasbeni pedagogi, zaradi izvrstnega posluha, pregovorili za igranje pozavne. Tako je pozavna postala njegov prednostni inštrument. In v Glasbeni šoli Litija dela že enajst let, od tega je pet let tudi ravnatelj oziroma natančneje: pomočnik direktorja Zavoda za kulturo in izobraževanje v Litiji, v okviru česar deluje tudi litijska glasbena šola. Kot je povedal, ga bolj zanima instrumentalna in manj vokalna glasba. Igral je v številnih orkestrih, tudi v ljubljanskem Big-bandu. In tudi v litijski glasbeni šoli ustanavljajo podoben pihalno-zabavni orkester, v katerem ne bodo zastopana godala. Harmonikarski orkester pa je vodil osem let. Sploh ima z igranjem harmonike izjemno veselje. Zato pri vpisovanju v glasbeno šolo poudarja, da je treba podpirati otroka v tistem, kar ga zanima. Čeravno je na določenih inštrumentih vsako šolsko leto prevelik vpis, se nikdar ne poslužujejo preusmerjanja na drug inštrument. Kot pravi, se to mnogokrat izkaže za zmotno, saj se inštrument od inštrumenta zelo razlikuje. Litijska glasbena šola poskrbi tudi za pestro kulturno življenje, saj imajo več glasbenih produkcij, letno pa po tri koncerte: božično-novoletnega, pomladnega in koncert ob zaključku šolskega leta. Želel bi si sicer, da bi v dvorani na Stavbah ali pa v Šmartnem, kjer povečini nastopajo, nabavili koncertni klavir. Navdušuje pa ga, da je tudi kolektiv litijske glasbene šole nekaj izrednega tako glede vzdušja kot dobrega sodelovanja. Pri ljudeh nasplošno občuduje iskrenost in odkritost, nikakor pa ne hinavščine. V življenju pa se je od nekdaj ukvarjal z motorji in za ta hobi mu včasih zmanjka časa, saj tudi rad planinari, plava in smuča. Svojčas je prepeval in tudi igral v MoPZ Elektroelement Izlake. Prisluhne pa rad raznovrstni glasbi, le punka in heavy-metala ne posluša. Mnenja je, da glasba človeka plemeniti in je ena redkih stvari, ki jo imajo vsi ljudje radi. Zato tudi pravi, naj bo glasba vsakomur v spodbudo, kjer najde svoj interes in ga vzgaja naprej. Poslovnost sicer terja tudi komunikativne veščine in povedal je, da je pozoren na dosežke sodelavcev. Veliko mu pomeni, da so poleg strokovnosti tudi pošteni. Zato pohvali trud in poskrbi za motivacijo. Na litijski glasbeni šoli se vseskozi trudijo, da bi bili še kvalitetnejši, uspešnejši in kot dodaja, v glasbi pač zmeraj najdeš uteho. Poleg vsega pa je v življenju zelo naklonjen hčerki Zali. Nasmejijo ga dobri štosi, na Izlakah pa najde priložnosti tako za sprostitev kot za prijateljstvo. Tekst in foto: Petro Radovič FRANČIŠEK KS A VE RIJ, ZA VETNIK MIŠI JON O V Frančišek Ksaverij seje rodil 7. aprila 1506 na gradu Javier (Ksaver) v takrat samostojni kraljevini Navarra. Po rodu je bil Bask. Njegov oče je bil visoko izobražen, pridobil si je doktorski naslov, opravljal pa je službo predsednika kraljevega sveta. Starši so Frančišku nudili primemo izobrazbo. Z devetnajstimi leti se je odpravil v Pariz, da bi študiral na tedaj najslavnejši univerzi. V Parizu se je zadržal enajst let. Frančišek pa ni bil le deloven študent, ampak tudi dober športnik, saj je na univerzi veljal za najboljšega skakalca v višino. Kmalu po prihodu v Pariz, je za sostanovalca dobil Petra Fabra, tri leta kasneje pa Ignacija Lojolskega (kasnejšega ustanovitelja Družbe Jezusove-jezuitov). Frančišek je leta 1530 dosegel naslov magistra artium in s tem pravico poučevati filozofijo. Ignacij je svojemu mlajšemu sostanovalcu pomagal v finančnih težavah, pomagal pa mu je tudi pridobiti učence. Leta 1533 je Ignacij Lojolski za svoje zamisli (pripravljal je ustanovitev nove redovne skupnosti) pridobil sedem pariških študentov, med njimi tudi Frančiška. Zaobljubili so se, da bodo potovali v sveto deželo in se posvetili apostolskemu življenju (meništvu). Frančišek se je v Parizu še dve leti posvečal študiju, tokrat teologije. Konec leta 1536 je skupaj s tovariši odpotoval preko Benetk v Rim k papežu po dovoljenje za romanje v sveto deželo. Nato so se vrnili v Benetke, kjer so prejeli mašniško posvečenje. Zaradi vojne med Benečani in Turki je potovanje odpadlo, prijatelji pašo se porazdelili po raznih italijanskih mestih. Frančišek je odšel v Bologno, kjer je pomagal kot kaplan na neki župniji. V aprilu 1538 se je pridmžil tovarišem v Rimu, kjer je sodeloval pri raznih oblikah apostolske in karitativne dejavnosti. V Rimu je konec septembra 1540 pričakal dokončno potrditev Družbe Jezusove, katere predstojnik je postal Ignacij Lojolski. Portugalski kralj Janez je zaprosil Ignacija za misijonaije, ki bi odšli na pot v Indijo. Ignacij je najprej Frančiška zavrnil v njegovi želji po odhodu v misijone, a je kasneje le dovolil, da nadomesti bolnega sotovariša. 7. aprila 1541 (na svoj 35. rojstni dan) seje vkrcal na ladjo proti Indiji. Zaradi težav na poti, kije bila mučna in naporna, seje za nekaj mesecev ustavil v Mozambiku. 6. maja 1542 pa je v Goi stopil na indijska tla. Goa je bila takrat središče portugalskega imperija na vzhodu. Frančišek seje v Goi najprej predstavil krajevnemu škofu, kateremu je predložil papeževo pooblastilo o imenovanju za apostolskega nuncija. Nato je odšel med preproste ljudi oznanjat evangelij. Ljudi je pridobival na cestah, trgih, ob obali med ribiči, skratka povsod, kjer so ga bili pripravljeni poslušati. Posebej seje zanimal za bolne in umirajoče, za grešnike vseh vrst, za sužnje in za otroke. Tudi za gobavce. Po petih mesecih se je odpravil na skrajni JV del Indije, kjer so živeli že pokristjanjeni tamilski ribiči, vendar brez duhovnega vodstva. Med njimi je delil življenjsko usodo dve leti. V Tutikorinu je štiri mesece vzgajal katchumcne (pripravnike) na krst. Videl je, da vsega dela ne bo zmogel, zato je večkrat pisal v Evropo, da bi dobil pomoč (sodelavce). Januarja 1546 se je Frančišek odpravil proti Molukom (Indonezija). Tudi tukaj je njegova preprosta in do srca segajoča beseda naletela na odmev. Spet j e imel polne roke dela. Obiskoval j e Ij udi, j ih tolažil, spovedoval, obhajal, delil miloščino. Aprila 1549 se je z nekaj tovariši odpravil na Japonsko. Izkrcali so se Kagoshimi. Deželni knczjihje lepo sprejel. Nasprotovali pa so mu budistični duhovniki. Toda Frančišek je za krščanstvo kljub temu začel pridobivati Japonec in tako postavljal temelje krščanske Cerkve na Japonskem. Po treh letih trdega dela med Japonci seje vrnil v Goo. Želel je oditi tudi na Kitajsko. Ko je uredil potrebne priprave na odhod in aprila 1552 odpotoval. Med potovanjem seje ustavil v Malaki, kjer gaje čakalo Ignacijevo pismo z imenovanjem za predstojnika jezuitov v Indiji. S spomočjo trgovcev naj bi nato odpotoval v Kanton k kitajskemu cesarju. Toda kapetan ladje sc je poslanstvu uprl tako, da je Frančišku uspelo priti na Kitajsko šele v jeseni 1552. Izkrcal se je na otoku Sancinu le kakih 30 milj od Kantona (takratne prestolnice kitajskega cesarja). V Sancinu je zbolel in umrl v noči od 2. na 3. december 1552. V zadnjih trenutkih je bil z njim le kitajski kristjan Anton. Kasneje so njegovo truplo prenesli v Malako ter leto zatem v Goo. V zgodovini Cerkve je Frančišek Ksaverij zapisan kot "apostol Indije in Japonske". Še danes je vzornik mnogih misijonarjev. Posebej ga častijo v Indiji, kjer ga poleg kristjanov spoštujejo in imajo za svojega tudi verniki drugih veroizpovedi (hindujci, budisti, muslimani). Na slovenskem je sv. Frančišku Ksaveriju posvečenih več cerkva. Najznamenitejša je v Radmirju v Savinjski dolini, kjer so shranjeni dragoceni darovi evropskih kraljevih rodbin (mašni plašči, bogoslužni predmeti, ipd.). Branko Nimac 3. GRUDNA 1998 7.i.F.\r G.TT.JT. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Znova ste nam poslali veliko dopisnic s pravilnimi odgovori. Vsi, ki ste napisali Anton Tomaž Linhart, ste se potegovali za dve nagradi. Dve knjigi. Na potepu F.Lakoviča in Izbrane pesmi A. Brvarja bo prejela Zagorjanka Joži Bučevec, drugo knjigo F.Lakoviča in enoletno naročnino v Knjižnici Zagorje pa Radečanka Jožica Purkart. Skoraj mesec dni boste imeli časa, da nam na uredništvo pošljete dopisnico oziroma odgovor na našo 11 .literarno uganko. Tokratna »uganka« je pesnik, pisatelj, upokojeni učitelj..., ki se je rodil v naših logih, natančneje v Znojilah pri Zagorju v številni družini. Kar štirinajst otrok je rodila njegova mati. Gimnazijo je dokončal v Zagorju, učiteljišče pa v Ljubljani. Že dolga leta živi in ustvarja, sprva kot predmetni učitelj zgodovine in kasneje kot upokojenec, v Trebnjem. Njegova samostojna literarna dela so: pesniške zbirke Drobci sonca, Občutja in videnja ter Med lučjo in temo, zgodbe zbrane v knjigi z naslovom Na mejah z neznanim in drugo. Tudi čudovito pesem, kije pred vami je napisal. Preberite jo. Ne bo vam žal. PRIPOVED O DREVESU Bilo je srečno drevo: podnevi ujeto v skrivnostno snovanje tal in zazrto v luč sonca, ponoči zaljubljeno v mesečino in daljne zvezde in včasih v zelo mlad veter, jutra so ga odevala z roso in večeri z zarjo, vedelo je za vsak oblak na sinjem nebu, za vsako kapljo dežja, za ptice, ki so sedale v vej e, za njihov vrišč in radosti in če je bila noč kdaj zelo tiha tudi za’ sanje otrok... Samo o ljudeh, ki so s hrupom prihajali v njegovo senco, je vedelo zelo malo, zdaj, ko je razkosana in ubito, ve tudi o LJUDEH. * Avtor: Moje ime: Naslov: Uganko sestavil Igor Gošte Uroš Šetina-Uri Risanka The Rugrats Movie je presenetljivo prišla na prvo mesto s še bolj presenetljivimi 27$ milijoni dolarjev, kar je za risanko, ki ni prišla iz Disneyevih študijev nekaj neverjetnega. Sledi ji akcijski triler Enemy of tha State z 20$ milijoni dolarjev, prav tako v prvem koncu tedna. Odštekana komedija Adama Sandlerja The Waterboyje po dobrih dveh tednih predvajanja padla na tretje mesto in z izkupičkom okroglih 100$ milijonov dolarjev presenetila ameriške analitike. Sledi Meet Joe Black (26.43$ milijonov v 10 dneh), tesno za petami pa mu je nadaljevanje grozljivke Vem kaj ste zakrivili lansko poletje s pomenljivim naslovom / Stili Know What You Did Last Summer (26.22$ milijonov v 10 dneh). The Rugrats Movie - Rugrats je televizijska risana serija, ki hitro pridobivana priljubljenosti. V Ameriki ni ničmanj znana kot Simpsoni. Zdaj so prišli na veliko platno. Novorojenček družine Pickles povzroča med bratci in sestricami nemalo zavisti, saj krade pozornost ljubečih staršev. Zato se eden izmed njih spomni sijajne zamisli, da ga vrnejo v bolnico, od koder je prišel. Načrt se seveda izjalovi in mala druščina imenovana Rugrats mora poiskati pot nazaj domov. Glasove so posodili: Jack Riley, Christine Cavanaugh, Elizabeth Daily, Melanie Chartoff in Cheryl Chase. Risanko utegnemo videti tudi v naših kinematografih v prvi polovici prihodnjega leta. Enemy of the State - Ustvarjalci filma Crim-son Tide in Top Gun so se ponovno staknili glave in se odločili posneti akcijski triler. V glavni vlogi nastopa Will Smith, kot Washingtonski odvetnik. Po tem ko je bil priča umora, postane smrtna tarča. Jon Vbight igra uslužbenca Agencije za narodno varnost (NSA), ki Smitha zaplete v zamotano prikrito operacijo. Gene Hackman je upodobil bivšega operativca NSA, ki znova pride na dan, da bi ga rešil. Igrajo še: Regina King, Barry Pepper, Jason Lee, Jamie Kennedy, Gabriel Byme, Jake Busey in Loren Dean. Režiral je legendami Tony Scott. Meet Joe Black - Smrt lepo pristoji Bradu Pittu v dramediji, kjer ob njem igrata še Anthony Hopkins in Claire Forlani. Pitt namreč igra gospo s koso, ki obišče industrijalskega poslovneža gospoda Hopkinsa, saj je čas da se odpravi na drugi svet. Pitt se odloči ostati na zemeljskih počitnice, da bi odkril za kaj se sploh splača živeti. Poleg zadovoljstev s kolački in kikirikijevega masla, se zaljkubi v Hopkinsovo hčerko. Igrajo še Marcia Gay Harden, Jeffrey Tambor in Jake Weber. Film se nam obeta v januarju. TRGOVINA jg-^ Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače I - posteljnina J A6 aPMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______tel.: 061/719-450, tax: 061/716-183_ TOURING GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European SPORI- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VFR 800 F1 C3 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R CHOOPER GL 1500 C Vaikvne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv Vt 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Tvvin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R SCOOTER X8R-S X8R-X /cestni) (cross) CROSS CR 250 R* CR 125 R* CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98) Cene so v SIT: v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cen. cena brez RD. M PC S 2.626.250 3.151.500 NOVO i 1.821.660 2.185.992 1.670.450 2.004.540 1.590.870 1.909.044 1.137.240 1.364.688 1.033.780 1.240.536 NOVO 1.511.200 1.813.440 1.431.700 1.718.040 1.312.300 1.574.760 683.600 820.320 1.981.600 2.377.920 NOVO 1.511.280 1.813.536 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.145.200 1.374.240 1.113.300 1.335.960 954.200 1.145.040 708.200 849.840 NOVO i 1.495.300 1.794.360 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.001.900 1.202.280 834.800 1.001.760 787.800 945.360 NOVO 635.800 762.960 NOVO 370.000 444.000 366.000 439.200 853.395 896.064 834.285 876.000 555.885 583.680 525.000 551.250 KŠEFTI INFORMACIJE 64 250,64166 Vincrteka KLOPOTEC Zagorfe5 Tržnica pod uro tel.: CBOi S«4 1SS Bliža se konec leta in takrat napoči čas, ko se z darili spomnimo na naše najbližje, sodelavce in poslovne partnerje. V vinoteki vam ponujamo pester izbor vrhunskih vin in darilih programov znanih slovenskih vinogradnikov. Izbirate lahko tudi peneča vina, močne alkoholne pijače, izdelke iz Rogaške Slatine ter različne darilne dodatke. Ponujamo posebni darilni program gospoda Leona Štuklja ob njegovi 100-letnici. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi! CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank ugodno: ŽITO, TELEKOM delovni čas: 9.00 -12.00 in 16.00 -18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879 /avtopralnic« d.o.o. Kffi Jf VARNOST M PPVfM rtfSl Ugodna ponudba zimskih autoplaščeu, gotovinski popusti, obročno odplačevanj? na zalogi gume DUNLOP, FULDA, MATADOR, $AUA... 3. GRUDNA 1998 TdJiCi j? u p. T^F. Na letošnji razstavi "Naj pridelek '98'', ki sojo že sedmič zapovrstjo pripravili Kmetijska svetovalna služba, enota Litija in Društvo kmetic Litija, ter SLS, podružnica Litija v Kulturnem domu v Jevnici, je bilo nekaj manj razstavljalcev kot prejšnja leta predvsem zaradi slabega vremena in obilnega dežavja, ki je bil pred tem. Manjkali so predvsem razstavljale! iz Gabrovke in okolice ter krajev izven litijske občine, ki so prejšnja leta že razstavljali. Komisija, kije vse razstavljene pridelke stehtala, pregledala in ocenila, je letos podelila 16 priznanj. Prejeli sojih: družina Firm iz Podšentjurja, Triplat iz Žerovnice, Godec, Pancar, Jakoš, Petek, Parkelj, Jančar, Jereb, Šuštar, Ceglar in Habjan. Marjan Šušteršič Najtežja krmilna buča in pesa... .nekaj ostalih jesenskih pridelkov. Malgaj Trbovlje d.o.o. E Trbovlje 0601 26 525, Litija 061 884 450 , ◄ Verjetno največja pesa v Sloveniji je zrasla v Podkumu, pri Potrpinovih. Razstavili so jo kar pred trgovino pri Čopovih, kjer so jo stehtali in ugotovili, da tehta 13 kg. Na sliki Čop s peso velikanko. Tekst in foto Dora L. ZASAVCEV SEJ EM DELAVSKI DOM ZAGORJE O/S OD SREDE 02. DECEMBRA DO NEDELJE o6. DECEMBRA OTVORITEV V SREDO 2. DECEMBRA OB 16 uri ODPRTO: CET/PET 9 - 19 ure SOBOTA: 8-19 ure Nedelja: 9-13 ure ORGANIZATOR: ZASAVC d.o.o. mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagoije, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 Velika zimsko novoletna akcija za vozila na zalosi - liogala darila: zimska oprema, avtoradio, dodatna oprema, obvezna oprema ali pa... No ja, obiščite nas in vse boste izvedeli na Zasavčevem sejmu. Se bogatejša presenečenja čakajo kupce vozil iz lahkega tovornega programa. Velikost nagrade odvisna od kupljenega vozila. OMščile nas na zasavčevnm sejmu on 02. do 06. oecemnra v Delavskem domu Zagorje RAFTING KLUB EURjiTR/VDE AUDIO & VIDEO TRGOVINA, PREŠERNOVA 37 ZAGORJE, TEL.: 0601/61-575 * GSM aparati: Nokia, Siemens, Panasonic Novo! Ureditev naročniškega razmerja Debitel VIDRA * Avtoradiji: Kcmvood, Alpine, Sony, Panasonic... (montaža avtoakustikc) * TV sprejemniki: Sony, Philips, Grunding... * Glasbeni stolpi: Sony, Panasonic, Technics, Dcnon... tel.: 061/884-346, 061/1271-241 GSM: 041/733-380, 041/731-963 * Rafting izlet po slovenskih vodah * Izposoja čolnov in opreme * Tečaji veslanja OBIŠČITE NAS NA ZASAVČEVEM SEJMU OD 02. DO 06. DECEMBRA Delovni čas: od 9h do 12h in 16h do 19h, sobota od 9h do 12h ELEKTROSERVIS d.o.O Ivo POTOČNIK 1420 TRBOVLJE Ul. 1. junija 4 tel./fax: 0601/26-406 Privat: 0601/65-144 * Elektroinstalacije Mobitel: 0609/612-504 * Popravila gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav * Trgovina prodaja bele tehnike in akustike * Rezervni deli KOUINSKA GALANTERIJA, SERUIS, PRODAJA IN MONTAŽA. IZDEtAUA USEH DRST KUUČEU ntUMIIl ' • Kolodvorska cesla 3 lel.:0601 64430 cesla zmage I2a lai 0601 64430 1410Zai0ri60!lSavi GSM: 041 636 628 : .~i' ■, KAMNClglŠTVC) ŠERGAN d.o.o. Nagrobni spomeniki; zaključna dela v gradbeništvu, aolice, stopnice, tlaki, fasadne in balkonske obrobe; snterier: kuhinjski pulti, mize, ure, stojala za pršut. Telefon: 0601/46-300, 46-301, fax: 0601/46-303 mazoa i:% AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ROMAN KRŽIŠNIK s.p. Selo 65,1410 Zagorje tel. Prodaja vozil: 0601-64-729 tel./fax Servis: 0601-63-399 ANDY s.p. UGODNI MIKLAVŽEVI NAKUPI IN KOTIČEK ZA 350 SIT. VABLJENI! KBM RACING KAM ZAGORJE NA SEJMU SI BOSTE LAHKO OGLEVAU HONDO CIVIC SKUPINE N DO 2000 CM Giovani, Marjeta Pirc s p. Novi dom 32a, 1430 Hrastnik nudi: proizvode slovenskih proizvajalcev; trenirke Trasport Radlje; proizvodi Jutranjke; Kovintrade Celje: bunde, kombinezoni, trenirke. Nad 20.000 SIT - 10% popust, plačilo na več obrokov TEH NO SMO? d.o.o. Smo uvozniki za: infrardeče peči, električne kamine, konvekei-jske grelce, termoakumulacijske peči. Praktične rešitve na področju ogrevanja. Ortopedica d.o.o. No sejmu smo zato, do vam omogočimo brezplačen pregled stopal in vom svetujemo, kaj storiti, da bi zmanjšali vaše težave v stopalih, stegnih, golenih, križu, hrbtenici. Pridite, veselimo se vašega obiskal LliniC d.n.o., Hrastnik - spodnje perilo - pižame, spalne srajce - otroške trenirke - ženski kompleti Trgovina “Mira” Hrastnik, Mira Audič s.p., Log 12, 1430 Hrastnik, tel.: 0601/44-394 ftuinters d.o.o. ‘Trgovina QuLnters vam nudi široko ponudbo bund, jop, hlač vseh vrst pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na več čekov z zamikom)... Rebel s.p., proizvodnja nogavic in copat, GSM: 041/706-897 Trgošiv d.n.o. irnsl s imel. Laško OlFeška, ženska la mošKa ollavl Efekt d.O.O., Ljubljana Ekskluzivna zastopstva: hidroterapija - biserna kopel z ozonom-toplice doma, epilady - masažni tuš, depilatorji, magnoflex -magnetna terapija. Jošt & Malgaj d.n.o. Šivanje po meri in serijsko šivanje bund, jaken, izdelki iz termovelurja, vele in maloprodaja, izposoja oblek za svečane priložnosti. Dial s.p. Domžale Baloni, baloni...!! HHiciPci d.o.o. Storitueno in trgousKo Dooietie. PoianšKoua 17. uuDiiana. 18!.: (061) 374-902 ODPRTO: čet./pet.: 9.00 do 19.00 sob.: 8.00 do 19.00 ned.: 9.00 do 13.00 od srede, . decembra, io nedelje, 6. decembra Organizator: ZASAVC d.o.o. V soboto, 5. decembra ob-1'6. uri, obisk Miklavža s spremstvom! Vabljeni! Miklavž.« Božiček« Dedek Mr&z mjf ^AUOKJlf' “ ^ OTROSMJJ^a^. OD 1.12. DO 13. 12. IZBIRAMO NAJBOLJŠEGA KUPCA I w© Tel.: 0601 54 021 PR/KSi OTROCI V SOBOTO, 5.12.1996 OB 16. URI STE VABLJENI m lf\WLA\/ZB/ SPREVOP PO ZAGORJU IX) BOPO PARILA PRIŠLA V VAŠE ROkE IH PA BO NA PRIREPITVI ZA REP POSkRBEL TO© ^ Pozdravljata vas MIKLAVŽ in SINET. 3. GRUDNA 1998 "ajz (ffcr AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’98 Pravijo, da lepa beseda nikomur ne preseda, res pa je tudi, da so nekateri spretnejši pri komuniciranju. Glede posvečanja časa in pozornosti drug drugemu pa smo večinoma kar bolj skopuški. Ampak kaj bi to, če pa nas pogosto vse prehitro moti pri sogovorniku. Toda - pisma so vse prej kot takšna. So skrivnostna, zaupna, razveseljiva,... Ste že kdaj koga presenetili s pismom? Sicer si pa včasih še voščimo kar mimogrede. In pogled na poštarja vas bo gotovo spomnil, da ste pozabili oddati kakšno čestitko. Tokrat ne pozabite tudi na kuponček za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98. Kdo je najbolj priljubljen in všečen - odločate, seveda, vi. KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98 Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: Ime, priimek in naslov glasovalca: 1. Marko Fele, pošla Zagorje, 5 2. Miran Gorišek, pošta Izlake, 4 3. ivo Kolar, pošta Zagorje, 3 Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 3 Jože Rozina, pošta Trbovlje, 3 6.Sandi Kader, pošta Kisovec, 2 Dani Amon, pošta Sentlambert, 2 Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 2 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 2 i.Miha Trošt, pošta Trbovlje, 1 Lojze Plevel, pošta Radeče, 1 Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 1 Johan Mates, pošta Zagorje, 1 Marko Fele, pošta Zagorce ALEKSANDRA POVHE: "POGREB TAKŠEN ALIDRUGAČEN" POD KOZO SMO VSI, Verjetno se bodo mnogi oddahnili, ker se Aleksandra Povhe »ni pustila« izvoliti v občinski svet Trbovelj, kjer je veljala v preteklem mandatu za veliko »borko« brez dlake na jeziku. In ne smemo pozabiti pripisati, tudi zelo strokovno podkovano ekologinjo. So pa tudi taki, ki jim je žal, ker v občinskem svetu ne bo več. Nikakor pa to ne pomeni, da ne bo še naprej opozarjala, dokazovala in Trboveljčanom odpirala oči. Bo, bo. Navsezadnje imajo Zeleni v Trbovljah enega občinskega svetnika, edinega v revirjih (žal), kateremu bo z veseljem pomagala. 1.Glede na to, da ste članica stranke Zelenih Slovenije, ali ste kdaj tako jezni, da ste kar zeleni? Sem, sem, vendar je zelena jeza manj nevarna od rdeče ali celo škrlatne, saj za zeleno velja odlično Švejkovo priporočilo: »Hladno glavo in tople gate!« Z.AIi ste »tarča« anonimnih, tudi nočnih, telefonskih klicev zaradi vašega zelenega prepričanja ali...? Na veliko TELEKOM-ovo žalost bo promet po lokalnih volitvah precej upadel. Prav gotovo! 3. Življenje brez TET 3 bo za Zasavce...? Pogreb. 4. Življenje s TET 3 bo za Zasavce...? Bistveno dražji pogreb, brez upa na ponovno »vstajenje«. 5. Kaj pravite, zakaj v slovenski vladi ni ministrice, kljub temu, da je iz leta v leto več ministrstev? Ste ženske, po Drnovšku, resnično dobre le za pri »štedilniku«? Prav gotovo. Beograjska šola to toplo priporoča! 6. Kaj je vaša skrita želja oziroma od tega trenutka, ko ste »Svetlo zelena leta.« nam jo izdali ni več? Moja skrita želja je zakopana pod zagorskim pepelom. Še kopljem. Ko jo najdem, vam sporočim! 7. Kdor vas pozna, dobro ve, da ste polni energije. Kje jo prodajajo? Pod dimnikom trboveljske TET 2 in Cementarne. Dobro je le to, daje zastonj. 8. Kaj bi vam bilo ljubše: stanovati na Izlakah in hoditi v službo v Trbovlje ali je tako, kot je kar dobro? Prespati se da tudi v Trbovljah, kar večina tudi počne, delati pa se da na Izlakah. Izbira je torej jasna! 9. Vaše življenjsko vodilo je...? Hrano in neumnost vedno dobro prežveči - dobra prebava pa je pol zdravja! 10. Verjamete v ljubezen na prvi pogled? Vsekakor, če le pogled traja celo življenje. Igor Gošte mffiKTMJMr M ALG M. , Trbovlje U*****™^ Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser PREDPRAZNIČNI POPUST ZA VOZIM RENAULT IZ ZALOGE TWINGO, CLIO, KAN GOO MEGANE, vse verzije LAGUNA, SAFRANE ©Offl(^](IQQSo Tel.: 0601/27 666,27 525, « tj MIKI RAČUNALNIKI ^060183 033 INTEL CELERON 266 MONITOR BEUNEA 15", 1024 X 768, .28 TIPKOVNICA MITSUMI WIN 95 SLO MIŠKA GENIUS EAS7 S PODLOGO OHIŠJE MINI T0WERAT OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM IIIX 440 AT AGP PROCESOR INTEL CELERON 266 MMX B0X 32 MB7T POMNILNIKA SURAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA ATI 3D CHARGER-4 MB7T RAM AGP TRDI DISK SEAGATE 3.2 GBVT UDA DISKETNA ENOTA 1.44 MBVT CD ROM ENOTA CVBERDRIVE 32 X SOUNDBLASTER VAMAHA 16 BIT AKTIVNI ZVOČNIK1100 W PMPO '29,900.00 SIT + 5% PD GarancijirA&rasj MIKRONA D.O.O., PODJETJU ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, »32 ZIDANI MOST32A E-MAIL: MIKRONA@SIOL.NET URL: mP://WWW.MIKR0NA.SI produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP O s»stanit£ Ut dtiL! Valvasorjev trg 3 1270 Litija te!./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 3. GRUDNA 1998 G j . 77. f? u T*" G ! 20 LET LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA V TRBOVLJAH Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje v Trbovljah, je pripravil 20.novembra slavnostni koncert v počastitev svojega 20-letnegajubileja. Koncert je potekal v Delavskem domu Trbovlje pod pokrovitelj-stvom Zveze lovskih družin Zasavje. Ta namreč deluje na območju petih občin in je vanjo vključenih 20 lovskih družin s 1.110 člani. Sedež te zveze je v Litiji, njen predsednik pa je Franc Trebušak. Zbor je začel nastajati že leta 1975, potem, ko je glasilo Lovec objavilo pobudo za ustanovitev lovskih pevskih zborov. 17.oktobra 1978 so se pobudniki v Trbovljah dogovorili s pevovodjem Jožetom Skrinarjem za sodelovanje. Potem so kmalu v prostorih gostilne Račič na Savinjski cesti v Trbovljah pričeli z vajami. Lovski pevski zbor je bil sprva pod okriljem Lovske družine Trbovlje, leta 1982 pa se je preimenoval v Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje. Zbor so doslej vodili zborovodje Jože Skrinar, Viktor Dolar, Blaž Rojko, Alenka Ramšak, od leta 1995 dalje pa ga vodi Albert Ivančič. Sedaj v zboru poje 14 pevcev, včasih pajih je bilo tudi že 26. Na jubilejnem slavnostnem koncertu, ki ga je povezoval Jože Bernot, so peli lovske in prirejene narodne pesmi. Na koncertu so nastopili Zasavski rogisti pod vodstvom Vasje Namestnika. Med koncertom so pevcem zbora podelili priznanja Zveze lovskih družin Zasavje ter Lovske zveze Slovenije. Deležni pa so bili tudi čestitk s strani trboveljskih pevskih zborov Zarje, Slavčka, Ženskega pevskega zbora DUT ter MePZ Svoboda. II. 90 LET TRBOVELJSKE TELOVADNE ORGANIZACIJE V petek, 20.novembra, je minilo 90 let, odkar je bila v Trbovljah v gostilni Počivavšek, na sedanji Ulici 1.junija, ustanovna seja Sokola Trbovlje. Ustanovni občni zbor tega društva pa je bil 28.2.1909. Narodno obrambna in telovadna oz. športna organizacija seje v naslednjih letih pred vojno zelo razrasla, v povojnem času pa je njeno delo v drugačnih razmerah nadaljeval TVD Partizan, sedaj pa ŠUS oz. Gimnastična zveza Slovenije oz. Trbovlje. U. POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA V mesecu novembru se vsako leto učenci in učitelji odpravimo na pohod od Litije do Čateža, to pot je prehodil tudi Fran Levstik. Naš cilj je bil Čatež, ki kraljuje med mogočnimi griči in trtami. Bil je lep sobotni dan. Vseh mladih planincev je bilo 30 (od tretjega do osmega razreda), spremljali sva jih dve mentorici Mateja Zupančič in Lidija Povše. Za prijetno vožnjo je poskrbel avtobus avtoprevoznika g.Kraševca. Naš izlet seje pričel v starem delu Litije, kjer smo se vsi zbrali. Pot nas je peljala čez Šmartno proti Libergi, tam smo se ustavili in dobili drugi kontrolni žig in smo se tudi malo okrepčali s čajem. Nato smo nadaljevali pot čez hribček v Moravče. Pot je bila mladim Zasavcem Pisali so leto 1800. Kljub mrazu je bilo tiste prve decembrske dni pri Ribičevih v Vrbi na Gorenjskem skrivnostno vznemirljivo in nenavadno živahno. Vse življenje v hiši je že nekaj časa teklo v pričakovanju rojstva tretjega otroka osemintridesetletnega očeta zemljaka Šimna Prešerna in šestindvajsetletne matere Mine, rojene Svetinove, po domače Muhovčeve iz sosednje Žirovnice. Ob treh popoldne tretjega decembra se je v veliko veselje domačih in sorodnikov nazadnje rodil težko pričakovani prvi sin France. Starejši deklici, dveletna Jera in komaj leto dni stara Katra, sta medtem mirno spali, oče pa se je ves zaskrbljen motal med gospodarskimi poslopji in nestrpno čakal, kdaj se bo iz kamer oglasil predirljiv otroški in naznanil rojstvo tretjega otroka. Tale odlomek uvoda iz knjige Janeza Mušiča ZGODBE O PREŠERNU smo objavili v spomin ob rojstnem dnevu našega pesniškega velikana. Če jih boste prebrali, boste bogatejši za marsikakšno spoznanje. aJtOL IMISMAŠ MIŠ MAŠ MIŠ RAZSTAVA KNJIG MINI BOLOGNA Na Osnovno šolo Toneta Okrogarja v Zagorju so v okviru prireditev ob tednu otroka povabili tudi avtorja razstave MINI BOLO- GNA gospoda Draga Pirmana iz Artič pri Brežicah. KAJ JE MINI BOLOGNA? To je potujoča knjižna razstava 200 knjig, pisanih v 30 različnih jezikih in v sedmih različnih pisavah. Avtor razstave na zanimiv in humoren način omogoča otrokom, da pogledajo skozi knjižno okno Slovenije v svetovni svet knjig. Njegova zbirka vsebuje različne knjige za otroke: od najtanjše knjige o Rdeči kapici, ki je napisana na štirih straneh v italijanskem jeziku. Piko Nogavičko v norveškem jeziku, irsko ljudsko pravljico, knjige v slovaškem, poljskem, ruskem, japonskem, turškem, arabskem in perzijskem jeziku. Knjige, v kateri iranski otroci pišejo pisma sarajevskim vrstnikom, pa resnične zgodbe 14-letne deklice, ki piše, odkar je -zbolela za meningitisom in seveda japonske knjige o ladji, ki potuje po stopnicah. Zanimivo je, da si učenci knjige lahko izposodijo. Avtor razstave jke knjižničar v matični knjižnici v Brežicah. Na idejo o potujoči razstavi je prišel leta 1994 na mednarodnem sejmu knjig za mladino v Bologni. Tedaj je bil še knjižničar v osnovnošolski knjižnici in zamikalo gaje, da bi delček bogastva s sejma prinesel otrokom v šolo. Idejo je razlagal založnikom posameznih dežel in prvo leto je odšel domov s 25 knjigami. V šoli je priredil razstavo in jer je ugotovil, da otroke to zanima, jez uresničevanjem ideje nadaljeval. Naslednje leto je izprosil 60 knjig, predlani pa so mu založniki podarili 100 knjig z namenom, da predstavi slovenskim otrokom kulturo njihove dežele, jezik, pisavo, da se tudi na tak način povečuje strpnost do drugače mislečih, do ljudi iz drugačnega kulturnega okolja. Morda, pravi avtor razstave, ima to duhovno - kulturno poslanstvo tudi zato, ker izhaja iz mešanega zakona (mati je Poljakinja) in ve, da se ljudje ne moremo in ne smemo izolirati, moramo pa seveda ohranjati svojo identiteto. Kar počne, je multinacionalni projekt na knjižno-kulturnem področju, hkrati pa je to ozaveščanje osnovnošolcev o svetu izven Slovenije, kajti s pripovedjo o knjigah in z ogledom razstave dobijo otroci mozaičen vtis o kulturah po svetu, obenem pa se zavedo, da obstajajo tudi drugačne kulture; s tem novim spoznanjem pa se širi strpnost do ljudi iz drugačnega kulturnega okolja. Cena zbirke sicer ni visoka, saj ne mIZTJTLD 3. GRUDNA 1998 prijetna, po njej smo opazovali, kakšne barve lahko pričara jesen. V Moravčah pri Resnikovi kašči smo tudi žigosali svoje izkaznice in si ogledali kaščo ter Tončkovo domačijo, ki je zelo lepa in je vredna ogleda. Pri Milanu Resniku je bilo zelo lepo. Tudi posladkali smo se s potico in zelo dobrim čajem. Bil je že čas, da se odpravimo v Čatež. Po dobri uri hoje smo bili že pošteno utrujeni in lačni. V Čatežu smo malicali in popili sokove, ki smo jih imeli s sabo. Bili smo na prireditvi, ki so jo pripravili OŠ Litija in Gimnazija Litija. Po prireditvi smo se polni vtisov in malo utrujeni vrnili z avtobusom do Litije. Upam, da se drugo leto zopet vidimo in gremo spet na izlet. Mateja Zupančič in Lidija Povše 45 LET MePZ SVOBODA Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je pretekle dni praznoval 45-letnico. Prvo vajo je imel novoustanovljeni zbor februarja 1953. Svoj sedež ima zbor že vseskozi v domu Svoboda in je začel z 12-imi člani, še istega leta pa seje število povečalo na 60. Prvi koncert so pripravili še isto leto za dan republike. Dela so se lotili zelo intenzivno in kmalu so postali upoštevanja vredni tudi na raznih revijah in gostovanjih. Tako so npr. na tekmovanju rudarskih mešanih pevskih zborov v Velenju zasedli prvo mesto, na zveznem tekmovanju pa drugo. Zbor se je uveljavil na republiških revijah v Kranju na revijah Zasavske pevske skupnosti. Uspešneje nastopal na republiškem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, kjer je prejel srebrno plaketo mesta Maribor. Dobil je Gallusovo plaketo, plaketo Tončke Čeč in srebrni znak OF. Zbor je nastopal največ v domačih Trbovljah, nato v Zasavju, pogosto pa je gostoval v drugih krajih Slovenije, na Hrvaškem in v zamejstvu. Zelo tesne vezi ima zbor s pevci PD Vesna v Križu pri Trstu, PD Jezero na Doberdobu, PD Primorec iz Trebč pri Trstu, s pevci v Pliberku in pevci v slovenskem Porabju na Madžarskem. Z vsemi temi zbori izmenjaje gostujejo predvsem v okviru pevske revije Pesem ne pozna meja. Trdne vezi imajo tudi s pevci v Slovenskem Javorniku, Braniku, v Murski Soboti in Krke v Novem mestu. T.L. Pavle Kokalj je raztegni! meh presega milijona tolarjev, ima pa toliko višje kulturno poslanstvo. Po končani razstavi so učenci posameznih oddelkov pripravili še razstave starih knjig, zemljevidov, znamk, denarja, ki so jih prinesli od doma, knjižničarka pa je zanimive primerke zbrala in jih v knjižnici postavila na ogled. Petra Juvan in Staša Marinovič, 8.b., OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje POLICISTI KONJENIKI V VRTCU SONČEK V torek 10.11.1998 so otroci v vrtcu Sonček doživeli veliko presenečenje. Takoj po zajtrku so jih namreč obiskala prometna policista v spremstvu Uroša in policistke Maje na konju. Otrokom sta predstavila svoje delo, katerega pa ne moreta opravljati brez svojega prijatelja konja. Policistom so otroci postavljali veliko radovednih vprašanj, na katere sta rada odgovarjala. Seveda pa so otroci komaj čakali, da so lahko pobožali konja, najpogumnejši pa so konja tudi zajahali in se ponosno zravnali v sedlu misleč: "Ali me vsi vidite, kako sem pogumen!" Takih konjenikov je bilo veliko, le najmlajši otroci so prve izkušnje s konji in policisti pridobivali v varnem zavetju vzgojiteljice. Po urici obiska sta se policista in policista konjenika poslovila. Radovedne otroške oči pa sojih še dolgo spremljale, dokler niso izginili za jesenskim drevje. Dragica Pasičnjek ŠOLSKI PARLAMENT V sredo, sedmega oktobra, smo se predstavniki posameznih razrednih skupnosti zbrali v šolskem parlamentu, ki je zasedal v mali telovadnici. Prišli so tudi "parlamentarci" podružničnih šol iz Kisovca in iz Senožeti. Najprej smo, kot je navada odraslih, izvolili predsedstvo, ki je skrbelo za red in vodilo zasedanje parlamenta. Pogovora so se udeležili tudi nekateri učitelji in ravnatelj, ki je ob koncu zasedanja odgovoril na vprašanja učencev. Parlamentarci so razpravljali o medijih in prostem času. Učenci srednje stopnje so bili mnenja, da nekateri mediji, predvsem TV, slabo vplivajo tako na zdravje kot na vedenje otrok, sedmošolci in osmošolci pa so dokaj pozitivno ocenili množična občila, predvsem računalnik in internet. Potem so prišla na vrsto vprašanja ravnatelju. V prihodnosti je ravnatelj obljubil računalniški krožek za učence ter avtomat za brazalkoholne pijače. Šolski parlament bo zasedal spet spomladi. Takrat bomo mladi "parlamentarci" že lahko ugotavljali, kako odrasli držijo besedo. Andreja Žnidar in Tjaša Polc, 8.C., OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje 3. GRUDNA 1998 C Jn ~ JHO J j ", rJ-,-; 2lVj^ Danes sem za vas v uvodniku pripravila kar nekaj novičk. Pa najbolje, da kar začnemo. Kot prvo, naj vam povem to, daje v petek, 20.11.1998, na trboveljski gimnaziji in EŠ že tretjič potekala prireditev Korajža velja. Predstavilo se nam je kar sedemnajst nadarjenih pevk in pevcev. Žirija je na koncu odločila takole: najboljša pevka po izboru profesorjev je postala Manca Jere, 1. letnik gim., po izboru dijakov pa je zmagala Ana Praznik, 2. letnik EŠ. To je bila novica za vse ljubitelje glasbe. Zdaj pa k športu. V četrtek, 12.11., je na ESŠ v Celju potekala tretja tekma ŠKL-ja. Tokrat so igrali samo fantje, ki so se pomerili z ESŠ Celje. Trboveljčani so imeli tokrat manj sreče in so zmago pustili kar v Celju. Druga tekma pa je potekala 19.11. v telovadnici GIM in ESŠ. Tudi tokrat so igrali samo fantje, ki so se pomerili s Šolskim centrom iz Velenja. Z zelo dobri obrambami in napadi so si naši prislužili zmago. Za najboljšega igralca so že tretjič proglasili Saša Šribarja. Na Tehnični šoli v Trbovljah pa je prav tako potekala tekma ŠKL-ja. Tehniki so se pomerili z dijaki Srednje kadetske šole iz Tacna. Zmagali so kadeti. Najboljši igralec pri domačih je bil Mitja Brečko. No, to je bilo nekaj kratkih novičk za ljubitelje košarke in glasbe. Kako pa kaj šola? Ja, saj vem, da prav tako kot jaz, že težko čakate božično-novoletne počitnice. Samo še štirje tedni, pa bomo lahko že spet dolgo spali, hodili ven in za nekaj časa opustili učenje. Ali že kaj razmišljate, kam se boste odpravili za božič in novo leto? Turistične agecije so že pripravile kar nekaj ugodnih ponudb za dijake in študente. Torej, če še ne veste, kako in kam, se hitro odpravite v najbližjo turistično agencijo in si privoščite potovanje v Prago, Rim, Budimpešto... Samo pod pogojem, seveda, če vam starši to dovolijo in imate dovolj denarja. Jaz pa še vedno mislim, da je božič najlepše preživeti s sorodniki in novo leto s prijatelji. Imejte se lepo, predvsem pa pazite, da ne padete, saj veste - sneg in led. Lucija ZIMbklE. E.AP(?5TI No, pa smo ga dočakali. "Ta zaresni" sneg. Pogled skozi okno ti ponuja belino po okoliških hribih in niti sledu ni o umazaniji po cestah. Vse je belo in samo belo. Iz omare se prikažejo bunde in plašči, šali, kape in rokavice. Bulerji zamenjajo športne copate in ali starke. Šola je le še postranska zadeva, ki jo uspešno nadomeščajo razne zimske radosti. Na sprehodu po gozdu se ti za vrat usipajo ledeni kristalčki in snežinke na obrazu so kot poljubi mrtvega ljubimca. Skejte, rolerje in bajke je bilo treba pospraviti v kote sob in začela se je obnova zimske opreme. Rabiš nove, toplejše hlače. Bunda je že čisto izprana in rokavic sploh ne najdeš. Da ne govorimo, v kakšnem stanju so smuči, bordi, sanke in drsalke. Za temeljito izboljšanje je potrebno kar nekaj časa, dobre volje in seveda denarja. Marsikdo si poišče kakšno popoldansko delo ali pa se spravimo na starše, naj nam povečajo žepnino. Dopoldne prečepimo v šoli, popoldne smo nekje na zasneženih gričih, zvečer pa se zabave selijo iz parkov v gostilne in na privatne žure. Gostinci si že manejo roke ob povečanem zaslužki, mi pa obupavamo, ko kešice ni in ni. Sneg pa še vedno pada in vozniki, predvsem tisti na novo pečeni, preklinjajo spolzke in poledenele ceste. Delavci pridno posipajo pesek po asfaltu in ta škriplje pod podplati. Pa vendar bo tudi ta sneg skopnel in vse bo zopet po starem. Šola, prijatelji in žuri. Ampak narava je lepša, ko je bela. Vse je bolj umirjeno, zaspano. Ni občutka, da se ti ves čas mudi. Sneg je uspaval modernega civiliziranega človeka. I like it! Do you? Katra Sneži. Pogledam skozi okno in vidim, kako se lovijo snežinke. Drobne, bele snežinke. Predstavljam si, da sem jaz ena od njih. Lovim, samo ne vem, koga. Padam počasi, z občutkom. Kmalu zagledam svojo hišo. Skozi okno opazujem ljudi. Le kaj počnejo? Jim je toplo, jih zebe? Menije tako prijetno. Svobodna sem. Delam lahko, kar želim. Nikogar ni, ki bi mi ukazoval. Tu sem le jaz in moje prijateljice snežinke. Kar naenkrat močno zapiha veter. Odnese me visoko. Sedaj sem čisto sama. Kje ste, prijateljice? Nikogar ni. Ostala sem sama. Iščem jih. toda zaman. S kom se bom sedaj lahko lovila? Tonem. Zelo sem nesrečna, saj sem izgubila prijateljice, ki so mi veliko pomenile. Z njimi sem se smejala, pogovarjala. Padam. Obrnem se okrog. Zagledam zelo majhno snežinko. Mogoče ona ve, kje so moje prijateljice. Začudeno me pogleda. Sploh jih ne pozna. Obme se k meni in mi reče, da bo ona moja prijateljica. No, že imam novo prijateljico! Toda še vedno pogrešam stare. Padam. Počasi se približujem tlom. Vidim kopico snega. Zagledam svoje stare prijateljice. Čakajo me. Padem na tla in v tistem trenutku se zbudim. Doma sem in zebe me. Pogledam skozi okno. Močno sneži. Mala snežinka se približuje mojemu oknu. Gledam jo in si mislim, daje to mogoče moja nova prijateljica. Lucija PLflAE. Zapadel je sneg, zunaj je mrzlo in zabave so dogajajo samo še po gostilnah in barih. Popraviti in obnoviti je treba zimsko opremo, nakupiti novoletna in božična darila. Za vse to je potreben denar, ki pa ga mladini na žalost vedno primanjkuje. Idej, kako priti do vec in več denarja, pa ni nikoli premalo. Tukaj jih imate še nekaj. Seveda lahko redno kupujete srečke za 3x3, Loterijo Slovenije in kaj vem, kaj še, ter upate na srečo. Nekateri pridni učenci svoje možgančke pridno izkoriščajo in državi odžirajo kešico za svoje štipendije. Spet druge pa pridno sponzorirajo starši. Prostovoljno ali pa ne. Mulce to prav malo briga, saj je keš keš. Tudi nekateri drugi osebki pridno izkoriščamo svoje naravne danosti. Športniki pridno tekmujejo, dosegajo vrhunske rezultate in se okoriščajo z radodarnostjo svojih sponzorjev. Glasbeniki se obkrožijo s prijatelji, sestavijo bend, hodijo na koncerte, izdajo CD in uspeh (ter s tem denar) je tu. Lepotci in lepotičke nastavljajo svoj obraz in stas kameram in fotoaparatom. Poleg denarja postanete tudi slavna oseba, ki ustanovi svoje lastno filmsko podjetje in keša je kolikor si srce poželi. Tisti bolj umetniško nadarjeni pa pošiljamo svoje članke, fotografije, slike in spise na uredniške naslove različnih revij, vse dokler se nas kakšen založnik ne usmili in uspeh je tukaj. Drugi malo manj srečni in brez naravnih danosti pa si najdejo službo čez počitnice ali pa popoldansko delo. Ostalim nesrečnikom, ki so vedno brez denarja, pa kakšno pijačo že častijo prijatelji. Katra 3. GRUDNA 1998 Va?:i.?aTn.r> I LA MCA ANPlNA V rE.J5T PU&U V torek zvečer, 17.11.1998, so v Fejst pubu v Zagorju, pestriii večer latino ritmi skupine LA ROGA ANDINA iz Kolumbije. Skupina namerava eno leto gostovati po Sloveniji, Italiji, Avstriji in Hrvaški in s tem pridobiti dovolj trdno podlago za kasnejšo uveljavitev na širšem evropskem prostoru. Člani skupine so v Kolumbiji priznani skladatelji, saj imajo vsi potrebno glasbeno izobrazbo, s katero so uspeli iz že skoraj pozabljenih napevov ljudskega izročila in lastne kreativnosti, sestaviti izvirne skladbe. Pevec skupine, LUIS FERNANDO DAVILA, je dokončal študij umetnosti v mestu Gali, predava na Univerzi v Buenaventuri, je tudi eden vidnejših raziskovalcev latinskoameriške folklore, raziskuje zvoke v naravi in jih tudi posnema. Poleg tega da poje, igra še na naslednje inštrumente: kitaro, tiple, bandolo, requinto, keno, maracas. LUIS GUSTAVO BRAVO izdeluje tipične inštrumentem točneje pihala; v Peruju je prejel prvo nagrado tekmovanja Zlata kena (Zlata piščal), tudi on igra celo paleto inštrumentov: kena keniljo, kenacho, tarko, panovo piščal, čarango, okarino,... RAUL RUALES ATOV (kitarist) je profesor glasbe v prvi glasbeni akademiji mesta Gali, poleg kitare igra še rekinto. Po potrebi se glasbeni skupini Pridruži še mladi domači glasbenik GREGOR PORENTA, ki doda še glas sintetizerja. Skupino po koncertih spremljata tudi dve plesalki, ki nastopata v koreografiji njihovih skladb ali pa kot animatorki na plesih, CARMEN ELENA BLANDON MOSQUERA (nastopila je v Fejst pubu) je profesorica plesa in dolgoletna članica folklorne skupine Raices de Columbia (Kolumbijske korenine), druga plesalka ELIZA-BETH URBANO ANDRADE pa je sicer Viičj^rua V ze.le.Ne.m Morda ni važno, v kakšne barve oblačilu je nastopila Viktorija, toda za izgled se zmeraj potrudi vsaj toliko, kolikor skuša tudi s petjem podati nekaj tiste topline, ki seže do vedrine ljudi. In na dobrodelnem koncertu z glasbenimi prijatelji - Aleksandrom Ježem, Natalijo Kolšek, Marjanom Zgoncem, Ivom Radinom, GAMSI, NOVO LEGIJO, Mesečniki, humoristom Gezo, čarodejem Danijelom Gorjupom in moderatorjem Borisom Kopitarjem - je za zasavsko publiko nastopila 26. novembra v DD Zagorje. Kot je povedala, se na vsakem koncertu maksimalno potrudi, ne glede na številčnost publike. Vesela pa je tudi pozitivnega odziva glasbenikov, med katerimi ima veliko prijateljev in skupno zmeraj ustvarijo prijetno vzdušje. "O novi glasbeni zvrsti pa ne razmišljam," je dejala Viktorija. Pričakovati je, da bo romantika še naprej izžarevala iz pesmi, ki jih zelo doživeto zapoje. Že 19. decembra bo glasbeni večer popestrila v DD Trbovlje. In kaj si Viktorija želi v prihajajočem, 1999. letu? Takole se je zaupala: "Da bi moja Tekst in foto: RR. Viktorija in Boris Kopitar - tokrat za odrom, glasba našla pot v čimveč src ljudi, ki imajo radi glasbo." študirala klasične plese na kolumbijskem baletnem inštitutu, vendar se je preusmerila v poučevanju plesa mlajših. Poleg vrhunske interpretacije latinskoameriške glasbe, so člani skupine zaigrali tudi nekaj hitov našega prostora: pesem Nika, skupine Rok'n'band, Ako su to samo bile laži -Plavi orkestar,... Kolumbijci bivajo v Kranju in že dobro razumejo slovensko. Kot večina južnoameričanov veljajo tudi oni za vedno nasmejane in velikodušne ljudi. Katja S. PANlULLA NAVPUilLA zaaaVčaNe. V nedeljo, 29.1 L, je v Zagorje prišla že vsem dobro znana hrvaška pevka Danijela. Nastopila je v zagorski športni dvorani, kjer se je zbrala obsežna množica ljudi. Koncert je bil predviden ob 1 S.uri, kar pa seje malo zavleklo zaradi zaprte ceste Trbovlje-Hrastnik. Po nekaj minutah zamude se je pojavila na odru, vsa sijoča in zadovoljna, kmalu zatem pa so postali zadovoljni tudi obiskovalci koncerta, kar so nazorno pokazali s plesanjem na njene pesmi. Danijela je navduševala predvsem z lastnimi pesmimi, zapela pa je še nekaj pesmi drugih avtorjev in izvajalcev. Vsekakor je naredila dober vtis na vse prisotne. Edina škoda je bila ta, da je Danijela svoj nastop zaključila že nekaj minut čez 20.uro, kar pa mnogi niso pričakovali. Če pa gre verjeti njenim besedam, katere so napovedovale nove nastope in ponoven obisk, bomo Danijelo kaj kmalu občudovali pri nas. Alma Mujič s°pn FAillA GEC8S IH ZASAVCA 5-PIČk/l NAGRAJUJE Tokrat se je sreča nasmehnila IVANU VIDMARJU, Mlinše 36a, Izlake. Prejel bo nagrado trgovine Eurotrade iz Zagorja. Še naprej tako pridno glasujte in morda boste naslednjič srečni nagrajenec prav vi! Š-PIČKO lahko poslušate na frekvenci radia Geoss, ob nedeljah ob 14. uri. 1. NA KUM-ORLEK 2. BRIGA ME - VILI RESNIK 3.SILVIA - MAGNIFICO 4. KALIFORNIJA - ZASAVCI 5. DVE POMLADI, DVE JESENI -VIKTORIJA 6. NIKA - ROK'N'BAND 7. ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ 8. MESEČINA - DEMOLITION GROUP 9. UGASN ME - BOTRI 10. (predlog) POJDI Z NJO - MARTA ZORE Kupon za glasovanje je na strani 39. EUROTRADE d.o.o. 3. GRUDNA 1998 T7 j j G J f, (j ^ G j i. G Jf. r; ZLATA POROKA V soboto, dne 22.11.1998, sta praznovala zlato poroko Stanislav in Štefanija Bevc iz Hrastnika, Novi dom 50. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Zdenke, Lidije, Jelke in Stanke z družinami, prijateljev, sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, : Leopold Grošelj , ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let. Andreja Kovač MLADOST IN STAROST Z ROKO V ROKI Stanovalci doma upokojencev Franc Salamon imamo zelo radi obiske - tiste, ko drugi pridejo k nam, pa tudi tiste, ko mi obiščemo druge. Že dolgo smo si želeli obiskati naše osnovnošolske otroke in si od blizu ogledati, kako izgleda današnja šola. Ta želja se nam je uresničila nekega novembrskega petka, ko smo odšli v Osnovno šolo Alojz Hohkraut v Trbovljah. Bili smo presenečeni in to zelo prijetno. Nov učni program, imenovan "Korak za korakom", naj bi šolo naredil otrokom prijetnejšo in lažjo. Mislimo, da jim bo s tem programom to tudi uspelo. Všeč nam je bila "čudna" postavitev šolskih klopi, novi učni pripomočki, igrače, ki jih otroci lahko prinesejo s seboj, pa tudi živega ptička v kletki smo videli. 90 LET KNJIŽNICE V TRBOVLJAH Te dni poteka 90 let, odkar je občina Trbovlje leta 1908 ustanovila Občinsko knjižnico. Ustanovila jo je v spomin na 60-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I v avstroogrski monarhiji. Dotlej v Trbovljah ni bilo organizirane občinske knjižnice. Novoustanovljena knjižnica je imela svoje prostore v Osnovni šoli v zgornjih Trbovljah. Občasno še zasledimo na kakšni stari knjigi odtis štampiljke te knjižnice iz leta ustanovitve. Ob tej priliki tj. 2,decembra 1908, je takratna oblast odlikovala takratnega župana občine Trbovlje Gustava Voduška z zlatim, rudarja Boltina pa s srebrnim križcem za zasluge. Vodušek je bil namreč kot učitelj, nadučitelj in kasneje šolski inšpektor, zelo zainteresiran za ustanovitev občinske knjižnice v Trbovljah. Ko je bil izvoljen za župana, je to svojo željo tudi uresničil. Čeprav je bila občinska knjižnica ustanovljena šele leta 1908, pa s tem ni rečeno, da v Trbovljah niso imeli in brali knjig do tega časa. Knjige so imeli na voljo in jih dajali bralcem na posodo takratni duhovniki oz.župnišča, imele pa so jih tudi šole. Te pa so bile večinoma nemške, vendar je bilo v šolskih knjižnicah za potrebe učiteljev in učencev tudi nekaj knjig v slovenskem jeziku. To dokazuje tudi dejstvo, da so morale leta 1883 vse šole iz mladinskih knjižnic izločiti vse knjige, ki so škodovale patriotizmu, nravnosti in veri. To odredbo so večkrat ponovili. Leta 1890 so npr. izrecno prepovedali knjigi Tisočletnica Metodova in Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Seveda pa se je število knjižnic še v stari Avstriji, posebno pa še v prvi Jugoslaviji, zelo povečalo. To pa velja še posebej za povojni čas. Tudi število knjig je poraslo tako v osrednji, sedanji Knjižnici Toneta Seliškarja, kakor tudi pri raznih podjetjih, zavodih in društvih in organizacijah. Razmeroma obsežne knjižnice pa so nastajale tudi pri raznih ljubiteljih knjig na njihovih domovih. Kljub radiu in televiziji ter številnim časopisom in revijam, pa bralna kultura čedalje bolj narašča, tako pri mlajših, kakor tudi starejših ljudeh. To dokazujejo vse večji obiski knjižnic in število izposojenih knjig. T.L. Otroci so nam pripravili pravo prireditev, zapeli so ob spremljavi kitare, zaigrali na instrumente in nas spraševali o šoli, v katero smo hodili mi. Z navdušenjem smo jim prisluhnili in v marsikaterem očesu seje utrnila solza sreče. V si smo bili mnenj a, da bi v takšno šolo še hodili, saj nikomur ni treba klečati v kotu, niti nastavljati roke za kaznovanje. Ob tej priliki se želimo zahvaliti za prisrčen sprejem vsem: ravnateljici šole, gospe Benetekovi, ostalim gospem učiteljicam, ki so nam omogočile obisk njihovih učnih ur in seveda otrokom, kijih imamo najraje. Želimo si in jih vabimo, da nas čimprej obiščejo v našem domu. Stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje Olga Dečman Dobmjič: POT PROTI VRHU Hotenje, ki traja. Ni potrditve. Ni dokaza. Neizživeta strast. Moč. Želja mami dušo in telo. Morala? Odločitev? Trenutek večnosti? Morda strah... Strah pred letenjem... In padcem... Čas je naš prijatelj. Vanj vedno lahko verjamemo. Le da se včasih ne prepoznamo. Ne vidimo, ne slišimo, le govorimo. Vrtimo se v krogu pričakovanja sanj. In resnične sanje vedno pridejo. Življenje potuje proti večnosti, se spreminja, menja situacije, povzroča dejanja. Ujeti v krog jemljemo in dajemo. Koliko česa? Odvisno od nas, od stališča, ki ga imamo. To je naša odločitev. Naša svoboda. V krog življenja prihajamo in odhajamo. Iščemo resnico, sebe, druge. Ali le sanjamo? ?iT) r»Th 3. GRUDNA 1998 ŠPORTNI RADAR 2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rudar (T) - Zagorje 0:0 l.LIGA MALEGA NOGOMETA Assaloni Cosmos - Azur Kraš 3:2 (3:0) LB SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Zagorje - Nova Gorica 95:74 (59:37) GD Hrastnik - Union Olimpija mladi 74:88 (34:43) LB SLOVENSKA ROKOMETNA LIG A Šmartno - Dol TKI Hrastnik 2l:l9 (10:8) Ribnica - Rudar (T) 30:26 (16:14) ROKOMET - MLAJŠE SELEKCIJE Kadetinje ŽRK Aqua Zagorje - Time out Celje 21:17 Mlajše deklice (letnice 86) Gramiz Kočevje - ŽRK Zagorje 14:14 Starejše deklice Gramiz Kočevje - ŽRK Linne Zagorje 34:21 BORILNE VEŠČINE Izlaški dečki "pokazali zobe" v Avstriji Izlaški klub borilnih veščin se je sredi novembra udeležil 4.mednarodnega turnirja dečkov od 10-14 let v avstrijskem Gratkornu. •Borbe so potekale v šemi kontaktu. Pod vodstvom trenerja Srečka Rozmana so fantje osvojili dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Prva sta bila Jure Urbanija in Matej Kimovec, drugi je bil Blaž Plevnik, tretji pa Marko Razpotnik. Aleš Arh je bil peti, Grega Ocepek sedmi. V klubu sporočajo, da bo do T.decembra vpis novih članov. Vljudno vabljeni! Igor Goste Filipiču in Simerlu zlato na DP V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo, 22.novembra v Žalcu potekalo državno Prvenstvo za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 203 tekmovalcev iz 43 slovenskih klubov. Najprej so nastopili v katah v posamični konkurenci. Kljub temu, da so izvedli kate solidno, ni nikomur uspel skok na zmagovalne stopnice. V kategoriji mlajših mladincev seje v finalni krog osmih najboljših uspelo uvrstiti samo Kovačiču, ki je na koncu osvojil nehvaležno četrto mesto, ki je seveda tudi lep Uspeh. Ostali naši so se uvrstili takoj za finalisti ‘n osvojili; Ceferin 9., Filipič in Simerl pa sta skupaj pristala na 10.mestu. Podobno kot Kovačiču v posamezni konkurenci seje godilo tudi zmagovalni ekipi mlajših mladincev letošnjega drugega pokalnega tekmovanja v sestavi: Kovačič, Simerl in Filipič. Osvojili so 4-mesto. V športnih borbah je v ringu odlično nastopil Rlipič, kije premagal vse nasprotnike in postal državni prvak. Tudi Simerl je nastopil podobno. Čeprav je v v kategoriji do 75 kg najmanjši in najlažji, ga vsa ta dejstva niso motila in z veliko motiva je pristal na naj višji stopnički. Uspeh je dopolnil Salkič s srebrno medaljo, lahko pa bi bilo tudi drugače, če ga ne bi materialno oškodoval sodnik. Franjo Glavica OLMN HRASTNIK Malonogometaši, ki tekmujejo v OLMN Hrastnik, so zaključili s prvim, jesenskim delom tekmovanja. Po pričakovanjih so na prvem mestu nogometaši Juventusa, ki letos prvič uspešno nastopajo tudi v Zasavski malonogometni 1. ligi. Izjave: Jože Hočevar (vodja KMN Juventus): » Mnenja sem, da smo po prvem delu zasluženo prvi. Kako bo na koncu, bomo še videli. Vsekakor bo zelo napeto, saj je liga zelo izenačena, kar dokazujejo tudi rezultati. Zahvaljujem se igralcem Juventusa za resen pristop, kakor tudi organizatorju g.Petru Kauzerju za dobro organizacijo ter sodnikom iz MNZ Celja, ki so odlično opravili svoje delo.« Radenko Ristanovič ( Rudnik-drugi strelec lige): »Gole, ki sem jih dosegel, prav gotovo ne bi brez dobrih soigralcev. Moja želja je, da bi tudi v nadaljevanju zadržal strelsko formo in s tem pomagal ekipi do želenega cilja. To je prvo mesto. Škoda, da v ligi ne tekmuje več ekip, saj je odziv gledalcev na tekmah zelo velik.« Peter Kauzer (organizator lige): «Mali nogomet se v Hrastniku organizirano igra šesto leto. Kvaliteta iger je bila v teh letih na visokem nivoju. Letos sodeluje v ligi le šest ekip, manj kot prejšnja leta, predv.:em zaradi določenih omejitev. Organiziranost nekaterih ekip je dobra, dobri so tudi pogoji za igranje. Preseneča me velik odziv gledalcev, saj se jih na tekmah zbere od 200-300. Z izgradnjo športne hale na Dolu upam, da bomo v njej, v letu 99, organizirali tudi »zimsko ligo«. Rezultati 10.kroga: MIR - TKI 3:6, STEKLARNA - KMN JUVENTUS 2 : 17,’ RUDNIK - D MN LJILJANI 4:1. Lestvica: 1. KMN JUVENTUS 10 8 2 0 26 T 2. RUDNIK 3. DMN LJILJANI 4. TKI 5. STEKU ARNA 6. MIR 10 7 3 0 24 T 10 4 2 4 14 T 10 3 1 6 10 T 10 3 1 6 10T 10 0 1 9 IT Strelci: l.Presečki (Juventus) llgolov, 2.Ristanovič (Rudnik) 10 golov, 3. Bajramovič El. (Ljiljani), Mihajlik in Ranzinger (oba Juventus) 8 golov, 6.mesto pa si z 7 goli delijo Kirbiš (Rudnik), Žagar (Steklarna), Potokar (TKI) ter Rižner in Senica (Juventus). Igor Golte KEGLJAŠKI KOTIČEK Trboveljski Rudarje bil v derbiju šestega kroga DP 1 .moške lige poražen. V Kranju je bila uspešnejša in srečnejša ekipa Iskraemeca, kije z rezultatom 5 : 3 (5608 : 5524), zabeležila pomembni dve točki. Predvsem Blaha (985), Mažgon (962) in Stoklas (954) so metali dobro, Hribar, ki se je v ekipo vrnil po bolezni, je dosegel nekoliko slabši rezultat, kakor tudi Šeško in Izgoršek. V naslednjem krogu so se Trboveljčani »razjezili« in premagali zadnjeuvrščeno ekipo Hidro kar s 7:1 (5440:5163). S petimi zmagami in dvema porazoma je Rudar na drugem mestu. Ekipa Saše Burje je bila v 6.krogu DP 1.ženske lige prvič poražena. Na domačem igrišču jih je porazila ekipa Miroteksa iz Celja, kjer keglja tudi M. Kardinal, z rezultatom 2 : 6 (2574:2657). Kljub porazu, lahko znova pohvalimo dobro predstavo Saše Burje, ki je podrla 450 kegljev. Tudi v naslednjem krogu je Sašina ekipa zabeležila dve točki, saj so dekleta na gostovanju premagale ekipo Kograd IGM z rezultatom 6:2 (2455:2556). Z enim porazom je Prosol-Stiking na drugem mestu. V 2.ligi za moške-vzhod je druga ekipa Rudarja doživela poraz pri ekipi Nafte, kar s 7:1 (5129:5024). V zasavskem derbiju so Litjani ugnali domačo ekipo Sinet Hrastnik, tesno s 3:5 (5202:5307). Pri Litjanih sta se izkazala Novak (943) in Tkavc (919). V naslednjem 9.krogu so Litjani znova vknjižili dve piki, saj so na domačem igrišču premagali ekipo Nafte z rezultatom 7:1 (5379:5033). Novak je podrl 936, Kralj pa 915. Rudarje prav tako zmagal in sicer z Žalcem 7:1 (5194:5029). Rudar Črnomelj je bil uspešnejši od Sinet Hrastnika in jih premagal z rezultatom 6:2 (5260:5067). Litija je še naprej na drugem mestu prvenstvene lestvice, Sinet je četrti,Rudar pa je peti. Lanskoletne »prvoligašice« Rudar iz Trbovelj, ki letos nastopajo v drugi ligi-vzhod,so v Krškem osvojile eno točko. V 7.krogu pa so premagale ekipo Impola z rezultatom 6:2 (2373:2269). Kosova je podrla kar 442 keglja, Mlakarjeva pa 431. Trenutno so »rudarke« pete z devetimi točkami. Razveseljivi so tudi.rezultati moške ekipe Rudnik Hrastnik, ki tekmujejo v tretji ligi-vzhod, saj imajo po 7.odigranih krogih 11 točk in so na drugem mestu. V 6.krogu so doma igrali z ekipo Miklavž 4:4 (5210:5201). Goljuf je podrl dobrih 910 kegljev. V naslednjem krogu so bili poraženi z ekipo Brežic. Igor Golte ŠPORTNIK MESECA NOVEMBRA Tudi tokrat nas z glasovnicami niste ravno zasuli, toda vseeno ste izbrali športnika meseca novembra. To je postal kegljač Uroš Stoklas, ki ga bomo predstavili v naslednji številki. Srečni izžrebanec, ki bo lahko 5 ur igral Badminton pri Spinupa je Jani Uranič, Izlake 19, 1411 Izlake. ZAGORJANI ORGANIZIRALI BADMINTONSKI PRAZNIK POD POHORJEM Badmintonsko društvo Spin je v preteklih dneh organiziral največji badmintonski turnir v Sloveniji. V Zrečah je nastopilo preko 200 vrhunskih in rekreativnih igralcev na 13-ih igriščih. Udeleženci so bili iz petih držav (Slovenija, Avstrija, Češka, Ukrajina, Hrvaška). Udeležba je bila zares vrhunska, saj so nastopili vsi državni prvaki iz omenjenih držav (Andrej in Maja Pohar, Moritzz, Vondra, Pešehonov in Ilič). In zakaj v Zrečah? Preprosto zato, ker jim je občina Zreče pri organizaciji šla mnogo bolj na roko kot zagorska. Turnir je bil dvodnevni, po turnirju pa je bil banket 1.skupina - moški posamezno: 1 .Andrej Pohar (Slovenija), 2.Denis Pešehonov (Ukrajina), 3.Jan Vondra (Češka) - ženske posamezno: 1 .Maja Pohar, 2.Nina Pulko, 3.Tina Pelman (vse Slovenija) - moške dvojice: l.Moritzz- Vondra (Avs/Češ), 2,Pešehonov-Sekereš (Ukr/ Slo), 3,Murn-Strmole (Slo/Slo) - ženske dvojice: l.Pelhan-Polko (Slo/Slo), 2.Pohar-Kolenc (Slo/Slo), S.Jakopič-Koritnik (Slo/Slo) - mešane dvojice: 1. Pohar-Pohar (Slo/Slo), 2. Hawlina- Pelhan (Slo/Slo), 3. Hajnšek-Silvester (Slo/Slo). I ^ Tj n jr ■f i 2. skupina - moški posamezno: 1 Jaka Pelhan (Slo) - ženske posamezno: l.Maja Koritnik (Slo) - moški dvojice: l.Županič-Zaletel (Slo/Slo) - ženske dvojice: l.Šeter-Fink (Slo/Slo) - mešane dvojice: l.Novak-Stegenšek (Slo/Slo) 3. skupina - moški posamezno: 1.Damir Ilič (Hrv) - ženske posamezno: l.Nina Šalej (Slo) - moške dvojice: 1 .Bare-Hranilovič (Hrv/Hrv) - ženske dvojice: l.Stojilkovski-Slokan (Slo/Slo) - mešane dvojice: 1 .Medvešček-Pešehonov (Slo/Ukr) Sponzorji, ki so omogočili turnir: Občina Zreče, Svea Zagorje, Elektroprom Izlake, S-Print Trbovlje, Elektro Unimont Slovenske Konjice, Studio Moderna, Droga Portorož, Comet Zreče, Kamnoseštvo Germadnik Trbovlje, Steklarstvo Marinc Branko Trbovlje, Mesnica Anton Ravničan Zreče, Pekarna Težak Zreče, Tornado Zreče, Avtohiša Kisovec in Radio Rogla. Organizator, Badminton Spin, pa že sedaj vabi na Spin Open '99. Peter Motnikar z živo glasbo za vse udeležence. Glavni organizator, Igor Trampuž, je bil po turnirju upravičeno zadovoljen STRELSTVO 14. in 15. novembra je bil v Kranju 3.krog lige z zračno puško in pištolo. V soboto so se pomerili pionirji in pionirke. Strelci SD Kisovec so med pionirji ekipno zasedli 11.mesto s 487 krogi. Med Kisovčani je največ nastreljal Uroš Radakovič in sicer 172 krogov. Med pionirkami je Manca Vovk s 161 krogi zasedla 17.mesto. V nedeljo pa so se pomerili še mlajši mladinci. S 1064 krogi je ekipa SD Kisovec dosegla 6.mesto. Najbolje se je odrezal Matej Fele s 358 krogi.20.novembra pa seje začela tudi Zasavska liga v streljanju s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke ter ml.mladince s standard zračno puško. V ligi sodelujejo strelska društva iz Zasavja (SD A.Hohkraut, SD Kisovec, SD Trbovlje, SD Rudnik Hrastnik). Liga se bo odvijala po turnirskem sistemu. Na prvem od osmih turnirjev je med pionirji ekipno zmagala ekipa SD Trbovlje s 505 krogi. Največ krogov med pionirji je dosegel Marko Kuder, med pionirkami Manca Vovk, med ml.mladinci pa Matej Fele. Člani SD Kisovec so se v 3.krogu III.slovenske lige-jug na domačem strelišču v Kisovcu pomerili z ekipo SD Ankaran. Po slabem streljanju so tekmo izgubili. Največ krogov med domačini je nastreljal Zvone Pograjc in sicer 548 krogov. V Ljubljani je minuli konec tedna potekalo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnopuško ob 50-letnici Strelske zveze Slovenije, katerega so se udeležili vsi najboljši strelci sveta. Med svetovno elito seje najbolje znašel Slovak Gonci, kije prepričljivo slavil pred Rajmondom Debevcem in Rusom Hadžibekovom, olimpijskim prvakom iz Atlante. Po izboru selektorja reprezentance sta se na to tekmovanje uvrstila tudi Oto Strakušek in Sašo Korbar, strelca Strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj. Oto je le za las zgrešil finalni del nastopa in tako s 584 krogi končal na 9.mestu, Sašo pa je zasedel 24.mesto s 575 krogi. V nedeljo pa sta se v Zagrebu udeležila mednarodnega tekmovanja za pokal Mladosti tudi Oto in Martin Strakušek. Za razliko 0.1 kroga je po finalnem delu v Zagrebu slavil Rajmond Debevec pred Goncijem in Hadžibekovim. Oto je zopet za vsega en krog zgrešil finalni del in tako zasedel 11.mesto s 585 krogi, Martin Strakušek pa 18.mesto s 582 krogi. Že naslednjo soboto čaka trboveljske strelce 3.kolo l.slovenske lige v streljanju z zračno puško v Turnišču. Po dosedanjih dveh kolih strelci Strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj delijo tretje mesto, vendar pa lahko že v naslednjem kolu pride do spremembe na vrhu lestvice, saj zaostajajo vsega le za dve točki za vodilno Olimpijo. DELATE! LEPO, LEPO! SE SPOZNATE! BRŽ Z IZVODOM ZASAVCA NA ZASAVCA, KJER VAM BOMO ODDALI POTRDILO, ZA POGOSTITEV NA MARELI, KJER VAS BO PRIČAKAL OSKRBNIK STANE HRIBERŠEK. g T ETRONIC-KOMETdco. Izdelava elektronskih sistemov, zastopstva, malo in veleprodaja VELIKA PONUDBA IGRAČ PO UGODNIH CENAH MIKKO daljinski avtomobili, LEGO, BARBI, PUZZLI... V TRBOVLJAH NA TRGU REVOLUCIJE 29A IN V HRASTNIKU V NASELJU ALEŠA KAPLE 8A TURSITIČNA AGENCIJA KOMET s.p. v Zagorju na tržnici in v Trbovljah na Trgu svobode 20 (nasproti tržnicejvam nudi ugodne zimske aranžmaje in silvestrovanja. OBIŠČITE NAS! SKP SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Vsem tistim, ki ste na lokalnih volitvah podrpli našo stranko se iskreno zahvaljujemo. Občinski odbor SKD Zagorje ob Savi SPIN Vabimo nove člane na igranje badmintona sreda in sobota od 20. do 22. ure zakup igrišč ob nedeljah z zasavčevim popustom Vvsoit) Zagorje oglas velja kot kupon mobitel 0609-626-781 Ob rojstvu nam drugi izberejo ta planet.... (V. carantini) ^anči ^DaAo/i/ žeiijAv za/ njen/ loj&tnv doa/ Uv (jroel/ \jb&e/ najAoljše/. Mari ter Igor in Dušan z družinama mama V nedeljo, 6. decembra, Dragica btopinšek, iz; Dola pri Hrastniku 00. rojstni dan. hepo praznovanje in veliko zdravja ji želita vnuka Matej in Tadej. Čestitkam se pridružujeta tudi hčerki Dori z Slavkom in Anita z Ivanom. 3. GRUDNA 1998 r'T: nr'{; POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA Kljub vsem zapletom med organizatorjema popotovanja (Rudi Bregar in Turistično društvo Čatež), ko se do zadnjega trenutka ni vedelo, ali bo cilj Levstikove poti na Čatežu ali v Moravčah pri Gabrovki, je uspelo razrešiti šele s posredovanjem litijskega župana Mirka Kaplje. Pot je pohodnike vodila, tako kot leta 1857 Frana Levstika, mimo v prejšnjem stoletju zgrajene in pred parimi leti obnovljene sušilnice sadja, številnih zidanic (najbolj znani Bojčeva v Gobniku in Tonina, kjer je živela Levstikova ljubezen, v Moravčah) in nekdanjih gradov na Čatež. Na Čatežu so 10.000 glavo množico pohodnikov pozdravili župana občine Litija in Trebnje ter oba organizatorja. Obljubila sta, da ne bo, vsaj iz njunih strani več prihajalo do prepirov in da bo to v naslednjih letih najprijetnejše popotovanje v Sloveniji. Slavnosti govornik je bil predsednik TZS Marjan Rožič. Najstarejši pohodnik, kije 22 km dolgo pot prehodil že petič, je bil 85-letni Emil Pleinšek iz Prevalj. Marjan Šušteršič ----------------------------------------------- : /- Pohodnike je pričakala meglena Litija Za potešitev lakote, suho sadje iz stare sušilnice Za žejo mlado vino, moč - žganje in zdravilo - medica Srečali smo tudi stare znance iz prejšnjih let Milan Kučan je prejel posebno priznanje za 1 1-krat prehojeno pot 3. GRUDNA 1998 Ti.iTa T DINAMIČNI 2.0 DITD 16V MOTOR ODSLEJ TUDI V MAZDI 523 na sovoznikovi strani sta Udobnost opremljeni s tipalom zasedenosti Že osnovna različica mazde 323 sedeža, ki preprečuje sprožitev, če ima klimatsko napravo, servo je sedež prazen ali če je na njem volan, centralno zaklepanje, otroški varnostni sedež. V prvem električni pomik stekel, električno primeru to pomeni prihranek pri nastavljivi in ogrevani zunanji stroških popravila, v drugem ogledali itd. Mazda 323 DITD 16V pomeni tudi varnost otroka, saj je TE (kar pomeni top edition) ima znano, da sprožitev varnostne poleg tega še meglenke, daljinsko blazine lahko pomeni veliko upravljanje centralnega zaklepanja, nevarnost za otroka. K vsemu temu električni pomik stekel tudi zadaj, je treba dodati še družinsko celico RDS avtoradio z upravljanjem s (family box) in zelo čvrst okvir, ki stikali na volanu, GT sedeže in 15 obdaja potniško kabino z vseh palčna kolesa iz lahke litine s strani. pnevmatikami širine 195. Notranja Prostornost osvetlitev je uravnana s časovnim Mazda 323 DITD se odlikuje z relejem, izjemno prostornostjo. Ob majhnih Ugodna cena zunanjih merah so mere v Mazda 323 2.0 DITD 16V se notranjosti v vrhu tega razreda. Še odlikuje z zelo ugodnim razmerjem posebej pa izstopa izjemna med ceno in zmogljivostmi. Ob variabilnost v potniški kabini. Tako bogati serijski opremi je treba je možno naslon sovoznikovega upoštevati zelo gospodarno rabo sedeža preklopiti naprej in nastane goriva in s tem majhne stroške za mizica. Naslon zadnje klopi je gorivo, poleg tega pa ima mazda deljiv in gaje možno prevrniti tako znano mazdino 3-letno jamstvo, naprej kot nazaj. V 323 F je možno Cene: 323 Sedan DITD 16V -celotno zadnjo klop vzdolžno 2.966.677 SIT, 323 Sedan DITD pomikati v dolžini 16 cm. Z vsemi 16V TE - 3.258.577 SIT, 323 F temi inovativnimi zamislimi je DITD 16V - 3.015.327 SIT in 323 Mazda zelo povečala praktičnost F DITD 16V TE - 3.355.877 SIT. kompaktne mazde. Pripravil: Peter Motnikar Z 2-litrskim DITD 16V motorjem, najsodobnejšim turbodizelskim motorjem z neposrednim vbrizgavanjem goriva, je Mazda dokazala svojo naprednost. V mazdi 626 je ta dinamični in zmogljiv motor, ki se odlikuje z najboljšimi pospeški in najbolj gospodarno porabo goriva v svojem razredu, na voljo od letošnjega poletja. Sedaj je ta motor dobila tudi nova mazda 323. Gospodarnost Glavna odlika mazde 323 DITD 16V je izjemno varčna raba goriva, kajti zaradi manjše teže avtomobila je poraba goriva pri mazdi 323 še za okrog 2% nižja kot pri mazdi 626. Motorju z 90 KM s 16 ventili za prevoženih 100 kilometrov zadostuje v povprečju zgolj 5,1 litra goriva. Če se izognemo mestnim vožnjam, je normna poraba goriva (ECE 93-116) vsega 4,4 litra. Ob 55 litrski posodi za gorivo to pomeni, da z eno posodo goriva lahko prevozimo 1.250 kilometrov, to pa je pot od Ljubljane do Pariza. In kar je še posebej lepo pri varčevanju z gorivom 16V, je to, da MAZDIN "C0ME-BACK" Mazda je v Sloveniji v mesecu oktobru letos prekosila samo sebe. Če je v septembru lahko zabeležila z 1,64% svoj najboljši dosežek v tržnem deležu med na novo registriranimi osebnimi avtomobili doslej, pa pomeni oktobrski 1,83% tržni delež sili vozili prvo mesto med avtomobili, ki prihajajo z Daljnega vzhoda. V primerjavi s skoraj leto dni trajajočim mesečnim rezultatom okoli 0,5% ali celo manj, pomeni to kar 3,5-krat boljši rezultat. Tako seje 50% zaostanek za lanskoletno prodajo v prejšnjih mesecih z oktobrom zmanjšal na samo 14%. . Sledeč mazdinemu evropskemu cilju, kije doseči 2% tržni delež do leta 2000, so tudi cilji Mazde v Sloveniji naravnani k temu in preseganju le-tega. Ob izpolnjevanju zastavljenega 2% cilja je tako letošnji plan prodaje 495 osebnih vozil ob že registriranih 411 vozilih popolnoma uresničljiv. se s tem nikakor ne odpoveste uživanju v vožnji. Prav nasprotno. Navor 220 Nm, ki je stalno na voljo med 1.800 in 2.600 vrtljaji v minuti, zagotavlja mazdi 323 izjemne vozne zmogljivosti. Od 0 do 100 km/h mazda pospeši v vsega 12-ih sekundah. Varnost Celotna geometrija podvozja in sistem obeh koles je identičen z mazdo 626, kar zagotavlja zelo uravnotežene vozne lastnosti. V vse različice serijsko vgrajen protiblokirni zavorni sistem ABS je vozniku v veliko pomoč pri polnem zaviranju. In če se nezgodi ni možno izogniti, se izkaže izredno široka serijsko vgrajena varnostna oprema. Tako obsežne varnostne opreme kot jo ima mazda 323 DITD 16V nima noben primerljiv avto. Avto ima namreč pet tritočkovnih varnostnih pasov, pri čemer sta prednja opremljena z zategovalnikoma, po višini nastavljive zglavnike, prednji varnostni blazini ameriške velikosti, bočni varnostni blazini, ki ščitita prsni koš in glavo. Varnostni blazini Skupaj z lahkimi tovornimi vozili pa bo mogoče doseči prodajo 585 vozil. Temelji so sedaj postavljeni in rezultati potrjujejo pravilnost dosedanjih ukrepov. Mazda bo tako še nadaljevala z izobraževanjem v distribucijski strukturi za čimvišje zadovoljstvo strank. FINANČNI REZULTATI MAZDE V PRVI POLOVICI LETA 1999 Mazda Motor Corporation je objavila pričakovane nekonso-lidirane in konsolidirane finančne rezultate za prvo polovico finančnega leta 1999, ki se je končala 30.septembra 1998. Mazdina revidirana ocena za nekonsolidi-rane rezultate temelji na prihodkih od prodaje v višini 711 milijard jenov. Celotni dobiček iz poslovanja je bil 21,5 milijarde jenov, čisti dobiček 5,5 milijarde jenov. Na konsolidirani ravni bo Mazda zaslužila 8,5 milijarde jenov čistega dobička. Ti rezultati so Mazdini naj višji dobički na obeh ravneh vse od leta 1991. V izvozu je Mazda prodala 263.000 avtomobilov, kar je 7.000 manj kot prejšnje leto zaradi manjše prodaje v ZDA in ostalem svetu. Toda prodaja je bila vseeno za 3.000 avtomobilov boljša od planirane, predvsem zaradi dobre prodaje v Evropi. EM. OPEL CORSA S STRANSKIMA AIRBAGOMA V Opel Corsi sta sedaj na voljo tudi stranski zračni blazini. Zahvaljujoč vgradnji v naslone prednjih sedežev, zračni blazini v primeru udarca zagotavljata optimalno zaščito v vseh položajih sedenja. Z živahnim 1.2i 16V motorjem (48kW/65KM), kije zamenjal 1,4i dvoventilskega (44kW/60KM), vsi bencinski motorji v corsini ponudbi sedaj pripadajo izključno le družini ECOTEC s 16V tehniko. EM. Zasavski frker IZSILIL PREDNOST Hrastnik, 18.11. ob 15.55 je A.P. z osebnim avtomobilom znamke zastava 101 vključeval v promet s parkirnega prostora v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku na mestno ulico. Pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila renault expres J.B.ju in trčil v njegovo vozilo. Na vozilih je nastalo za najmanj 120.000 SIT škode, policisti pa so zoper A.P. podali predlog SP-ju. TRČIL V PARKIRAN AVTO IN POBEGNIL Hrastnik, 18.11. ob 17.45 pa so policisti ponovno odšli v Naselje Aleša Kaple, kjer je neznan voznik osebnega avtomobila audi trčil v parkiran osebni avtomobil znamke hyundai, last T D. in na njem povzročil za najmanj 20.000 SIT škode, nato pa s kraja pobegnil. Policisti PO Hrastnik prosijo vse morebitne očividce te nesreče, naj pokličejo na PO Hrastnik na tek: 41-602 ali 113. PREVRNILA SE JE NA STREHO Hrastnik, 20.11. ob 05.50 uri je S.D. vozila osebni avtomobil audi 80 po lokalni cesti iz smeri Čeč proti Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na poledenelem vozišču izgubila oblast nad vozilom, z njim zapeljala na travnato brežino in se prevrnila na streho. Na vozilu je nastalo za najmanj 1.000.000 SIT škode, zoper S.D. pa so policisti napisali predolg SP-ju. S TOVORNJAKOM V KOMBI Hrastnik, 20.11. ob 09.30 je K.S. vozil tovorni avtomobil peugeot boxer po mestni ulici iz smeri Ceste l.maja po klancu navzgor proti Novemu Logu v Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v bližino stanovanjske hiše Novi Log 2, mu je nasproti po levi strani pripeljal P.S. s tovornjakom TAM in trčil v K.S.-ja. Policisti so zato P.S.-ju izdali plačilni nalog. Z IZRABLJENIMI LETNIMI GUMAMI POZIMI NE GRE! Hrastnik, 25.1 L ob 09.25 je R.Z. vozil osebni avtomobil renault 25 po mestni ulici iz smeri Naselja Aleša Kaple proti Cesti l.maja v Hrastniku, kjer je v križišču zavijal levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal K.E. z renaultom 4. K.E. je sicer zaviral, kljub temu pa s prednjim desnim delom trčil v prednji desni del vozila R.Z. Na vozilih je nastalo za najmanj 90.000 SIT škode. Policisti so K.E., kateri ni imel zimske opreme (na vozilu je imel namreč nameščene celo izrabljene letne pnevmatike) izdali plačilni nalog, zoper R.Z., kije povzročil prometno nesrečo, pa so podali predlog SP-ju. PODAL LAŽNO PRIJAVO Hrastnik, 25.1 L ob 10.20 seje na PO Hrastnik zglasil H.B. iz Dola pri Hrastniku in prijavil, da Jr. rn jj.j. r» jj.r» mu je neznan voznik na parkirnem prostoru na železniški postaji v Hrastniku poškodoval opel astro ter na njem povzročil za najmanj 100.000 SIT škode. Policisti so takoj pohiteli na kraj, takoj pričeli intenzivno zbirati obvestila in še istega dne ugotovili, da je H.B. sam povzročil prometno nesrečo, ker je na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom Da capo pri premiku vozila vzvratno trčil v kontejner. Policisti so mu zato izdali plačilni nalog, zaradi suma kaznivega dejanja goljufije, ker je lažno prijavil nesrečo, pa še zbirajo obvestila. TOVORNJAK MU JE UŠEL Trbovlje, 23.11. ob 7.42 se je zgodila prometna nesreča na Trgu revolucije. Vozniku tovornega vozila, ki je na avto natikal verige, je vozilo ušlo ter z zadnjim delom zapeljalo preko roba ceste pri upravi Rudnika Trbovlje. Zadelo je tudi osebni avtomobil lada niva. Ker je vozilo obtičalo preko cele ceste, je bil promet blokiran 2 uri. NEPRAVILNO PREHITEVAL Trbovlje, 27.11. ob 22.30 je voznik R.B. v bližini letnega kopališča nepravilno prehiteval in trčil v nasproti vozečega M.M.-ja. R.B. je dobil poškodbe po glavi. ZAPEUALA Z VOZIŠČA Zagorje, 18.11. ob 17.55 seje zgodila prometna nesreča pri Kotredežu. Voznica F.A. je zaradi prevelike hitrosti zapeljal z vozišča in pri tem poškodovala svoje vozilo. TRČIL V TOVORNO VOZILO IN OGRAJO Zagorje, 19.11. ob 8.20 je S.S. izsilil prednost v križišču ter pri tem zadel v tovorno vozilo. Po trčenju ga je odbilo še v ograjo, last R.A. Tudi ograjo je poškodoval. NAPIHAL 2,7 PROMILA Zagorje, 19.11. ob 14.05 so v postopku obravnavali voznika Š.L.-ja. Opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2,7 g/ kg alkohola v krvi. Kljub prepovedi seje odpeljal naprej, zato so ga pridržali do iztreznitve. POLICISTOM JE KAZAL (DVIGNJEN) SREDINEC Istega dne ob 18.50 je voznik ES. v Kotredežu povzročil prometno nesrečo ter pobegnil. Kasneje se je pripeljal nazaj, izzival policiste (kazal je sredinec), zato so ga ustavili. Odklonil je preizkus alkoholiziranosti, zato so ga pridržali in naslednji dan izročili SP-ju. ZAPEUALA V POTOK Mlinše, 22.1 L ob 18.15 je voznica S.K. zaradi prehitre vožnje po zasneženem vozišču zapeljala v potok Medija, kjer je vozilo obstalo na strehi. Nastala je le materialna škoda. V HRASTNIKU ČEDAUE VEČ NESREČ S POBEGOM Na območju Hrastnika so prometne razmere sicer ugodne (glede na leto 1997 je število nesreč približno enako, zmanjšale pa so se nesreče s telesnimi poškodbami), ugotavljajo na PO Hrastnik. Najbolj razveseljivo je to, da dosedaj v letu 1998 na njihovem območju ni bilo prometne nesreče s smrtnim izidom. Toda v zadnjem času se spet povečuje število nesreč, po katerih povzročitelji s kraja pobegnejo (verjetno tudi zaradi vinjenosti). Zato bodo policisti v decembru nadaljevali z načrtovanimi poostrenimi nadzori in sicer psihofizičnega stanja voznikov, tehnični brezhibnosti vozil (tudi obvezna zimska oprema), prav tako pa uporabi luči in ugotavljanju hitrosti. Policisti prosijo, da vsi vozniki poskušajo dosledno spoštovati cestno prometne predpise, s svojim ravnanjem pa naj pripomorejo k ugodnejšim prometnim razmeram na naših cestah. -----------------------------------—x Tale Pl 26 je dlje časa oviral promel na cesti Zagorje-Litija. Toliko o prometni varnosti, za odstranitev pa smo morali navadni smrtniki pisati Miklavžu! Kradejo kot srake * 19.11. v Litiji je v Centromerkurju skupina mlajših fantov kradla brivnike. Patrulja jih je ravno zgrešila, ko so odšli skozi glavna vrata, kasneje pa sojih izsledili. * 28.11. je neznanec preko noči izvršil tatvino bencina iz avtomobila zastava yugo in sicer na Cesti Tončke Čeč. * 22.11. v jutranjih urah so bili trboveljski policisti obveščeni o vlomu v zastava yugo na Hohkrautovi koloniji. Odnesli so avtoradio Sony. * V noči s 27. na 28.1 L so bili v Zagorju štirje vlomi in sicer v dve delavnici, avtomobil in gostinski lokal. Zadevo še raziskujejo. * 30.1 L v Litiji je neznana skupina vlomilcev vlomila v trgovino Mercator Kladivo na Ljubljanski cesti. Odnesli so za okrog 330.000 SIT blaga v obliki televizorjev, avtoradijev, rekorderjev, sesalca... OTROK NEPREVIDEN Z OGNJEM 17.11. so v Kresnicah obravnavali požar v kurilnici stanovanjske hiše. Otrok je hotel prižgati peč za centralno kurjavo, pa je po nerodnosti prižgal še papir in polivinil v okolici. Škode je za približno 50.000 SIT. Požar so pogasili trije gasilci PGD Kresnice. 3. GRUDNA 1998 .Iv.vnTulnTi r> I Aufbiks I ^ 16.11., Breg pri Litiji, je policijska patmlja intervenirati, ker sta se dva vaščana sprla zaradi izdelave kanalizacije. Eden od udeležencev spora je drugemu grozil s kladivom. Prijavili so ga. 20.11. ob 22.50 seje intervencija v Fejst pubu. K. A. je razgrajal, razbijal in izzival goste k pretepu. Nato se je še nedostojno vedel do policistov, zato so ga pridržali do iztreznitve. 21.11. je v Športni dvorani v Hrastniku potekala javna prireditev., na kateri pa brez kršitev javnega reda in miru ni šlo. Preveč razposajenega se je počutil J.M. iz Dola. Ta se je nekaj po polnoči nedostojno vedel in se pretepal ter prevračal mize. Do prihoda policistov so ga na kraju zadržali redarji podjetja Sinet, ker pa se je tudi po prihodu policistov vedel predrzno, so ga vklenili in odpeljali s prireditvenega prostora. Po temeljitem razgovoru seje J.M. pomiril, zoper njega pa je bil podan predlog SP-ju. ^ Ob 04.20 pa so policisti ponovno morali intervenirati v dvorani, kjer je bilo ugotovljeno, da je član ansambla S.J. že pospravljal ozvočenje, ko gaje pričel nadlegovati M.A. iz Hrastnika. Zaradi tega ga je S.J. z drogom od mikrofona udaril po roki, ker pa se je pričel vmešavati še P.L., je tudi njega udaril z drogom od mikrofona po roki in glavi. Policisti so M.A. in P.L. napotili v ZD Hrastnik, s S.J. pa so se pogovorili in SP-ju podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Istega dne pred lokalom 3M v Litiji sta se dva gosta stepla. Patrulja ju je umirila in predlagala SP-ju. £ Še vedno istega dne v Litiji je vesela družba s Trga na Stavbah pri praznovanju rojstega dne dobila dodatne j goste. To je bila policijska patrulja, ki jih je opozorila, da I so preglasni. ^'23.11. ob 19.55 je na PO Hrastnik prišel J.I. in prijavil, da ga je tik pred tem v gostinskem lokalu Alex bar na Brnici udaril mladoletnik TD. iz Hrastnika. Policisti so na kraju ugotovili, daje TD. iz lokala povabil J.I. in ga tu v prisotnosti njegovega očeta TD. udaril. Policisti so J.I. napotili v ZD Hrastnik, z mladoletnikom TD. pa so se pogovorili in zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. ^'23.1 L, Kresniške Poljane, seje sosed napil in razgrajal pri drugem sosedu in pri tem razbil okno. Patrulja ga je umirila in predlagala sodniku za prekrške. ^'24.11. v Jevnici je pijani občan razgrajal in ni hotel s početjem nehati, nakar so ga policisti odpeljali v ohladitvene prostore do jutra. 26.11. ob 18.30 so policisti intervenirali naglavni avtobusni postaji v Zagorju. B.M. je med prerivanjem udaril voznika avtobusa TM. Ovadili ga bodo SP-ju. £ 28.11. ob 14.05 so policisti intervenirali v bifeju Kupola, kjer je K.D. razgrajal in nadlegoval goste. Prijavili ga bodo SP-ju. £ Istega dne v Litiji oz. Podkraju je fant pretepel punco, ker jo je v avtomobilu zalotil z drugim. Sledi predlog. ^ V Jevnici v sta se v lokalu dva gosta sprla in stepla. Patrulja jih je umirila in prijavila. ^ Na Dolah je morala istega dne intervenirati patrulja, saj sta se dva možakarja stepla. Zoper povzročitelja so napisali prijavo. ^ Občan iz Kresnic je policiste obvestil, da okoli njegove hiše razgrajajo neznanci in delajo škodo. Patrulja je ugotovila, da so izruvali prometni znak in ga vtaknili v nabiralnik za pošto. Škode ni bilo, znak so policisti izpulili iz nabiralnika in ga dali na svoje mesto. Za povzročitelji poizvedujejo. ŠE STARŠEM JE PRIPRAVILA IZLET Litija, 24.1 L je mladoletnica odšla od doma, še isti dan pa sojo opazili v Izoli. Starši sojo šli iskat. SAMEMU MU NI BILO ZA ŽIVETI Litija, 28.11. je mladoletnik odšel od doma, vendar seje naslednji dan sam od sebe vrnil. PREVIDNO S PETARDAMI! Policisti ugotavljajo, da se je že pričelo "slavje" ob zaključku leta, saj je bil PO Hrastnik že 16.11. obveščen, da na Trgu Franca Kozarja neznanci mečejo petarde. Ker se slavje še ni pričelo, policisti občane opozarjajo na dolžnost ob uporabi petard, saj se z njimi povzroča hrup in nemir in nezadovoljstvo predvsem med starejšimi občani. Hkrati policisti opozarjajo vse, da bodo zoper kršitelje dosledno ukrepali, saj je metanje petard v zaprtih prostorih, metanje v množico ali ljudi, na krajih, kjer je veliko ljudi in kjer se lahko povzroči škoda, prepovedano, prav tako pa je sama uporaba petard lahko nevarna. Policisti predlagajo, da starši svojim otrokom pravilno obrazložijo nevarnosti, ki so povezane z metanjem petard, saj le-ti nimajo pravice samostojno metati petard. Ob tem naj vam bo v pomoč nekaj napotkov: - Petarde so bile zlasti v preteklosti najpogosteje v uporabi in so povzročile največ telesnih poškodb. - Da bi bilo telesnih poškodb čim manj, je dovoljena uporaba petard (in drugih izdelkov, ki povzročajo pok) med 26.decembrom in 2.januarjem. - Otroci in mladoletniki do 16.1eta lahko te izdelke uporabljajo le ob nadzorstvu staršev ali skrbnikov. POLICIJA OPOZARJA POZOR S SUMLJIVIMI OSEBAMI, KI ODKUPUJEJO DELNICE! Policisti PO Hrastnik ugotavljajo, da se na območju občine Hrastnik pojavljajo neznanci, ki na sumljiv način odkupujejo delnice. Tako sta se dva neznanca 17.11. 1998 zglasila pri K.B. in K.E., istega dne pa tudi pri N.J. v Turju. Ker v obeh primerih obstoja sum kaznivega dejanja goljufije, policisti oba neznanca še iščejo. Vse občane opozarjajo na previdnost pri tovrstnih sklepanjih kakršnihkoli poslov. v_____________________________J OMEJITVE IN PREPOVEDI Uporaba pirotehničnih sredstev pa je vedno prepovedana na naslednjih krajih: - v strnjenih stanovanjskih naseljih, - v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, - v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev in šol, - v bližini cerkva, kinodvoran in gledališč, - na štadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškem prometu, na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve in na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Š°PIČHfl RADIA GE088 IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: padite : 09088 805Ž7KBB 3. GRUDNA 1998 n \:-rG£ J.JR p —— — — — — — — — — — — — ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo r * poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- j ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko > * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM dve starejši večstanovanjski hiši v centru Zagorja ob Savi najboljšemu ponudniku, tel.: 041/716-894,061/ 13-18-157 ali 61-238 AVTOMOBILI, DELI PRODAM škodo pick up, letnik 1993, reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.: 63-315 PRODAM 2 kolesi z zimskimi gumami Sava 145-13-radial in snežne verige, tel.: 21-510 PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) RAZNO PRODAM skrinjo LTH 280 litrov in hladilnik 50 litrov ter 2 otroške postelje, tel: 44-243 PRODAM bundo tankerico, tel.: 27-002 (zvečer) PRODAM sinthesyzer casio tonebank (465), 5 oktav, cena 15.000 SIT, naslov: Milan Kovač, Ribnik 9, Trbovlje PRODAM kombiniran otroški voziček, cena po dog., tel.: 24-390 ^ - — -----------------------^ PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 15.000 SIT, tel: 041/403-055, , 64-411, 64-166 ali 64-250 PRODAM zazidljivo parcelo 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami, tel.: 22-721 PRODAM starejše pritlično stanovanje s telefonom v izmeri 53 m2, primerno tudi za obrt, tel.: 29-571 ali 041/727-989 PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM otroško hojico chicco, tel.: 45-172 POKLONIM gorsko kolo Scott-bandera, 21 prestav, cena po dog., tel.: 71-428 ŽIVALI PRODAM ruskega hrta - borzoj mladiči z rodovnikom odličnih staršev, tel.: 061/15-81 -656 65-105 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v rokah, ki so kronične, revmatične? Pomagam vam z novostjo v Zasavju, tel.: 61-158 ali 041/696-458 DELO IŠČEM zidarja in tesarja za polaganja ladijskega poda, tel.: 61-416 NEZAPOSLENI, ŠTUDENTJE, skratka vsi, ki želite z nekaj urami donosnega dela na domu (polnjenje kuvert) dobro zaslužiti, pokličite 041/768-137 ali pišite na naslov: Boštjan, p.p. 8,1217 Vodice ZAPOSLIMO 2 OSEBI za delo na terenu, pogoj najmanj srednja izobrazba in osebno vozilo. Ostale informacije na GSM: 041/626-004 ali 0609/626-004 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto v-________________________^ HONORARNO DELO,tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ 1.kvalitete-cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp -950 SIT. Tel.: 063/762-986 SMREKOV OPAŽ 720 SIT, " I.klasa z dostavo, Il.klasa 560 SITin talni pod 1.250 SIT, tel.: , 063/451-082 ^-------------— __________ HIDRAVLIČNI VOLANI, komplet z montažo na vse tipe traktorjev, ugodno, z garancijo, tel.: 063/725-377 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR na vse tipe traktorjev znamke Deutz, tel.: 063/725-377 CIC d.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. n "h T? ?! 3 a J 3. GRUDNA 1998 Planinsko društvo Trbovlje VABI na tradicionalni Miklavžev nočni pohod z baklami na Mrzlico, ki bo v soboto, 5.decembra z odhodom v popoldanskih urah od doma Svoboda na Trgu Franca Fakina. Organizatoiji bodo poskrbeli za vodenje in varstvo pohodnikov. Vabljeni! Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana VABI na 3.predstavo za večerni abonma, ki bo v Delavskem domu Trbovlje 16.decembra ob 19.30 uri. Uprizorili bodo delo Tirza avtorjev Damira Zlata Freya in Matjaža Pograjca. Vabljeni! ŠKLAB VABI OŠ TonetaOkrogarjaZagorje ORGANIZIRA šolo za starše oz. predavanja po naslednjem programu: * 8.12.1998 v OŠ T.Okrogar ob 17.00 - BRANJE KOT IGRA, DOMAČE NALOGE (predavateljica Alenka Knez) * 17.12.1998 V OŠ T.Okrogar ob 17.00 - KLIC V STISKI-ALKOHOL IN DROGA (predavatelj dr. Gorazd Mrevlje). Vljudno vabljeni! Rudi Bregar PRIREJA smučarski sejem in sicer v Športni dvorani Litija na Ulici Mire Pregljeve v nedeljo, 13.decembra 1998 med 8. in 16.uro. Ves čas sejma bo na razpolago telefonska številka 041/649-351. Na sejem lahko obiskovalci prinesejo rabljeno smučarsko in drugo opremo, lahko pa boste opremo oddali prireditelju, ki bo prevzeto opremo skušal prodati in denar izročil lastniku. Vabljeni! na koncert v Dom Svobode v Trbovljah, ki bo 12.12. ob 20.uri. Nastopali bodo Magnifico in The Drinkers. Od 19.00 do 21.00 - happy hours. Člani ŠKLAB-a bodo za vstopnino odšteli 500 SIT, ostali pa 900 SIT. Vabljeni! KRC Hrastnik VABI Ženski nogometni klub Zagorje VABI k vpisu dekleta, ki se želijo preizkusiti v igranju nogometa. Vadba bo potekala vsako soboto od 12.00 do 13.30 v dvorani OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Vabljeni! na potopisno predavanje Francija Horvata, ki bo v četrtek, 3.12.1998 ob 18.uri v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku. Predavanje ima naslov "Pozdravljena Himalaj a". V stopnine ni! Prisrčno vabljeni! Spoštovani gospod župan Hrastnika, pravite, daje občina Hrastnik prijazna občina. Rad bi le nekaj dodal. Mar se ta prijaznost odraža tudi v vašem ignoriranju do volilcev, ki je očitno kazalo na to, da jih zasmehujete. Ne le njih, tudi svojega protikandidata. Vsi zasavski kandidati so zmogli toliko prijaznosti in se predstavili občanom v eni številki Zasavca, le vi tega niste zmogli. Peter iz Hrastnika Takole razglednico so znanemu slovenskemu košarkariu Dušanu Hauptmanu poslale pristne Litijanke in mu tako želele veliko sreče. *****ei«A. i*.., T-n-j c+i. ima i , 4% ... ; Pismo Spoštovani g. Janez Vidmar! V soboto, 7. novembra, je naše društvo v Kisovcu organiziralo avtoslalom, na katerem je nastopilo 48 voznikov iz vse Slovenije. Podobne prireditve se vse bolj uveljavljajo, saj poleg tekmovalnega značaja prispevajo tudi k večji varnosti v prometu. Tekmovalci so namreč vsakdanji vozniki, ki s svojimi vozili na zaprtem prostoru preverjajo svoje vozniško znanje. Tega se dobro zavedata tudi zagorska občina in Upravna enota ter večina podjetij, ki z veseljem posodijo površine, na katerih se tekmovanje odvija. Naše tekmovanje, letošnje je bilo drugo po vrsti, je v celoti uspelo. Tekmovalci so ga izredno pohvalili, prav tako pa tudi ni bilo nikakršnih težav z vidika organizacije in varnosti. Tudi vsa dokumentacijaje bila urejena brezhibno. Soglasje za izvedbo sta dala lastnik zemljišča Rudnik Zagorje v . zapiranju in Upravna enota Zagorje. Upamo, da na objektih vašega podjetja nismo pustili kakšnih sledov prireditve. Sledi gum na asfaltu so tako ali tako praktično v celoti izginile, medtem ko oljni madeži vaših službenih vozil še vedno obstajajo. Tudi del javne razsvetljave pred trgovino Makro, ki ni gorel edino na dan našega avtoslaloma, nas ni motil. Avtomobili imajo namreč žaromete in lahko zato vozijo tudi ponoči. V primeru, da naslednje leto zaradi osebnih interesov posameznikov ne bomo mogli prireditve več organizirati na tako visokem nivoju, bo to velika škoda, saj se vsi udeleženci z veseljem vračajo, to pa je tudi del promocije Zagorske doline. ŠD N1AX SPORI Vodilni proizvajalec snowboard opreme v Sloveniji, podjetje še naprej uspešno širi svoje aktivnosti, zato išče dva nova sodelavca; 1. strojnega inženirja za delo v razvoju in vodenju proizvodnje športnih artiklov. Od kandidatov zahtevamo: • končano Fakulteto za strojništvo proizvodne ali podobne smeri • aktivno obvladovanje angleškega jezika ( pisno in govorno ) • delo s programi A-Cad, Word, Excel, ipd • samostojnost, kreativnost in odgovornost pri delu • vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbranemu kandidatu bomo ponudili prijetno delovno okolje, stimulativno plačo in možnost permanentnega izobraževanja. 2. poslovne tajnice ali tajnika za opravljanje splošnih tajniških del ter osnovnih opravil računovodstva, knjigovodstva, kadrovske evidence ipd. Od kandidatov zahtevamo: • najmanj srednjo ekonomsko šolo s pdb uspehom ali višjo ekonomsko ali upravno šolo • aktivno obvladovanje angleškega jezika (pisno in govorno ) • delo s programi Word in Excel v okolju Windows • poštenost, marljivost in samostojnost pri delu Zaželjene so predhodne delovne izkušnje. Delo je za določen čas 15 mesecev ( nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu ). Pisne vloge s kratkim življenjepisom, delovnimi izkušnjami in dokazili o izobrazbi sprejemamo do vključno 11.12.1998 na naslov: GOLTES snowboarding d.o.o., Savinjska 35, 1420 Trbovlje informacije po telefonu 0601/27-222 ali faxu 0601/27-332 ^INTEGRAL ^INTEGRAL -A-INTEGRAL ^ TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.2agorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si SILVESTROVANJE PRAGA 4 dni 20.900,00 SIT BUDIMPEŠTA 4 dni 18.900,00 SIT PARIZ 5 dni 32.960,00 SIT DUNAJ, KRAKOV, LONDON PARIZ SANJSKO NOVO LETO SMUČARSKI AVTOBUS ZA SKUPINE ROGLA. ARN0LDSTEIN in GERLITZEN Delovni čas od 6. do 16. ure Nakupovalni izleti Lenti (vsako soboto) Pliberk (4.12.1998) Munchen (5.12.1998) R5EFTI INFORMACIJE 64-250, 64-166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR OD SEDAJ TUDI V HRASTNIKU, Naselje Aleša Kaple 12 TEL.:46 333; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI KOMPONENTE WALKMANI,RADIOKASETOFONI, AVTORADIU, TELEFONI GSm’ V TRBOVLJAH, CESTA 0KT0BERSKE REVOLUCIJE 15a TFLiSO 60°, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9 00-13 00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? Z00 market KANI Ulica 1. junija 1 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, HILLS, SERRA.... PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12hin 15h-18h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675 1. naslov za zlate zadeve ZLATO. URE. TEKSTIL ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. ELEKTRO TOM Tomaž DRAKSLER s.p., Naselje na šahtu 7,1412 Kisovec, telefon 0601/71-321 SERVIS - SERVISNO ZBIRNO MESTO - električnega ročnega orodja - bela tehnika - malih gospodinjskih aparatov - posredniška prodaja Prvi in edini pravi naslov v Zagorju Urbanija samo s.p„pintarjd/a 46 /VULKAN ZAGORJE,TEL: 041-638-950 , > FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F --- nontrola in REDARSKE STORITVE NA PRIREDITVAH > KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA nadzor > izterjava dolgov RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... L'i - 1-TT 8 »T Tv r> zl r>r, ti nrv i; 3. GRUDNA 1998 t 22.5.-21.6. D o stvari, ki jih ne morete spre-meniti, oziroma jih črtati iz 22.3. -20.4. svojega življenja, boste morali spremeniti odnos, sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro se lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5. Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene spre-mebe nujne. 21.4. -21.5. Precej tihi bo- ste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18. Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremebe. Št.: 23. Prav je, da ste v tem času odgovorni. Izogibajte se ^ prenaglje- nim zaključkom in zaupajte svoji intuiciji. Part-nerju boste v težavah sicer stali ob strani, s srcem pa le ne boste povsem z njim. Št.: 19. Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako svojeglavi in sumiČavi ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in partnerju zagrenili kar veliko časa. Št.: 7. Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokarh. Poskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. Št.: 1. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost Mati mora /m&t/ precb)as«il,l da it'podrita u-se napade, so-ojepa otroda. (izraelski pregovor) V času od 15.11. do 29.11.1998 seje rodilo osemnajst dojenčkov - osem deklic in deset fantkov. 15.11.1998 Magdalena Surina, Čeče 6a, Hrastnik - hči Anja Barbara Zupanc, NOB 19, Dol pri Hrastniku - sin Žan Blagotinšek Maja Klemen Cokan, Sp.Gorje 1, Šempeter - sin Blaž Cokan Simona Vrtačnik, Prapreče 41, Zagorje - hči Blažka Skerbinek 17.11.1998 Pavle Sitar, Račji dol 28a, Podplat - hči Romana Volf 19.11.1998 Romana Kurnik, Trg revolucije 16, Trbovlje - hči Neža Patricija 20.1 L1998 Martina Baš, Podkum 50, Podkum - sin Domen Jesenšek 21.11.1998 Vojka Grešak - Kramžar, Turje 17, Dol pri Hrastniku - sin Žan Draga Butara, Sp.Prhovec 7, Izlake - sin Simon 23.11.1998 Nina Kačur, Njivice 17, Radeče - sin Žan Kačur-Čepin 24.11.1998 Zvonka Benko, Čemšenik. Jesenovo 29 - hči Eva 25.11.1998 Melita Lesar, Trg oktobrske revolucije 13, Trbovlje - sin Andraž Karmen Rutar, Ulica 11.maja 18, Radeče - sin Žan Šunta Martina Zajec, Zavrate 10, Radeče - sin Rok Jontez 28.11.1998 Bernarda Kričej, Novi Log 19e, Hrastnik - hči Teja Pelko Bernarda Grden, Log pri Mlinšah 9, Izlake - hči Pia Grden-Mahkovec Mateja Konec, Heroja Šarha 11, Celje - sin Aljaž 29.11.1998 Milena Lovrin Arh, Zupančičeva ulica, Zagorje - hči Katja Arh egan trgovina Cvetje, darila... Saša Pegan s.p: Kisovec, Rudarska c.3 Tei: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 r I0M0? 24.9.-23.10. Lahko ste prepričani, da stvari, ki si jih res želite in si zanje prizadevate, niso nedosegljive. Največkrat se nedose- 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. vam gljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomeni dovolj, da bi se res potrudili. Št.: 14. Najpomeb-neje je, da se izogibate nepremišljenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9. Imeli boste lepo priložnost, da izboljšate odnose z okolico. Mari-skaj se boste morali naučiti in prav j e, da si to zapomnite. Od vseh vrlin se vam bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27. Pretežno boste optimistični in dobre volje, Z' ji le situacije, |^^JjrYr>-=-ko boste iz-- gubili nadzor nad sabo, vas bodo razjezile. Spoprijeli se boste s stvarmi, ki jih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21. Zaupanje vase je ključ do marsikaterega ^ w uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Skušajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3. Nikar ne bodite preveč popustljivi do svojih muh in ne delajte s sabo vedno v rokavicah, saj tako ne boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz sedanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA Ste že vedeli... ...da se je francosko mesto La Rochelle postavilo na stran Angležev, ko je julija leta 1627 izbruhnila vojna med Anglijo in Francijo. Tako se je oktobra istega leta pod poveljstvom kardinala Richelieuja začelo dolgotrajno obleganje. Ko se je mesto po 12 mesecih boja končno vdalo, je bila živa le še tretjina njegovih prebivalcev, saj so ostali v tem času pomrli od lakote. ...da je veliki skladatelj 16. stoletja Pierluigi da Pale- strina užival tako slavo, da so mu sodobniki rekli tudi "princ glasbe". ...da se prebivalci Rietija, mesta v srednji Italiji, vsako drugo nedeljo v juliju zberejo na bregovih reke Velino in prisostvujejo tradicionalni "Tekmi s čebri". Tekmovalci skušajo ujeti ravnotežje v čebru in prepluli označeni del reke. Pri tem si lahko pomagajo na kakršenkoli način, ne smejo pa se prevrniti. Zmagovalec je tisti, ki prvi pride na cilj. NATRPAN URNIK Obogateli podeželan se prvič odpravi na izlet v Benetke. Nastani se v velikem, uglednem hotelu in reče receptorju: "Rad bi sobo za tri dni." "V redu, gospod." odgovori receptor. Izroči mu ključe od sobe in doda: Ce boste želeli jesti v restavraciji hotela, naj vam povem, da je zajtrk od sedmih do desetih, kosilo od poldne do treh in večerja od osmih do enajstih zvečer." "Krasno," odvrne gost. Le to me skrbi, da potemtakem ne bom imel dovolj časa za ogled mesta." POČAKAJ Gospa povabi znanko na čaj. Med klepetom ju zmoti sinček: "Mama..." "Tiho bodi," ga okara mati. "Otroci morajo biti tiho, ko mame govorijo." "Oh," odvrne mali, "torej ne bom nikoli prišel do besede." DRAG PRIHRANEK Strokovnjak za organizacijo dela gre na pogovor k direktorju, ki ga je pravkar zaposlil: 'Računajte name! Vse bom postavil na svoje mesto. Tako bomo ogromno prihranili, pa naj stane, kolikor hoče." i<>f»»:sE^KOvN£ Bil 3. GRUDNA 1998 1 IzTn NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 16. 12. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.24/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. izžrebanci nagradne križanke 22/'98 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija): 1. : Praktična nagrada Štefan Vučko, Pintarjeva 22, Zagorje 2. : Praktična nagrada Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec 3. : Praktična nagrada Martina Šoba, Novi dom 44b, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 7.12.1998 do 15.12. 1998 od 10.00 do 13.00 ure. Četrtek, 3.12. in 10.12.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 4.12. in 11.12.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevkain viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 5.12. in 12.12.1998 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 6.12. in 13.12.1998 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 7.12. in 14.12.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 8.12. in 15.12.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 9.12. in 16.12.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 KINO HRASTNIK 3.12. - 6.12. DOSJEJI X (ZF drama), čet. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00; 4.12. - 6.12. NORO MESTO (akcija), pet. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00; 7.12. - 8.12. NI KINO PREDSTAVE; 9.12. - 13.12. ARMAGEDDON (ZF akcija), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 11.12. - 13.12. POROČIVA SE (romantična komedija), pet. in ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 14.12. - 15.12. NI KINO PREDSTAV; 16.12. PLEŠEM SAMA (ljub.drama) ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 5.12. DOSJEJI X (ZF drama) ob 18.00; 12.12. - ARMAGEDDON (akcijski thriller) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 3.12. - DR.DOOLITLE (komedija), čet. ob 17.00 in 19.00; 4.12. - 7.12. POROČIVA SE (rom.komedija), pet. ob 19.00, sob. ob 17.00, ned. in pon. ob 17.00 in 19.00; 8.12. - 13.12. PC - PASJI DETEKTIV (komedija), tor., sre., pet. ob 17.00, sob. in ned. ob lO.uri; 8.12. - 14.12. ŠEPETATI KONJEM (filmska uspešnica), tor., sre., čet:, pet., sob., ned. in pon. ob 19.00; 15.12. NI PREDSTAV; 16.12. - DALEČ OD OČI (akc.kriminalka), ob 17.00 in 19.15; KINO ZAGORJE 4.12. - 7.12. DOKTOR DOOLITLE (komedija), pet., sob., ned. in pon. ob 17.00; 4.12. - 8.12. ŠEPETATI KONJEM (drama), pet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 9.12. -13.12. RIBA PO IMENU S1IARON (komedija), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 11.12. -15.12. DALEČ OD OČI (akcija), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 15.12. - FILMSKO GLEDALIŠČE, 16.12. - 17.12. NI KINO PREDSTAV KINO IZLAKE 6.12. DOKTOR DOLITLE (komedija) ob 19.15; 13.12. DALEČ) OD OČI (akcija) ob 19.15; 3. GRUDNA 1998 j.j.jtg:;; novo vimrimmio v obč ini za^orje ob sa/iv Avtobusna postaja pri "Bregarju" na Izlakah. Vrednost investicije v tem trenutku še ni znana! (DEZINFORMACIJA PRESS) ŠTAJERCI SO SE ZAROTILI PROTI JEVNIČANU ROkAVCU IN GA OBTOŽILI, PA LAŽE. (Pa nič demantija? hooruk!) Njegovega šefa podpoštenjaka so pa taisti Štajerci kar ovadili! (V SLS TUDI ŠTAJERSKEGA VINA NE SMEJO VEČ PITI - H000RUK!) kONZERVATIVCI IN DESNIČARJI! STE PRAZNOVAL! /.DECE/Y\BER? (NOSTALGIJA PO KRALJEVINI - AIDSHORUK) Med vrsticami... Mi mislimo, daje bil in ostaja, naš dosedanji župan pravi, celo več! vzorni lokalpatriot, obenem pa zelo izkušen lisec, ki si ga lahko volilec samo želi! Zasluži Si, da Ga posebej pohvalimo in Mu v vsem in vselej ve-rjemo!!!. Še več! Pozivajo se vsi!! Složno vstanimo, in Ga odje-nimo, z globokim spoštovanjem, v plašč svetosti ter Ga poljubimo z srčnim žarom!! In naj Ostanejo na vekomaj veke buteljke odprte ob plemeniti misli Nanj!! Naj bo zapisan kot dala!! Ker, dokler smo Njega imeli, je bil ravno On edini in največji izmed garantov napredka in blagostanja zasavskih narodov. Postavimo Mu zato, velik! največji!! spomenik od dnevnega granita pohorskega - da bi stal dove-ka!!!... da bi naši zanamci vedevali, kakšnega župana so imeli ISKRICE NA ZADNJI STRANI VI ODGOVORITE - mi NAGRAPlmO Pred kratkim je izšel Geografski atlas Slovenije. Kdor ga ima, naj ga odpre na strani 214 (rudarstvo). Naslednje kar vas prosimo je, da si dobro ogledate fotografijo (levo-zgoraj) in po natančnem ogledu in premisleku na naš naslov pošljete odgovor na nagradno vprašanje, ki se glasi: Iz katere strani ( S,J,V,Z, spodaj, zgoraj,...) je fotografirano mesto- spodaj so napisali, da gre za Trbovlje ? Najbolj duhovit odgovor bomo nagradili s trimesečno naročnino na Zasavca. Avtorje atlasa pa že vnaprej vljudno vabimo na ekskurzijo oz. ogled revirskih mest. LOkALNE VOLITVE LDS je na lokalnih volitvah v revirjih tako (pre)močno zmagala, da je za razmisliti ali ne bi bilo dobro revirje preimenovati v liberalnodemokratični O.K.oliš. Je pa očitno, da jeLDS oz.O.K.stranka, opij za Zasavce. VOLILNI LOTO Igralci lota so v revirjih od 72 svetniških stolčkov eldeesu podarili 38, združeni listi 11, esdeesu 6, esenesu 5, eselesu in eskadeju 4, zelenim in desusu pa po enega. V Radečah in Litiji, kjer tudi prebirajo Zasavca, so volivci 42 sedežev razdelili takole: LDS 11, SLS 10, SDS 8, ZLSD 6, SKD 6 in lista za Radeče 4. Končni rezultat, ki je seštevek vseh sedežev v občinskih svetih v revirjih + Radeče in Litije = 114. Razdelitev sedežev pa je taka: 1.mesto LDS / 49 sedežev, 2,mesto je osvojila ZLSD / 17 sedežev, 3.mesto si delita SLS in SDS /14 sedežev, 5.mesto SKD / 10 sedežev , 6.mesto SNS / 5 sedežev itd. Za strastne igralce lota še rezultati v Sloveniji. 1 .mesto LDS, 2.mesto SDS, od 3 do b.mesta se »drenjajo« SKD, neodvisni, SLS in ZLSD, 7. mesto pripada DeSUSu. Če analiziramo rezultate dosežene v Sloveniji, pridemo do zaključka, daje LDS pridobila glede na zadnje lokalne volitve leta 96, izgubila pa glede na državnozborske 98, SDS je popravila rezultat zadnjih lokalnih volitev in izenačila rezultat iz državnozborskih, SKD je močno poslabšala rezultat iz volitev 94, a je bila uspešnejša kot pred dvema letoma, podobno velja za ZLSD, SLS pa je dosegla močno slabši rezultat kot leta 96 in dosegla tudi nekoliko slabši rezultat kot leta 94. ČE BI BIL ŽUPAN ALI kAJSOPOVED/tl ŽUPANSkl RANDIPATINATV CENTRU Kmetič bi pripeljal v Trbovlje tuj kapital, uredil, da bi bile seje občinskega sveta vidne preko TV zaslonov (bojim se, da bi se naslednjih volitev udeležilo še manj volivcev), Barovič bi uredil strelišče na Agnesu, kjer bi lahko potem streljali »kozle«, Grošelj ni rekel nič, ker se soočenja ni udeležil, Švagan je povedal, da so ognjemete plačali sponzorji (škoda le, da ne sponzorirajo kakšno tipično slovensko družino, tjakaj tisto ali tiste na socialnem dnu), Kajbič bi pripeljal v Zagorje turiste, le da še ne ve točno kam, Koban bi pa zgradil TET 3, tudi če mu Janša ne pusti. RS.; Kljub temu, da Kmetič ni postal župan, prosimo, poslušajte njegov rodoljubni nasvet. Delajte otroke. V LJUBLJANI JE ZANIMIVA RAZSTAVA TEMNA STRAN MESECA S PODNASLOVOM KRATKA ZGODOVINA TOTALITARIZMA V SLOVENIJI 1945-1990. NAJ BO VSE ŠE TAKO ZAKRITO, SLEJ ALI PREJ PRIDE NA DAN. TUDI TISTO, KAR SI NAŠA VRLA POVOJNA OBLAST NI NIKOLI MISLILA, DA BO PRIŠLO. Iskrice zbral in dodal Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. V mesecu novembru va “ ' sklsdlsce D-Per banka zas 6/1998 Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 5000005694,24 predstavlja: COBISS o • tečajne liste za podjetja In občane • naročilo čekovnih blanketov www.lb-zasavje.si