SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de junio - 4. junija 1998 MSGR. JOŽE ŠKERBEC Srce in duša naše skupnosti Nagovor ob priliki poimenovanja Slovenske hiše po msgr. Antonu Oreharju Se bo kaj premaknilo? Slovenska hiša je naše versko, narod-n°i kulturno in organizacijsko središče v Argentini. Srce Slovenske hiše pa je cer1 ev Marije Pomagaj. Zgodovina gradnje Slovenske hiše in Cerkve Marije Pomagaj je v glavnih pote-^ potekala takole: Misel na lastne prostore je dolgo tlela v naši skupnosti, do Uresničitve pa kar ni prišlo. V skrbi za Raso versko, narodno in kulturno ohranijo Je zadevo vzel v roke in jo prek vseh ^'ajsetletnih težav z narodno zavednostjo 111 duhovniško zavzetostjo izpeljal do kon-01 s sodelovanjem in pomočjo rojakov JJ'sgr- Anton Orehar, delegat za Slovensko^ ®^no pastirstvo v Argentini. Po razgovorih z odborom Društva Slovencev (kot se je tedaj imenovalo sedai\je '“Ustvo Zedinjena Slovenija), s predsta-Vl’ita naših ustanov in organizacij, posebni0 Pa še oprt na obljubo slovenskih mož, •anov Katoliške akcije na njihovem let-nern zborovanju v Escobarju leta 1954, je ^nisel predložil slovenskim dušnim pas-rJem, ki so na cvetno nedelo 1954 prevozili našim ljudem in skupnosti načrt za ■jakup zemljišča in gradnjo Slovenske V1®6 in cerkve Marije Pomagaj. Tedar\ji usni pastirji, ki so pismo podpisali, so Anton Orehar, Jože Jurak, Karel Mii Janez Hladnik, Matija Lamovšek, J^ez Kalan Bernik. je bil sprejet z velikim razumevan- Msgr. Orehar je organiziral osrednji bor in krajevne odbore. Pri teh je sodečo okrog 100 rojakov. Mnogi od teh so Prestopili prag večnosti, veliko pa je še ^ in nekaj celo še delavnih. , julija 1954 je msgr. Orehar podpisal Pno pogodbo, 14. avgusta pa so se iz Pujskih prostorov sv. Julije na cesti , tor Martinez 50 v mestni četrti Primera j14 Preselile slovenske ustanove in or-^nizacije. V novih zasilnih prostorih je a nova pridobitev kapela, lesena sicer, , tedaj neločljivo povezana s Slovens-Ko hišo. 25. novembra 1956 je ljubljanski škof • Gregory Rožman blagoslovil kapelo in Tasne Albin Avguštin in Janko Razglas o akciji za Slovensko »Ni prostore. Med drugim je dejal: nas ne moti dejstvo, da so prostori kev • at SKromni- Enkrat b° stala cer~ Hv 'n ^vorana> če bomo skupaj držali. vam e^"en Sem ®°SU>” Je ot' ’ ^ S0 P°litičn° občutljivi? Če je tako, isw' ‘britanska pravica’, pri kateri so 1CJ4J.1 ^°zaki in Jugoslovani varstva v maju 'lob Prav taka utvara, kot je bila !)re(]°namem°st komunistov, katero je Petdesetimi leti 5. Korpus skušal kupi- ti z življenjem in s svobodo 70.000 tujcev, ki so tragično zaupali." (str. 452) In vse kaže, da je poseg ‘uradne’ Britanije na sodišča velik. Le tako je mogoče razlagati, da je del dokaznega materiala, ki je bil ,,izgubljen", ko je grof Tolstoj pripravljal svojo obrambo, danes spet ,,najden" in ga avtor navaja. Ob branju te knjige se obnavljajo spomini. Kdo vse so sestavljali anonimno množico 70.000 vrnjenih? To so bili, kot rečeno Kozaki, v dveh skupinah, skupno 45.000 moških, žena in otrok, in okrog 25.000 (po zapiskih 26.339) Jugoslovanov različnih narodnosti. Drugih 11.000 jugoslovanskih beguncev se je predalo v Italiji 13. korpusu iste osme britanske armade. Od teh ni bil vrnjen nihče (str. 13). Na Koroškem pa je 5. korpus pod poveljstvom generala Keightleya in ob sodelovanju brigadirja Lowa „ugrabil“ (str. 31, 38) jugoslovanske pribežnike in jih izročil Titovim partizanom v smrt. V dnevniku 5. korpusa je zapisano, da je „24. maja končano izročanje Hrvatov. Pričet\ja se izročanje Srbov." Število ni zapisano. Naslednja dva dneva so po zapiskih izročali „Srbe in Jugoslovane", med 27. in 31. majem pa je registrirana predaja „1300 Slovencev..., 3000 Slovencev..., 2600 Slovencev..., 3000 Slovencev..., 1950 Slovencev..." (str. 36). To je zgodovinski podatek. Vprašanje, ki si ga zastavlja tudi avtor, je to, zakaj je poveljstvo 5. korpusa vrnilo protikomuniste v roke sovražnikom, medtem ko 13. korpus pod poveljstvom istega armadnega zbora tega ni storil? Lord Aldington je na sodišču pojasnjeval, da je pri tem izpolnjeval višje povelje, vendar ta povelja so bila enaka za 13. korpus kakor za 5. korpus osme arma- Na vrh nepalskega osemtisočaka Daulagirija (8167 metrov) sta se 23. maja ob 11. uri po nepalskem času povzpela slovenska alpinista Miha Marenče in Gregor Lačen, je sporočil vodja slovenske himalajske odprave Daulagiri ’98 Tone Škarja. Na vrh Daulag-hirija sta se povzpela v soboto še Peter Mežnar in Tomaž Jakofčič, slednji prav na svoj 28. rojstni dan. V torek, 26. maja, pa je vrh Daulagirija osvojila v precej lepem, a vetrovnem vremenu še ena naveza v sestavi Janko Meglič, Tadej Golob in Dušan Polenik. Janko Meglič je za vzpon na vrh potreboval iz baze le 15 ur čistega plezanja. Andrej Markovič in Blaž Stres pa sta splezala mai\jšo prvenstveno smer v predvrhu Daulagirija. Skupno je kar sedem slovenskih alpi- KOROŠKI SLOVENCI NA VOLITVAH Volitev v koroški deželni zbor se bo 7. marca leta 1999 poleg strank udeležila tudi zveza Demokracija 99, v kateri so med drugim zastopani koroški Slovenci. Zveza namreč združuje Zelene, Liberalni forum, Združene zelene in slovensko Enotno listo. Predstavniki Demokracije 99 so na časnikarski konferenci povedali, da je njihov skupni realni cilj, da dosežejo prag za vstop v deželni parlament. Predsednik Enotne liste Andrej Wako-unig je dejal, da gre za „zgodovinski dan za vso Koroško”. Ker pritisk od zunaj ni zadostoval, bo sedaj potrebno pospešiti „pri-tisk od znotraj”. Izrazil je prepričanje, da bo Demokracija 99 v Celovcu in volilnem okrožju vzhodne Koroške dosegla prag za vstop v koroški deželni zbor. de. (str. 13) Kje je pričelo delovati britansko vojaško poveljstvo na Koroškem po drugih navodilih in ne po smernicah maršala Alexandra, ki je tedaj poveljeval vsem zavezniškim silam na Sredozemlju, vključno 8. armadi? Pri tem je treba ponovno spomniti na dejstvo, da so dogovori v Jalti vezali Angleže le glede vračanja sovjetskih državljanov v ZSSR. Od 45.000 Kozakov, ki so bili izročeni v roke Stalinu, jih vsaj 11.000 ni imelo sovjetskega državljanstva in od vrnjenih Jugoslovanov ni nihče spadal pod določbe jaltske pogodbe, (str. 6 in 9) Na britanski strani se je Churchill dolgo upiral celo dogovoru, ki je bil potrjen v Jalti glede vračanja sovjetskih državljanov Stalinu, a je končno popustil sovjetom pod pritiskom zunanjega ministra Anthonya Edena (str. 14). Zato pa je bilo Churchillovo stališče glede morebitnega vračanja drugih beguncev popolnoma jasno: „Pod nobenim pogojem ne smejo biti izročeni Sovjetom. Isto glede Jugoslovanov. Njegovo občudovanje Tita in zaupanje vanj je izplahnelo v zimi 1944-45 in zdaj je gledal v njem le osvajalca, kateremu se je treba postaviti po robu skoraj iz istih razlogov kakor Hitlerju. Telegrami med Londonom in Washingto-nom v zadnjih dveh tednih meseca maja jasno povedo, da sta obe vladi zavzeli skupno stališče proti izročanju kralju zvestih Srbov in drugih jugoslovanskih antikomunistov Titu." (str. 15) Tudi maršal sir Harold Alexander, poveljnik 8. armade in eden od najbolj znanih angleških generalov v zadnji vojni, je bil naklonjen beguncem pred komunisti. Ta mož je kot mlad angleški častnik po prvi svetovni vojni odšel v ‘britanski antiboljše-viški misiji’ s prostovoljci v Latvijo. Tam je postal poveljnik protikomunistične teritorialne obrambe, ki so jo sestavljali po večini baltski Nemci in se je imenovala ,,Lan-deswher", to je „domobranci“. Naučil se je rusko in „spoznal iz prve roke problematiko evropskega preseljevanja, ki se je po- nistov stopilo na vrh Daulagirija, tako da je bila slovenska odprava najuspešnejša letos na tej gori. Poleg Slovencev je vrh namreč doseglo le še pet španskih in italijanskih alpinistov, odprave Nove Zelandije, Grčije in Francije pa so bile neuspešne. Odprava, ki je štela 15 članov, se bo v Slovenijo vrnila v začetku junija. Daulagiri je že dolgoletni sen slovenskih alpinistov. Prvi, ki je poskušal priti nanj, je bil Dinko Beroncelj z argentinsko odpravo leta 1954. O vzponu je napisal knjigo, ki je tudi v Sloveniji v marsikom vzpodbudila misli o vzponu na Himalajo. Pozneje je še več slovenskih odprav poskušalo priti na ta himalajski osemti-sočak, a brezuspešno do sedanjega uspeha. PREISKAVA O FOJBAH Državni tožilec v Trstu Nicola Pace je koordinatorju Slovensko-hrvaško-italijans-kega odbora za zgodovinsko resnico Pavlu Parovelu potrdil, da se je takoj po vloženi zahtevi odbora začela preiskava o fojbah v Bazovici in Repnju (Monrupino), da bi ugotovili, kaj je v njih. Preiskavi bo namenjena posebna pozornost, s čimer so bili predstavniki odbora zadovoljni. Tristranski odbor za zgodovinsko resnico je pred dvema dnevoma državnemu tožilcu na sodišču v Trstu in v vednost vojaškemu tožilstvu v Padovi izročil 750 podpisov v podporo zahtevi po ponovnem odprtju fojb pri Bazovici in Repnju v tržaški pokrajini. S tem bi lahko preverili, ali je v fojbah na stotine trupel, kot trdijo nekateri, ali pa bistveno manj- novno pojavilo v letu 1945: Prejel je častni križ latvijske vlade in carsko odlikovanje Sv. Ane z meči, katero mu je podelil general Judenič v imenu beloruske begunske vlade. V odgovor na ta priznanja si je dal narediti maršal v Londonu plašč v stilu uniforme „Landeswehr“ in ga nosil do upokojitve leta 1945.“ (str. 18) Alexander je imel ob sebi politične in vojaške svetovalce. Eden od političnih (civilnih) svetovalcev, ki sta stala generalu ob strani, je bil britanski minister v Sredozemlju Harold Macmillan, kasnejši ministrski predsednik britanske vlade, drugi pa je bil Američan Alexander Kirk, znan po svojemu nasprotstvu do Stalina in Tita. (str. 19). Med vojaškimi asistenti na poveljstvu 8. armade je za usodo beguncev pomemben, podobno kot Macmillan, general sir Brian Robertson. Dogodke, ki so po koncu vojne privedli do vračanja protikomunistov v smrt, prične opisovati avtor takole: ,,Alexander je dobil nalogo preprečiti Titovim silam zavzemanje novega ozemlja in narediti načrt, kako ga izriniti iz območja, ki ga je zasedel zun£y meja, katere je imela Jugoslavija leta 1939. Delitev ozemlja naj bi bila stvar mirovne konference." General Keightley je na podlagi tega sklepa zaprosil armadno poveljstvo „10 maja za dovoljenje, da uporabi silo proti Titovim partizanom na Koroškem". Alexander, ki je bil takrat v Caserti kot poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, dovoljenja ni dal, „ker je bila politična situacija preveč delikatna", a je poslal zato svojega političnega svetovalca Macmillana najprej v poveljstvo 8. armade generalu McCreeryu, nato pa v Celovec, kjer se je sestal 13. maja s poveljnikom 5. korpusa generalom Keightleyem. Ta sestanek je imenoval kasneje grof Tolstoj: „celovška zarota", (str. 25) Pogovor je tekel o usodi Kozakov in Jugoslovanov, ki so taborili na Vetrinjskem polju. Macmillan se je vrnil naslednji dan v Neapelj. Nadaljevanje prihodnjič Jančar zahteva revizijo procesa Slovenski pisatelj Drago Jančar je bil leta 1974 v Mariboru obsojen na eno leto strogega zapora. Obtožnica ga je bremenila, da je prinesel iz Avstrije v Jugoslavijo „kruigo sovražne vsebine, ki je bila natisnjena v slovenskem jeziku v Avstriji11, in za katero je vedel, da je pisec v njej Jažnivo in naši družbeni ureditvi sovražno opisal vlogo, ki jo je imela komunistična partija Slovenije pri organiziranju in vodenju NOB, ter ravnanje naših oblasti in partizanov z Ujetimi sovražniki med vojno in po osvoboditvi”. Šlo je za knjigo Tomaža Kovača (Nikolaja Jeločnika) o povojnem poboju domobrancev z naslovom V Rogu ležimo pobiti. Jančarje od prisojenih dvanajstih odsedel tri mesece. Medtem ko se je Društvo pisateljev zavzelo zanj, se Društvo novinarjev Slovenije v tem pogledu ni izkazalo. Po vrnitvi iz zapora Jančar za novinarja seveda ni bil „primeren”: največ, kar je v poznih sedemdesetih lahko počel, je bilo’ prevajanje Taryugovih poročil v slovenščino. 14. marca letos je Jančar, danes eden najuspešnejših slovenskih pisateljev, ki nas je obiskal pred leti na Dnevih slovenske kulture v Teatru San Martin, na mariborskem okrožnem sodišču vložil zahtevo za revizijo procesa iz leta 1974. O Jančarjevi zahtevi bo odločalo mariborsko okrožno sodišče. Tožilstvo je v tem primeru že oblikovalo mnenje, da se Jančarjevi zahtevi ugodi. Sam Drago Jančar pa je dejal, da bi bilo po njegovem normalno, da bi država sama poskrbela za avtomatično razveljavitev sodb, izrečenih v bivšem režimu iz političnih, ideoloških razlogov in torej v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Slovenija, moja dežela Odločilna bitka na slovenskih tleh Vemo, da je bila slovenska zemlja v zgodovini prehodno ozemlje za vse, ki so hoteli piiti v tedanje središče sveta - Rim. Malokdo pa [?**& iniiir •*TAL3 Castra (Ajdovščina) in zadaj prelaz Ad Pirum (Hrušica). Ilustracija iz V. stol. ve, da se je na naših tleh odločila usoda rimskega cesarstva in njegovega krščanstva. Kot je znano, je bil sedež rimskega cesarstva v IV. stoletju v Carigradu, kjer je vladal zadnji rimski cesar celotnemu cesarstvu Teodozij. Pogana Eugeniusa Flaviusa, (bil je sprva kristjan), je general frankovske narodnosti in dejanski oblastnik zahodnega dela rimskega cesarstva, Ar-bogast, samovoljno povzdignil v cesarja, uzurpa-torja. Pravi cesar, kristjan Teodozij, je leta 394 zbral veliko vojsko - po realnih cenitvah je bilo 100.000 vojakov - in se z njo napotil na vzhod proti uzurpatorju. Ta pa je tudi s svojo vojsko korakal na Zahod. To je bila najštevilnejša vojska, ki je korakala po naših tleh do tega stoletja Srečala sta se na najtežjem prehodu v Italijo blizu postaje Ad Pirum - Hrušica. Tam se je na ravnici v Vipavski dolini pri reki Frigidus - Vipavi razvnela 4. septembra velika bitka, kjer so se dva dni borili Rimljani z Vzhoda in Zahoda, Goti, Franki in drugi. V začetku je zmagoval Eugenij, a končno je zmaga pripadla cesarju Teodoziju, ki je sam vodil bitko. Eugenija so ujeli in pred cesarjem kar na bojnem polju obglavili, Arbogast se je sam vrgel na meč. Pri bitki je pomagala kristjanom tudi huda kraška burja, ki je brila proti poganski vojski in Poročilo šolskega referenta Oktober 1997 Voditeljica Aljaževe šole Lya Kambič nam je poslala paket izvodov šolskega glasila „Utrinki iz Patagonije” za leto 1996, da ga razdelimo šolam. Po njenih besedah je le-to izšlo decembra 1996 in je prikaz dela učencev, seveda učiteljev, predvsem pa urednice Anice Amšek Magister. Ob zaključku šolskega leta 1997, pa so pripravili znova glasilo, kjer sodelnje vsa šolska skupnost. Voditeljica v uvodniku „Knjiga, vir dragocenega bogastva”, prikaže važnost knjige za otrokov duševni r azvoj in nevarnost raznovrstnih elektronskih naprav in telekomunikacijskih sredstev, ki otroku vzamejo veliko prostega časa in jim zmanjšuje zanimanje za branje, prepričana je, da so z izdajanjem revije na pravi poti, ker otroci pomag£uo ustvarjati in upa, „da bodo nekoč skromne iskrice ,.Utrinkov” vžgale pravi kres v teh mladih, dobrih srcih!” Almanah je posejan z vzgojnimi „utrin-ki” n.pr.: V poročilih o osnovnošolskih tečajih v št. 19 se v omembi šole ABC v Bariločah pravilno glasi, da je gdč. Miahela Jerman učiteljica tega tečaja. Šolski referent Pisali smo pred 50 letu.. Slava in čast in spomin našim žrtvam ■T Danes 1. junija - in ves junij - se spominjamo vseh tistih tisočerih in tisočerih žrtev, ki so padle pod nasiljem treh totalitarizmov; fašističnega, nacističnega in najhujšega med njimi - komunističnega. J. Naši Sloveniji ni bil prizanesen niti eden med njimi: vsakega polno kupo je morala izpiti do dna. Slovenija je postala Kalvarija in Golgota: en sam „križev pot” in „gore mrtvaških lobanj”. Nad njo na Škrlatici je razpet križ kot znamenje trpljenja in odrešenja. Na najvišjem triglavskem pogorju gaje blagoslovil škof Rožman: danes se mi zdi, da je kot križ na ogromni krsti, ki sega čez vso Slovenijo. Krvava zarja gre čez Škrlatico, preden stopi sonce na Triglav. In ted^j se bo odprla krsta in nov rod bo slišal tiste svete besede: „Mladenič, rečem ti, vstani! Nov rod rase in bo rasel in vstal iz krvi in trhlih kosti vseh teh, ki se jih danes spominjamo, poln njihovega hvaležnega spomina in izročil in nad njihove jame bo postavil nelepši spomenik - molitev, romarske cerkvice, v katerih bo pel še v vekove: Slava in čast in spomin in zahvala njim, ki šo rešili s svojo smrtjo Slovenijo najtežjega barbarstva! Njih žrtev ni bila zastonj: njih kri je rodovitna kot zdravo, klenih sil polno zrno, položeno v jamo, v samo srce Slovenije!... Dopolniti se mora čas, da dozorijo grobovi v jamah, ki jih je Slovenija polna Žrtev so dali oni naši rojaki, katerih praznik je danes. Molitev pa ostane nam- Za vse njih pa bomo molili zlasti pri sv. maši dne 6. junija ob 10. uri dopoldne v kapeli na Rivadavia 6562. Pridite - molimo! Svobodna Slovenija, št. 11; 1. junija „Vzemi si čas za razdajanje potrebnim, kajti prekratko je življenje, da bi bili lahko sebični. Vzemi si čas za smeh, to je glasba življenja. Vzemi si čas za molitev - to je največja moč na zemlji” Tako kot prejšnji leti so tudi pri tem glasilu sodelovali vsi učenci, učitelji in učenka srednješolskega tečžua Mihaela Jerman. Grafično in računalniško gaje oblikovala Klavdija Kambič, lektorirala Lija Kambič, uredila pa Anica Arnšek Magister. Oblikovno in vsebinsko odlično pripravljen almanah. 37. šolska kolonija od 27. decembra do 11. januarja 1998 v Domu dr. Rudolfa Hanželiča v Kordobi Kolonye se je udeležilo 63 otrok, 32 dečkov in 31 deklic. Vodil jo je Marcel Brula, duhovni oče je bil prelat Jože Guštin, spremljali so pa: Nevenka Godec, Andrej Grilj, Danica Malovrh, Lučka Oblak, Marta Selan in Metka Slabe. Bili so gost ustanove ..Počitniški dom Dr. Rudolfa Hanželiča”, ki ji predseduje France Rant, upravlja pa Tomaž Rant. V času kolonije je kuhinjo vodila Kristina Rant s pomočjo Marije Slabe. Pomočnice jim vračala strelice nazaj v obraz in ji ovirala pohod. Pesnik Claudian je o tem napisal pesem, katere uvod se glasi (v prevodu K. Gantarja): Severni veter po tvoji zaslugi s planin privršal je, čete sovragov zasul z ledeno nevihto, puščice je strelcem usmerjal nazaj, v vrtincu jim lomil je kopja. S tem je bila odločena usoda cesarstva, ostalo je krščansko. A bila je tudi zadnja bitka in zadnja državljanska vojna celotnega cesarstva. Teodozy je kmalu nato razdelil cesarstvo med svoja dva sinova. Zahodno cesarstvo je kmalu propadlo pod pritiskom barbarov, vzhodno pa se je še tisoč let bleščalo v kulturni praznini in končno izginilo pod Turki. pa so bile Nataša Rant, Pavli Grbec in Gizela Grbec. Udeležbo potrebnim učencem so omogočili: Lučka Kržišnik, Marjana Vitrih in Radko Voršič. Organizacijo, pripravo in plačilo je vodila pisarna Zediryene«Slovenye. Prevoz sta preskrbela Jože Šenk in Marjan Loboda. Veliko razumevanje za olajšave sta pokazala predsednik Počitniškega doma in njegov upravnik. Izdatno količino zdravil je brezplačno poskrbela Metka Slabe. Ob koncu kolonije je vse neporabljeno podarila slovenski misijonski skupini, ki se zbira v San Justu za misijonsko delo med Mapuchi. Zveza žena in matije podarila vsem udeležencem neza-bljene božične voščilnice. Kolonija je bila skrbno pripravljena in z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo izvedena v zadovoljstvo otrok, staršev, upravnika Doma in Zedinjene Slovenje. Jegličeva šola, tečaj „ABC po slovensko” Voditeljica Marjana Kovač Batagelj mi je posredovala poročilo: Šolsko leto 1997 nam je - poleg rednega delovanja - prineslo, kar smo ob sklepu prejšnjega leta izrazili kot upanje. Uspelo nam je dopolniti sobotni pouk z igranjem na prostem, kar nudi otrokom spontano, živo osvajanje slovenskega izražanja. Učno uro za nižjo razrede in posebej NOV ČASOPIS -„JUTRANJIK“ 4. junija bo izšla prva številka Jutra’1' jika, novega dnevnika, katerega glavni U#-dnik je Danilo Slivnik, ki tudi izdaja re# MAG. Kakor obljublja urednik v vabilu naročbo, ki nam ga je posredoval Vin^0 Levstik, bodo v časniku sistematično, tko in jedrnato objavljene vse dnevne inf°r macije, popolna dnevna obvestila, tv-pr°' grami, zastonjski mali oglasi in brezplacnC osmrtnice ter pisma bralcev - brez cenzU^ Poleg tega imajo v načrtu vrsto ra: rubrik, s katerimi bodo pritegnili neod^f nega bralca. v cto Redna mesečna naročnina znaša v w veniji 2.350 tolarjev. za višje skrbno in spretno vodi CeciW* Grbec. Veseli smo uspeha. Dingo načrtovano upanje - priprava & zrednih čitank, primernih njihovi starosti znanju jezika - je na najboljši poti ^ , uresničitve. Odbrana je večina besedil j slovenskih obstoječih čitank za posantf21’? razrede tečaja. Učiteljice jih bodo dopot\ le s slikami in jih primemo olepšale. Dr**; polovico leta nameravamo posvetiti sovanju in razmnoževanju, če Bog bodo vsi učenci tečaja - 41 po številu - W v rokah ob koncu leta svoje čitanke. Še dva dogodka nam vzbujata na'' šerye za delo. Tečaj je z učenci višjih ^ redov prvič javno in deloma samosti nastopil ob obisku slovenskega rtads^ dr. Franca Rodeta v Slovenski hiši. smo tudi, da je ena naših učenk vstopi^ Srednješolski tečaj. Zavedamo se, da S * sebno oporo svoje družine. ^ Tudi sklepna prireditev, o kateri Je koncu leta obširneje poročala Svobo* Slovenija, nam je izpričala, da je ne le trebno, ampak tudi vidno uspešno del°^ čaja. Posebno pozamost je vzbudil na* ^ 11 odraslih učencev ob veščem in priza vnem vodstvu prof. Marjetke Hostnik' Upravičeno pričakujemo, da bosta & zetost in harmonya učiteljstva ter zaniH* bodH je in sodelovanje staršev rodila v nosti nove uspehe. Bog daj! Nadaljevanje prih°' Novice iz ‘Mr Slovenci v KOPER - Državni sekretar za prehrano >n veterino Matjaž Kočar je v Luki Koper °dprl nov terminal za živo živino. Terminal, katerega gradnja je trajala dve leti, ima Približno 4500 kvadratnih metrov hlevskih Površin z enkratno kapaciteto skladiščenja 1300 glav živine, celotna vrednost investicijo Pa je znašala 800 milijonov tolarjev. STURJE - Hektar zemlje, ki je do sedaj kda v državni lasti (zemljišče ob nekdanji vojašnici Srečka Kosovela), je kupila Katoliška cerkev. Na njej bodo zgradili objekte za šturijsko župnijsko središče. Na Patečaj za gradnjo objektov se je priglasilo do sedaj največje število projektantov za cerkvene projekte v Sloveniji. Vendar bodo korali z uresničitvijo načrtov še počakati dVe leti, ker koprska škofija nima zadosti Sredstev: najprej bo dokončala gradnjo škofijske gimnazije v Vipavi. LJUBLJANA - Na svetovni dan družine razne organizacije in ustanove opozori-e’ da bi morali z zakoni in raznimi olajšavami spodbujati rojstva in si prizade-Vati za družine z več otroki. V tem okviru s° tudi navedli, da je v slovenski državi kenutno osemnajst družin z osmimi, štiri z 1 devetimi in štiri z desetimi otroki. PORTOROŽ - Na Obali je potekala že ! kadicionalna čistilna akcija Biser pod son-°ern, pod morjem biser oziroma Slovenski V°tapljači za čisto morsko dno. Kot so sporočili organizatorji čistilne akcije, potapljači kluba Norik Sub in ostalih slovenskih 'Pubov v organizaciji agencije- Publicis Vir-8° in ob finančnem sodelovanju Podravke Pripravljajo morje na turistično sezono. eyi letošnji tabor ekološke akcije je bil 'Postavljen na obali pri hotelih Bernardin, z gorskega dna pa so potegnili za dober ontejner odpadkov. V minulih štirih letih J° napolnili že sto kontejnerjev, v treh et°šnjih akcijah pa pet. LJUBLJANA - V Slovenskem mladins-em gledališču se je s predstavo Evropa, klavnic predstavila plesno-gledališka lupina Ikanis iz Celovca, ki jo je vodil !''Venski koreograf Zdravko Haderlap. Kupina Ikarus je prišla v Ljubljano pred 0 predstavitvijo omenjenega dela na Dunaju; tam bo premiera prihodnji mesec. LJUBLJANA - S podelitvijo šampionskih odličij štirim vinom so odprli 44. sejem Vino Ljubljana, ki je na Gospodarskem razstavišču potekal do petka, 29. maja, in na katerem se bo predstavilo 150 razstavl-jalcev. Letos je prvič vzporedno z vinskim sejmom oziroma nekaj dni pred njegovim začetkom potekalo ocenjevanje vin; približno 30 priznanih mednarodnih degustatorjev je kar pet dni ocenjevalo skoraj 1200 vinskih vzorcev iz 28 držav, na prireditvi ob otvoritvi vinskega sejma pa so objavili šampione. MARIBOR - Mariborski mladinski dekliški pevski zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi Karmina Šileč, se je vrnil iz Švice, kjer je v Baslu sodeloval na Evropskem festivalu mladinskih zborov (od 20. do 24. maja); v času festivala se je predstavil na sedmih koncertih in treh nastopih, ki so jih kritiki ocenili kot izvrstne poustvarjalne dogodke. LJUBLJANA - Na letošnjem državnem tekmovanju v tujih jezikih za učenke in učence 8. razredov osnovnih šol je 128 osmošolcev dobilo zlata priznanja iz angleškega in 37 iz nemškega jezika. V znanju obeh jezikov se je pomerilo skupaj 938 učenk in učencev. LJUBLJANA - V Društvu slovenskih pisateljev so predstavili letošnjega, nagrajenca Vilenice, katere letošnja tema je Konec stoletja, začetek tisočletja. Mednarodna strokovna žirija je sporočila, da bo srednjeevropsko literarno nagrado tokrat prejel madžarski pisatelj Peter Nadas, in sicer za celotni opus ter posebej za svoje najobsežnejše delo - Knjigo spominov. Letošnja že 12. Vilenica bo v Lipici, na Štanjelu ter v istoimenski kraški jami potekala od srede, 9. septembra, do sobote 13. septembra. Osrednjega kulturnega dogodka srednjeevropskega prostora se bo po napovedih udeležilo približno 80 piscev iz več kot 30 držav. LJUBLJANA - V tretjem četrtletju leta 1997 je bilo v Sloveniji 1.987.000 prebivalcev, od tega 969.000 moških in 1.018.000 žensk. Kot so z anketo o delovni sili ugoto- °ELJE - Po nastopu prvih štirih moških ov na svetovnem prvenstvu v kegljanju v vodstvu z novim svetovnim rekordom °venska predstavnika Franc Kirbiš in Pri-• Pintarič. Podrla sta 2075 kegljev in ata Povsem realne možnosti za zlato l efJalJo. Na drugem mestu je trenutno ^ ^ki par, ki zaostaja za 45 kegljev, ano pa je žensko tekmovanje parov. treh slovenskih parov sta se najvišje r lA^ili MaUka Kardinar in Antonija Urbanc uo- mesto). SPLIT - Slovenska plavalna reprezen-Ca je na četveroboju Interland v Splitu C n, ^''ugo mesto za Poljsko ter pred ko in Hrvaško. Skupno so slovenski ^valei dosegli šest zmag, najuspešnejša iv znova Metka Sparavec, ki je ob j 11 Posamičnih zmagah osvojila še eno 8° niesto in zmago s štafeto. IELSKO BIALA, Poljska - Slovenska jjpo a odbojkarska reprezentanca je na mladanskem pokalu žosvojila drugo >v» jMmcuu Z/uavvjjiKi ugu 2'0 n' V Pmalu jo je premagala Francija z J 1:16, 21:17, 21:17, 21:17). Tretje mesto taif.° Znia8* nad Poljsko osvojila reprezen- ‘Ld Hirinl... U:a Finske. Ig^KLAMATA, Grčija - Slovenski atleti so ^ 6 ,10 nastopili na mednarodnem mitin-trer r'*ta Lilač je Lila v skoku v višino ila a centimetrov), isto mesto je zase-tudi Alenka Bikar na 200 metrov Obisk pristavske mladine v Schonstattu (23,57), Jolanda Čeplak je bila četrta na 800 metrov (2:02,71), Boštjan Horvat pa peti na 400 metrov (47,10). PARIZ - Slovenski tenisač Iztok Božič je izpadel v 3. krogu kvalifikacij za odprto prvenstvo Francije. S 6:1 in 6:3 gaje premagal Nizozemec Van Lottum. V prvem krogu kvalifikacij je izgubila tudi Tina Križan. Premagala jo je Španka Bes s 6:2, 2:6 in 6:4. BIELSKO BIALA, Poljska - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na Spomladanskem pokalu osvojila drugo mesto. V finalu jo je premagala Francija z 2:0. Tretje mesto je po zmagi nad Poljsko osvojila reprezentanca Finske. DUBROVNIK, Hrvaška - Hrvaški reprezentant Vladimir Miholjevič, sicer profesionalec slovenskega moštva Krka Telekom, je zmagovalec 5. kolesarske dirke Po Hrvaški, ki se je začela v Vukovarju in končala v Dubrovniku. V zadnji etapi od Makars-ke do Dubrovnika je brez težav obdržal 2’ 20" prednosti pred najnevarnejšim konkurentom, članom Perutnine Radenske Roga Bogdanom Ravbarjem, ki je bil v zadnji etapi najboljši Slovenec, v šprintu glavnine je zasedel 5. mesto. Kolesarji, ki si kruh služijo v Sloveniji, so na dirki pobrali še nekaj lovorik. Tako je bil Matija Kotnik (Perutnina Radenska Rog) najboljši gorski voznik, hrvaški kolesar Save iz Kranja Martin Čotar pa najboljši v konkurenci do 23 let. Malo pred osmo uro zjutraj smo se v nedeljo, 17. maja mladi zbirali pred Slovensko pristavo, da odidemo na obisk k Mariji v Florencio Varela v Schonstatt. Veselili smo se, ker smo videli, da bomo preživeli prekrasni dan! Ob desetih zjutraj smo imeli sveto mašo. V prekrasni cerkvi smo mladi sodelovali s španskim ljudskim petjem, za konec pa zapeli slovensko «Marija, Ti Mati si mojaČ. Nato smo si ogledali ta čudoviti in mirni kraj, ves obdan ž rožami vseh vrst, drevja, prelepih zelenih trav. Res, čudili smo se, kako imajo te Marijine sestre urejen ves ta kraj! Vse, kar je storjenega, je njihova zasluga. Na prelepem vrtu se vrsti križev pot s postajami ob lepo urejeni stezi. Na tem kraju se romar počuti miren, varen, ker lahko začuti, da ga bo p. Jože Kenteni-ch preko Marije uslišal. Sledilo je kosilo v skupni dvorani, kjer smo se srečali še z dragimi romarji. Potem si je vsak po volji lahko razgledal ves kraj, se zamislil v molitvi in obenem prosil Marijo, da zapiše njegovo ime v njeno materinsko srce, ker „noben Marijin služabnik ne bo nikoli izgubljen". Nato nas je sestra vodila na kraj, Kjer smo se seznanili s p. Kentenichom. Ob - slikah, dokumentih in ob na trak snemanem glasu smo p. Kentenicha malo bolj spoznali. Imeli smo tudi možnost, da smo vili na državnem uradu za statistiko, je bilo v tretjem četrtletju lani 985.000 aktivnih prebivalcev in 661.000 neaktivnih. Brezposelnih je bilo v povprečju 70.000, delovno aktivnih 914.000. Stopnja brezposelnosti je znašala 7,2%. LJUBLJANA - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bila okrogla miza ob 120-letnici rojstva Otona Župančiča. Kot gosti so bili prisotni trije njegovi otroci: Jasna, Marko in Andrej. Predsednik akademije France Bernik je namesto tradicionalnega uvodnega nagovora spregovoril o Otonu Župančiču kot akademiku. Okrogla miza je bila povod za ponoven razmislek predvsem o današnjem odnosu do Župančiča. HRASTNIK - Podelili so tokratni Sovretovi nagradi, ki ju Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z založbami in ministrstvom za kulturo namenja za največje dosežke v prevodni književnosti BRNO, Češka - Slovenska mladinska veslaška reprezentanca se vrača s petimi zmagami. Posebej uspešni so bili mlajši mladinci, ki so dobili obe tekmovanji v skifu in tekmovanje dvojnih dvojcev, starejši mladinci pa so bili uspešni v dvojcu in četvercu brez krmarja. CELOVEC, Avstrija - Košarkarji novomeške Krke so osvojili 3. mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Celovcu. V prvem srečanju so izgubili proti kasnejšemu zmagovalcu Pamesi iz Valencije s 75:95 (34:50), v malem finalu pa so s 120:76 (63:27) nadigrali Bayer iz Leverkusna. LJUBLJANA - Po klubski razvrstitvi Evropske rokometne zveze (EIIF) je Slovenija, predvsem po zaslugi dobrih nastopov Celja P. Laško, v sezoni 1997/98 v najprestižnejšem evropskem tekmovanju, ligi prvakov, pristala na četrtem mestu. V primerjavi z lanski sezono je Slovenija tako pridobila dve mesti, na vrhu pa so* še vedno Španci, dragi so Hrvati, tretji pa Nemci, videli kelih, katerega je uporabljal, ko je daroval sveto mašo. Vse svoje življenje je žrtvoval za Marijo in skrbel, da bi to začutil in spoznal ves svet. Potem smo spoznali tudi njegova romanja v Ameriko, Čile in Argentino. Kraj, ki smo ga obiskali pa je sam Kentenieh blagoslovil januarja 1. 1952. Nato smo mladi posvetili Mariji svoja srca z molitvijo ob prekrasni Njeni podobi in ji zapeli slovensko pesem. Ta čudoviti izlet je omogočila ga. Metka Havelka-Magistrova (v mladinskem refera-" tu Zedinjene Slovenije). Iz srca smo ji hvaležni za vse njeno delo in trud. Spremljal nas je tudi mladinski referent Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod z ženo. Tega izleta smo se udeležili: Cecilija Jelenc, Sonja in Nadja Kogovšek, Ingrid Kopač, Martina Golob, Marjana Magister, Irena in Sonja Zamik, Veronika Pograjc, Marjana Dolinar, Veronika Vivod, Kristjan, Tone in Marjan Vivod, Aleksander, Ivan in Andrej Zamik, Franci Dolinar, Bine Magister ml., Friderik Teraš, Jože Dobovšek ml. in Dani Čop. Mladim, ki še ne poznate tega kraja, vam ga posebno priporočam! Še enkrat hvala lepa vsem, ki ste nam mladim omogočili to srečanje z Marijo preko p. Kentenicha. Ta izlet nam bo ostal v spominu! Marijan Vivod podpredsednik SFZ, Pristava POPRAVEK: V prejšnji številki našega lista je treba popraviti pri poročilu o Našem domu San Justo, da sestavljata nadzorni odbor Jože Miklič in cont. Feliks Oblak (ne pa Ciril Oblak). minulih dveh let. Prejela sta ju Jelka Ovaska Novak za prevod finskega epa Kalevala in Marjan Poljanec za prevode knjig Zločin in kazen Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, Camera obscura Vladimirja Nabokova ter Gerarda de Nervala knjige Silvija, A vre lij a. MARIBOR - Stari most čez Dravo (glej gori) obnavljajo in sicer jeklene dele konstrukcije, pjih barvanje in zaščito pred rjo; dilatacijske elemente voziščne plošče in pločnikov, zamenjava kanalizacijskih cevi; končno pa še semaforje. To bo stalo kalah 140 milijonov tolarjev. Osebne novice j Poroka: V soboto, 2. maja sta se v cerkvi Sv. Družine v Mendozi poročila Marija Valerija Bajda in Gaspar Cornille. Za priče so bili njuni starši Jakob Bajda, Pavlina Ilirschegger Bajda, Carlos H. Cornille in Maria L. Lo Prete de Comille. Poročni obred je opravil g. Tone Prešern SDB. Novemu paru naše čestitke! Smrti: Umrli so v San Martinu Marija Dacar (86), v Capitalu Marija Berlot (65) in Mauricio Okretič (19). Naj počivajo v miru! Mali ogiasi \ TURIZEM 'el. 441-1264/ 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, nEuem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek'od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Ahnafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandanas -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 2. junija 1998 1 dolar 166,29 SIT tolarjev 1 marka 93,50 SIT tolarjev 100 lir 9,48 SIT tolarjev Obvestila NEDELJA, 7. junija: Spominske svečanosti. Ob 11.30 na plaza San Martin, poklon pred spomenikom argentinskega osvoboditelja. Ob 16 v Slovenski hiši domobranska proslava. ČETRTEK, 11. junija: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, ob 20 v Slovenski hiši. SOBOTA, 13. junija: Razstava devetih slovenskih slikarjev pri SKA ob 20. uri v Slovenski hiši. Domobranska proslava v Slomškovem domu ob 19.30 uri. NEDELJA, 14. junija: Razstava devetih slovenskih slikarjev pri SKA od 16. do 20. v Slovenski hiši. Domobranska proslava na Pristavi po sv. maši. Družinsko kosilo - koline na Pristavi. V SPOMIN JUNAKOV Nedelja, 7. junija 1998 Ob 11,30 na Plaza San Martin Poklon osvoboditelju San Martinu in zahvala Argentini ob 50-letnici naselitve. Ob 16. uri v Slovenski hiši: domobranska proslava - Koncelebrirana sv. maša - Poklon pred spomenikom - Spominska akademija v dvorani Govor: Tone Mizerit Odrski nastop: „Saj je dobro umreti, da drugi zacveto” ZEDINJENA SLOVENIJA Slovenska kulturna akcija vabi na odprtje likovne razstave devetih slovenskih slikarjev, ki bo v soboto, 13. junija 1998, ob 20. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana v Slovenski hiši. Razstavljajo: Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Veronika Šparhakl in Milan Volovšek. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 14. junija od 16. do 20. ure. URA TECE, NIC NE REČE... Denar pa dela: za tiste, ki so ga varno in donosno naložili v SLOGI! Pridružite se jim, svoje nakupe pa opravite z našo kreditno kartico MASTERCARD - CARTA SLOGA Z njo dobite brezplačno MASTER-ASSIST, zavarovalno kartico za daljša potovanja tu in v inozemstvu. Ne odlašajte več! Obiščite nas! Telefon za vas: 656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! MOHORJEVA NA INTERNETU Najstarejša slovenska založba, Mohorjeva v Celovcu (ustanovljena je bila leta 1851) kljub, svoji častitljivi starosti stopa v korak s časom. Dobili smo obvestilo, da so od sedaj dalje Mohorjeve knjige na ogled tudi v Internetu, ki ga ima že veliko rojakov v zdomstvu. Naslov se glasi: http:/Avww.mohorjeva.co.at Tam lahko vidite starejše in zadnje izdaje, se pozanimate za nakup ali naročbo mesečnika Družina in dom ali novega Zvona, ali odpošljete dopis. ČETRTEK, 18. junija: Redni sestanek Sanmartinske Lige žena-mati. SOBOTA, 20. junija: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 21. junija: Procesija sv. Rešnjega telesa ob 15.30 v Donboskovein zavodu v Ramos Mejia. NEDELJA, 28. junija: Domobranska proslava v Našem domu po sv. maši. AMERIŠKI PRIJATELJI SLOVENIJE V New Yorku je bila pred kratkim ustanovljena korporacija z imenom Ameriški prijatelji Slovenije (American friends of Slovenia), med katerimi so posamezniki in podjetja. Ameriški prijatelji Slovenije bodo pomagali pri uveljavljanju poslovnih in političnih interesov Republike Slovenije v ZDA. Predstavniki korporacije so med dragim sodelovali tudi pri obisku Leona Štuklja v New Yorku in različnih dingih prireditvah, povezanih s Slovenijo. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°®n pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralk Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiU-z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 U®A dol. za vse države. (^"čeke na ime „Eslovenia Libre" Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.l■ j Estados Unidos 425 - (1101) Buenos AirP * Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-195$ j E-mail: vilko@ciudad.com.ar Domobranska proslava| na Pristavi 14. junija po sv. maši , Lepo vabljeni’ Domobranska proslava v Slomškovem dom# bo v soboto, 13. junija, ob 19.30 • sveta maša • akademija Govor: lic. Franci Markež Domobranska proslava v Našem domu bo v nedeljo, 28. junija, po sv. m«*1 Spominska akademija v dvora«1 KOLINE NA PRISTAVI v prodaji 13. junija od 18. ure dalje 14. junija družinsko kosilo z domačimi kolinami + h, Hi Pi ti ci tii tti d< ei Sl c< ju Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 21. maja umrl v letu naš dragi brat, oče in stari oče Alojzij Šonc notar 974 Iskrena zahvala vsem, ki ste se poslovili od njega. Prav posebno pa se K zahvaljujemo prelatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti in poslovilne besede ter c4- J Tonetu Bidovcu za pogrebno mašo in vodstvo pogreba. Pokojnika se spominjajmo v molitvi! Žaliyoči: sin Marjan z družino, sestri Irenka z družino in Lojzka z možem, vnuki Aleksander, Erika, Kristina, Andreja in Sandra z družinami ter Marjana, pravnuki in ostalo sorodstvo. Slovenija, Trst, Buenos Aires