'■'Tmvs
Natisnil M. Weber.
3km gfiS
^vf' H. r '
očitne glavne šole
POSTOJNSKE
.1 ivka ali Pivška stran se imenuje visoka, z višjimi in nižjimi hribi krog in krog omejena planota na Notranjskem, ki se sprostira o reki Pivki in njenih pritokih, pri sredi med Ljubljano in Trstom, kjer so naj nižji prehodi čez juiiške snežnike.
Po zemljopisni legi se Pivka razteguje med 310 43'izhodne dolgosti, in med 45° 36’ in 45^ 51’ severne širokosti, zemljišča pa obsega vsega skupaj 6 □ milj. Kar se tiče višave nad morjem, je svet naj nižji Predjamo pod gradom 1579, dalje pred Postojnsko jamo pri vodi 1631, in pri Prestranku na postaji 1708 čevljev. Višji je v Postojni pri cerkvi 1757, in na postaji 1859, na Razdrtem pa 1752, pri St. Petru na postaji 1857, in v Zagorji celo 2068 čevljev. Visoki vrhi mejo stavijo o Pivki krog in krog. Proti severju meri Nanos 4098, Stranjski vrh 3246, Rogatec 2768, St Lavrenec 3216 čevljev; proti izhodu je Travnik 2363, mah Javornik in veliki Javornik 4006, Kožljek 2626, Debela gora 3070, in Pleče 2522 čevljev visoko. Proti jugu stoji Milonja 3468, in Šembija2062 čevljev nad morjem ; proti zahodu meri Gradišče pri Knežaku 2496, Silnitabor 2382, Osojnica pri Slavini 2588, Loža Senožeškas svojim vrhom £778, ju Vrh za Razdrtem 2482 čevljev. Nekteri vrhi segajo tudi proti sredi pivške planjave; s. Trojica nad Trnjem meri 3550, Vrh za Orehkom 2296, in Sovič nad Postojno 2130 čevljev.
Ilribje in vrhi, tudi podloga vse planote na Pivki je apnenek, in sicer tisti beli, ki se imenuje kred-ni apnenek, in ima za svoje posebno znamnje okamnjene hipurite, rožičkom podobne mehkužce z lupino. Vravnini leži nad apnenkom bolj mehki tretjinski (tercijarni) peščenek, |v kterem se nahajajo numuliti, 0-krogli plošnati okamnjenci, po vsem tem pa je povodni nasip iz apna, jiloviee in kremena enakomerno na-mešan. Last n ij a krednega apnenka je posebna, liri h je nimajo toliko štručastih vrhov in ojstrih robov, te-ntučbolj gladke, potlačene, razprostrte; doline niso dolge in odprte, temuč bolj okrogle, zaprte in kotlinam podobne, pod zemljo je mnogo votlin in jam, vode v večjih izvirkih pritekajo iz zemlje, in se zopet v zemljo ponikujejo. Vsa Pivka je velika podolgasta kotlina, iz ktere vode pod zemljo odtekajo. Po taki lastnii pivška stran kaže znamenite podzemeljske jame. Daleč slavljena Postojnska jama obsega 1855 sežnjev na dolg« navadnih prehodov, in 770 sežnjev postranskih koncov, je zraven polna lepihvin čudovitih podob iz belega in tudi drugač barvanega kapnika. Manjše jame so v Gori za Postojno; Črna jama meri 260 sežnjev v okrogli, v njej se nahaja čudna stvarica, človeška ribica (proteus); Pivka jama je 34 sežnjev globok prepad do podzemeljske vode. Za Orehkom je jama 72 sežnjov dolga, ki je kdaj dalje segala proti Razdrtemu; znamenita jama pri Jamskem gradu ima štiri razdelke, skupaj 960 sežnjev dolge, in v zgornjem razdelku so podrtine starega grada, novi grad pa je deloma z vrhno steno pokrit.
Naj večja voda v pivški strani je Pivka, njem pravi izvirek je Pivšica na izhodu od Knežaka. Od ondod reka teče proti severju merno Zagorja; pod Št. Petrom se zavije nekoliko na izhod proti Trnju, od tod zopet gre proti severju, pušča Slavino in Prestranek na le,vi, zadeva IVJatenjovas na desni, in ondi sprejema potok od Rakitnika, pred Postojno sc obrne zopet nekaj proti izhodu, in gre h koncu pri Postojnski jami pod zemljo. Ravno ta reka pred Planino zopet prihaja na svetlo, se druži z vodami od Cerkniškega jezera, ter se kliče Unec; konec planinske doline gre zopet pod zemljo, in izvira v novič pri Vrhniki, ter daje Ljubljanico. Za Pivko se nahaja Nanošica, ki izvira iz pod Nanosa unstran Ubeljskega; ta potok v ovinkih tece proti izhodu, na desni pušča llrenovice viia višini, dobiva pritoke od Orehka in od Št. Mihela, in pred Postojno se edini s Pivko; majhen odtok, Črni potok, se poprej loči od večje vode, in gre nekaj dalje za Postojnsko jamo v zemljo. Struga obeh vod, Pivke in Nanošice, ima mnogo lukenj v dnu, po kterih se voda zgublja, da je v dolgem suhem vremenu skoraj vse suho; o deževji pa se zopet polnijo vodne struge, in zraven še nastajajo jezera. Take jezeri ste Palško ra izhodu, in Petelinsko nn severji od Trnja, obe za pol ure dolge; manjše jezeri se nahajate pod Št. Petrom, in pri Rakitniku, vender vse te jezera so zunaj mokrega vremena suhe.
Ozračje v pivški strani je sploh boij hladno, nekaj zavoljo višave nad morjem, nekaj zavoljo hla-divnih sap od severja in izhoda: naj linji mraz dela biirja, silen veter od severnoizhodnih krajev, vender za drugo stran gorkeje sape od juga večkrat mrzloto tolažijo, in vročino množijo. Silna burja o snegu dela globoke zamete, drugač s hudo močjo ustavlja človeka in žival,, zadržuje ali prevračuje celo vozove, razmetava drevje in postrešja. Po vsem takem pa je zrak čist in zdrav, tečen za daljše življenje stvari.
Zemlja je na Pivki, kolikor je sveta v ravnem, prav rodovitna, ker je dobra enakomerna mešanica iz apna, jiloviee in kremena. Lepe vlažne senožeti v nižavi dajejo tedaj celo trojno košnjo, seno, otavo in nuko; drugi travniki se kosijo saj po dvakrat, tedej za živinsko rejo ne pomanjkuje piče. iNjive v planem polji dajejodeloma dvojen pridelek, pšenico iti oves, manj rži, ječmena in lanu, za tem pa repo, korenje in korun, ajda se zori le prašna, dalje je mnogo sočivja, turšice pa le malo; sadno drevje tudi dobro raste, in lahko rodi mnogotere sadove. Kar je sveta višega, je na eni strani rodovitna zemlja bolj plitva, ven-* der še plodna za senožeti in »a gojzde; žilo sicer ne raste višje od 1800 čevljev nad morjem, dobre trave za košnjo in pašo pa se obilno nahajajo do 3000 čevljev, ingojzdno drevje stoji do 4000 čevljev višave na Javorniku in na Nanosu Vsrednjih višavah pod Javornikom so tudi velike in lepe planine, ki posebno koristijo konjski živini. Na drueri strani pa je mnogo apnenih vrhov, kjer iz prva ni bilo prhlega kamenja
and apnenkom, ali ker je pozneje dežnica in burja odnesla dobro prst; ondi se vidijo žalostne gole plene, vender leščevi grmi sem ter tje kažejo, da bi se po malem tudi gojzdne drevesa dale zaploditi. Rudnine se na Pivki ni našlo še nobene, samo jilovica je pripravna za nektere izdelke.
Na Pivki s<i nedkaj v starem času stanovali Japodje, narod traško-ilirskega plemena, ki je od Snežnika na eno stran segal proti Trstu, na eno stran pa proti Senju. Med njimi so bile nektere celtišk« rodovine, in po mnenji nekega znamenitega zgodovinarja so bili ravno Kntali, ki so prebivali na Pivki poleg Postojne; staro mestno ime Porreston utegne ravno na ta kraj zadevati, kjer je na strmem vrhu od nekdaj stal trden grad. Rimska oblast je iz prva, leta 128. pr. Kr. obsegala Kras, pa ne še Pivke; ostanki starih zidov, okopov in gradov, ki se znajo na zahodni pivški meji od brd, ki segajo proti Snežniku, čez Šembijo, Silni tabor, Orehovski vrh do Razdrtega, so znamnje nekdanjih mejnikov med Japodi in Rimljani. Leta 30. pr. Kr. je rimski cesar Avgust podjarmil Japode, ter Katale in celo pivško stran pridjal k tržaški srenji in k istrijanski deželi. Rimski vojaki so po tem stali poleg juliških snežnikov, ter so med trdnimi zidovi in gradovi, ki so bili tudi na severni pivški meji, pri Hrušici, nad Studenem, pri Postojni, in dalje še unstran postavljeni, branili italijansko mejo do zadnjega. Čez Pivko je takrat tudi šla trgovska pot, ki je merila od Trsta čez Gaberk na ložko ali cerkniško jezero proti staremu Terponu nad Ložem, po drugi strani nad Postojno pa proti nekdanji Emoni ali Ljubljani.
Konec rimskega cesarstva, ko je bil cesar Teodozi 1. 395. rimsko cesarstvo na dvoje razdelil, so bile tudi juliške planine prehod za razne narode, ki so vreli na Italijansko, za zahodne in izhodne Go-tone, za Longo.barde in druge. V zadnje krog 1 592. so se Slovenci vselili na Pivki, in po njihovi besedi se zdaj vsa stran, in tudi večja reka imenuje Pivka, ker zemlja obilno prevotljena vodo pije; po njih se kličejo tudi imena krajev Postojne, Slavine, Hrenovi« in drugi. Ža Karola velicegii 1.788. je tukaj nastopilo gospostvo Frankov, za cesarja Olona I. 952. pa je došla nemška oblast. Pivka se je takrat šteli» k istrijanski knežii, in gospodarstvo so imeli iz prva furlanski vojvodi, pozneje pa korotanski; v oblasti teh vojvodov ste bile tudi grajšini, ki ste se v 10. ali 11. stoletji vstanovile na Pivki, namreč Postojnska (Arisperg, Adelsberg) in Jamska (I-uegg). Za cesarja Henrika IV. I. 1093. pa je vsa Istrija prišla v posestvo akvilejske cerkve in patriarha Udalrika; po takem so tudi tiste grajšini stale v patriarhovi oblasti. Pa krog I. 1313. seje goriski knez. Henrik 11. polastil mnogih akvilejskih gradov in tudi Postojne, I. 1330. pa sta tisti goriškim prevzela avstrijanska vojvoda Albert 1. iu Oton 11. Od slej je Pivka ostala v oblasti Avstrijanske vladarske rodovine; tudi grajšini Postojna in Jama ste do 1. 1371. popolnoma prišle v njeno posest. V deželnem zboru, ki sta ga vojvoda Albert lil. in Leopold 111. I. 1374. v Ljubljano sklicala, je bila Ptvka popolnoma združena s krajnsko deželo, in je v tej zvezi ostala do sedanjih dni.
Ako se hoče o poznejth zgodbah pivške strani kaj omeniti, je zlasti pomniti čas turških vojsk. L. 1471. je turška druhal prvikrat planila nad Pivko; drugo leto 1472. so Turki k«*t po Krasu tudi po Pivki mnogo ropa storili, tudi mnogo ljudi odpeljali v sužnjost, zopet naslednje leti 1476. in 1477. niste bilo varne in mirne. Posebno grozovit napad je bil 1. 1522., ko so Turki cvetno nedeljo v Slavini mašnika spred altarja zgrabili, in z njim vred tudi nekaj tisuč ljudi odpeljali. Zopet I. 155Ž8., 1559. in 1560. so divje druhali pri Postajni žgale, ropale, morile; zadnjikrat so bili Turki I. 1570. na Pivki. Ubozemu ljudstvu je bil takrat postojnski in jamski grad pribežališče; iz nova je bil v ta namen pozidati Silni tabor, dalje tabor pri Slavini in pa Orehovski grad, je bil postavljen tudi grad na Kalcih in v Prestranku. Za brambe voljo je bil postojnski grajšak tudi vedno poglavar za Pivko in Kras, poveljnik za vojaško innožičo; na Postojnskem gradu in na Silnem tabru pa so se grmade zažigale v znamnje, kader je Turk pridrl v deželo. Razun turških vojsk je Pivko I. 1436. zadeval boj s celjskimi knezi, 1. 1508. 'pa raz-por z Benečani; v tej vojski je beneški vojvoda celo Postojne se polastil, pa jo je mogel kmalo pustiti. Iz velike francoske vojske je*znamenito, da po nesrečni bit vi Ipri Razdrški trdnjavi 1. 1809. je v teh krajih nastopilo francosko gospostvo, po srečni bitvi poleg Postojne 1. 1813. pa je tisto odnehalo.
Ker je bila Pivka iz prva zvezana s Tržaško srenjo, se lahko razume, da je tudi sveto vero kmalu dobila od ondod; tudi je stala do poslednjega časa pod oblastjo tržaških škofov. Stanovitne duhovnije na deželi zunaj glavnih mest so se začele bolj pozno. Slavinska cerkev se sme šteti med naj starje farne v tržaški škofii; zgodaj je bila izročena škofijskemu naddiakonu v posebno imetje, kakor je I. USO. škof Angel, in I. 1406 škof Simon potrdil naddiakonu Nikolaju. V 12. stoletji so se začele tudi druge fare; v Hrenovicah, ki so dajale dohodke k škofovi mizi, se I. 1318. nahaja farman Simon; pri družili farah, ki so segale kdaj na Pivko, so bile pa tržaškemu korarstvu izročene, se berejo farmani tudi v ti-«tem času, namreč v Košani I. 1247. Peregrin, in v Trnovem I. 1318. Nikolaj. Pozneje za cesarja Friderika IV. 1. 1492. je bilo pogojeno, da patronstvo teh far je ostajalo cesarsko, del dohodkov pa spada k škofovi in korarski mizi. V novejšem času so bile iz starih far odločene nove fare in kaplanije. V Postojni, ki je stala pod Slavino, je bil I 1645. postavljen kaplan Matevž Penic, 1. 1794. pa farman France Venigar; v Knežaku, ki je stal pod Trnovim, se je tudi I. 1645. začela kaplanija, fara pa I. 1839.: na Silnem tabru v košanski fari je bila vikarija že pred I. 1683, je bila pa krog I. 1700. prenesenajv Zagorje; na Studenem, ki je spadalo pod Hrenovice, je bila 1.1703. vstavljena kaplanija, I. 1840 pa fara. Druge kaplanije v Hrenoviški fari so se začele: v Orehku 1. 1671., na :Razdrtem I. 1707., in na Ubelj-skem 1.1765.; v Slavinski fari pa: v Št. Petru pred I. 1780. v Trnji 1809, in v Matenji vasi 1. 1820. Vsa Pivka je bila 1.1831. odločena od tržaške škofije, in soedinjona z ljubljansko.
Zdaj je po politični strani Pivka razdeljena med več okrajev: Postojna s Staro vasjo. Zalogom in velikim Otokom, Slavina s Kočami, Žejami, Selcami in Nemško vasjo, št, Peter s Petelinjami, Gradcem, Hrastjem in Radohovo vasjo, Trnje s Palčjem in Klenikom, Matenjnvas z Rakitnikom. Prestrankom in Grob-šami, Orehek, in od Hrenoviske fare mali Otok, Zagon in Hraše spadajo v Postojnski okraj; Hrenovice z Landolom, Št. Mihelom, Predjamo, Stranjami, Goričami, studencem, Hruševjem, Slavinjami, Rakulikom. Sajevčami in velikim Brdom, Übeljsko veliko in malo z Brezjami in malim Brdom, Razdrto, in od Studenske fare Gorenje in Hukevje spadajo v Senožeški okraj; Studeno z Belskim in Strmico sešteje v Planinski, Zagorje s Parjami, Derskovčami in Silnim tabrom, Knežak s Kalci, Bečem, Koritnico in Jurčiectn pa v Bistriški okraj. Po cerkveni razdelitvi je Postojna, Slavina, Hrenovice, Št! Peter, Trnje, Matenja vas, Ubeljsko, Razdrto in Orehek v Postojnski dekanii, Studeno v Cerkniški, Zagorje in Knežak pa v Trnovski dekanii.
Stanovavcev se šteje na vsi Pivki skupaj 17067, in sicer: v Postojnski fari 2476, v Hrenoviški 3764, v Slavinski 1464, v Knežaški 2034, v Studenski 1319, v Zagorski vikarii 13t^; dalje v St. Pe-lerski kaplanii 1253, v Trnjski £94, v JVlatenjski 711), v Ubeljski 691, v llazdrški 643, m v Oreliov-ski -198 duš. Naj večji in naj bolj znameniti kraj v pivški strani je Postojna, ki se šteje za trg, v okolici pa tudi kliče za mesto; sianovavcov ima ta kraj I90.i, v sredi trga je lepa farna cerkev, novi grad, sploh mnogo lepili hiš, zunaj na višini postaja na železnici, na Soviči pa razvalina starega gruda ; velika cesta, železnica, zlasti pa čudovita podzemeljska jama unMran Soviča daje trgu bolj živo gibanje. Za Postojno je pomljivo Razdrlo s 643 stanovavci, mnogimi lepimi hišami, ondi se loči cesta na Trst in na (rorico; št. Peter ima sicer le 250 duš, pa je znamenit zavolje postaje na železnici in zavoljo ceste na Reko. Drugi večji kraji so Knežak z808, Zagorje s 709, Studeno s 542 dušami; Slavina šteje 436, Hrenovice le 266 duš.
Kar se tiče lastnije in obnašanja pivškega ljudstva, se mora povedati, da se po marsikaki strani loči menm druzega kranjskega naroda; marsikaj v svoji oliki in besedi in v svojem djanji si jc prilastilo od zahodnih sosedov, srce j« ohranilo ravno in odkrito, jezik slovenski bolj čist. Zavoljo bližave do morja in zavoljo ceste proti Trstu in lleki je Pivčan kdaj veliko tovoril in vozaril; železnica mu je vzela veliko iz rok, vendar ga ni pustila na praznem, če si le hoče sam več pomagali. Obdelovanje rodovitnega polja zamore zdaj bolj v dobro dohajati, če se bolj previdno in marno poprijemlje ; zasajanje sadnega drevja obeta mnogo prida, če se bolj xn ljubo jemlje; ravnanje gojzdov, ki so prišli zdaj soseskam vlast, daje velik zaklad, če se ozira na prave dotične nauke Reja goveje živine, zlasti poleg Nanošice, ponuja dobičke, če se nanjo škrbno obrača, kakor je bilo pred časom ; tudi ovčje blago ni brez koristi za te kraje. Kaj ravno živinska reja velja, pričuje žrebčarija, ki seje že pred I. 1581. začela pri Postojnskem gradu, je bila pa 1.1749. preseljena v Prestranek. Za obrtnijo je bilo doslej celo malo duha, še za domače potrebe in stavbe so se pogrešali rokodelci, vendar bi tesarija, pa ne samo pri tramih v gojz-du, zidanj«, pa ne samo tolčenje cestnega kamenja, ceglarija in morebiti še lončarija, kakor je bila pred časom v Postojni, zamogla mnogo zaslužka dajali domačemu ljudstvu.
Pač je tudi veliko ležeče na tem, kako je z duhovno omiko prostega ljudstva. Za tako se je nekaj začelo skrbeti že poprej, več se godi za tisto zdaj. V Postojni se kaže, de je bila nižja šola že I. 1702.; pod ptiijim gospodarstvom 1. 1811. do 1813. se je začela celo gimnazija, 'samo da dalje ni imela obstanka; od 1820 leta je tukaj glavna šola. I)rug»d so se šole napravile še le poslednji čas, in sicer na Rczdrtem I. Ni, v Zagorji 1. 1842., v Slavini I. 1*48., v llrenovicah 1.1853,, v Knežaku I. 1858., v ,št. Petru I. 1N5H., na Ubeljskem je od 1. 1860. začasna šola. Drevesne šole so v Postojni, Slavini in Ät Petru, šola za žensko obrtnijo je v Postojni, vse od 1. 1863
Xo!:'ko bodi «a Pivko v spomin.
Hit/inger.
N o I s k e o z n a n i ! a.
Predstojnico in učiteljsko osebje :
1. G'ispiitl luri Zavašnik, šolski višji ogleda, kanonik, knezoškolijski konzistorni svetovavec, referent v šolskih zadevah i. t. tl.
2. Gospod Peter H i t z i ii g e r , šolski okrajni ogleda, farnnn. dekan, kne/.oškofijski konz. svelo-vavec, ud c. k. kmetijske in zgodovinske družbe na Kranjskem.
3. Gospod Stefan Jaklič, vodja, katehet, kaplan, ud c. k. kmetijske družbe na Kranjskem, je učil ki sanski nauk, zgodbe sv. pisma in evaugeli v	vsakdanji	šoli 11 ur,	v nedeljski pa 2	uri,
ter slov. slovnico v 4. in 3. razr. 2 uri. Na teden	vkup :	15 ur.
4. Gospod Jožef Zagorjan, učitelj, načelnik 4.	razr., je	učil razun lepopisja in risarije	vse
predmete v 4. razr. sleviljenje v 3. razr. Na teden	vkup 18	ur.
5. Gospod Lorenec Zupan, učitelj, načelnik 2.	razr., je	učil razun	lepopisja vse predmete
v 2. razr. in št«*vilj**nje v l- razr., razne predmete v nedeljski šoli. Na teden vkup : 20 ur.
G. Gospod Fr an cr Vencajz, učitelj, načelnik 1. razr., je učil ia/.un šleviljenje vse predmete v 1. razr., lepopisje v 2. razr. in petje v 1. in 2. razredu, in razne predmete v nedeljski šoli. Na teden vkup: 22 ur.
7. Gospod Ivarol Der in el, podučitelj, načelnik 3. razr., je uči! razun števil jenje vse predmete v 3. razr., lepopisje, risanje v 4. razr. in v nedeljski šoli, sadjorejo in petje v 3. v 4. razr. in razne predmete v nedeljski šitli. Na teden okup: 24 un
9. Gospodičina M a t i I d a Z a g o r j a n je učila plesti in šivati deklice 3. in 4 razr. po trikrat na teden.
ailHo
Pregle <1
posamnih naukov in «ir na teden in število učencev.
N a u k i		Vsakda	ija šola		Nedeljska šola			Ure vkup
	razredi				dečkev		deklic	
	h	2.	S.	4.	i. !	2.		
					razred			
1. Kršanski nauk	3	2	2	1 4	1		t	13
2. Slovenščina	G	4	3	3	—	—	—	16
3. Nemščina ....	6	8	10	9	—	—			33
4. Številjenje ....	3	4	4	3	—	—			1 1
5. Lepopisje ....	4	4	3	1	—	—			15
G. Risanje ....	—	—	—	2	—	—			2
7. Petje .....	1	1	i	1	—	—			4
8. iSadjoreja ....	—	—	—	1	—	—			1
9. Pletenja in šivanje	—	—•	—	3	—	—				3
10. Razni nauki v nedeljski šoli	—	—					1	J	1	3
Skupaj ■	23	23	23	30	1	1	1 1	1 104
Število učencev in učenk	110	1(3	73	42	20	26	GO	
Število vsili skupaj	—	—	—	—				—			1 1 !
ITT« Očitne preskušnje
prvega polletja so bile 10 in 11. aprila in sicer :	V 1. razredu 10. aprila dopoldne in v 2. raz-
redu popoldne, v 3. razredu 11. aprila dopoldne in v 4. razredu popoldne.
Druzega polletja pa bodo 7. in 8. avgusta, in sicer: v 1. razredu 7. avgusta'dopoldne in v 2. razredu popoldne, v 3. razredu 8. avgusta dopoldne in v 4. razredu popoldne.
9. avgusta bo ob devetih v farni cerkvi zahvalna sv. maša, in potem v šolskem poslopji slovesna delitev šolskih daril.
Napredek
šolske mladosti.
4. razred*
Obdarovani so bili:
Jurca France iz Vel. otoka. Bajc Jakob iz Hruševja.
Likar Marija iz Jdrije.
S t e g e 1 Marija iz Postojne.
Pohvaljeni so bili:
Smole Jožef iz Ljubljane.
Mestek Anton iz Martinjaka.
Ii e n a s i M a r i j a iz llrenovic.
Dobro so se učili:
Cuci Stefan iz Rezije.
Uvetnič Leopold iz Mal pristave.
Dekleva Janez i z Jpave.
Dolenec France iz Postojne.
Kermavnar Anton i/, Postojne.
Klemence Jakob iz Rakitnika.
Majcen France i/, Poslojne.
Milavec Janez iz Poslojne.
3. razred*
Obdarovani so bili:
Milavec J o ž e f iz Planine. Bučar J a n e •{. iz Postojne.
Hočevar Marija ix Kočevja.
Pohvaljeni so bili:
Virant Andrej iz Logatca.
Prek Janez iz Postojne.
Prelesnik J o a n a iz Postojne.
Muhič Frančiška iz Postojne.
Dobro so se učili:
Debevec Janez iz Postojne.
Fajdiga Janez iz llrašč.
Jakončič Albin z Zidanega mosta.
Mihevec Andrej iz Logatca.
Milavec France iz Postojne.
Mislaj France iz Postojne.
Pile Egidi iz Novega mesta.
□	o
Rijavec Jožef iz Oseka pri Gorici. Seifert Alojzi iz Postojne.
Šibenik Jožef iz Postojne.
Htrenar Matevž iz Postojne.
Verbič France iz Postojne.
Vadnjal Janez iz Postojne.
Vičič France iz Postojne.
Zadnik Gašpar iz Rakitnika. Zadnik Vincenci iz Rakitnika. Zagorjan France iz Postojne.
Bucler Joana iz Postojne. Cestnik Karolina iz Postojne.-Ceč Marija iz Postojne. Gaspari Marija iz Senožeč. Gruden Marjeta iz Vel. otoka.
Prelesnik Jožef iz Postojne. Štrenar Štefan iz Postojne. Zad iiik Janez iz Rakitnika. Zupan Viktor iz Postojne.
Burgar Barbara iz Postojne.
Cestnik Terezija iz Postojne. Debevec Frančiška iz Postojne, Ilimnier Friderika iz Postojne. Kranjec Marija iz Stare vasi. Lavrenčič Avguština iz Postojne. Vilhar Joana iz Vel. otoka.
Slabo se jih je učilo :	15.
Izostal med letom je :	L
Število vsili v IV. razredu: 42.
Schwarz Elizabeta iz G-adea. {Šibenik Marija iz Postojne.
Strenar Marija iz Postojne.
Zigman Alta iz Zaloga.
Sl,. 1)0 se jih je učiln: Sd6. Izostalo med letom jih je:	fi.
Število vsili v lil. razredu: 73
2. raxred.
Obdarovani so bili:
f t a v r e n e i c Janez iz Postojne« Spoh n Jožef iz Postojne.
Z e n k o J a n e z iz Šmihela.
Kerstein Karolina iz Litije. Lavrenčič Jožefa iz Postojne. Milavec Marija iz Postojne. Milavec Terezija iz Postojne. Nemec Antonija iz Postojne.
Pilo Vilhelmina i z Novega mesta. Premeri Marija iz Ubelskega. Schwarz Jožefa iz Gradca.
Likar A n G 1 o I» o č n i Hočevar
Pohvaljeni so bili:
Bajc France iz Iiruševja.
Kristan Anion iz Lipice.
V	a d n j a 1 J o ž e f iz Postojne.
Ulrich Emilija i/. Trsta.
Cucek Amalija iz Knežaka.
Srebot Marij a iz Postojne.
Dobro so se učili;
Bizjak Anton iz Postoji e.
Bizjak France iz Zaloga.
Cestnik France iz Postojne.
Cepirlo Anton iz Mal. otoka.
Cernjač France iz Postojne.
Debevec fl'Tinau iz SUvinje.
Devet Jožef iz Postojne,
Dolenec Anton iz Postojne.
Dolenec Jožef i/. Stare vasi.
Fajdiga France iz Postojne.
Geržina France iz Postojne.
Jelačič Janez iz Postojne.
Juh Avgust iz Salkana.
Juh France iz Salkana.
Korni France iz Prage.
Kovač Peter iz Postojne.
Kranjar Jakob iz Zaioga.
Kranjar Peter iz Postojne.
Mahnič Janez iz Vel. otoka.
Marinšek Janez iz Trnja.
Milharčič Janez ml. iz Postojne.
Milharčič Janez st, iz Postojne.
Morel Jakob iz Hraše.
Seher Rihard iz Postojne,
Širca Anton iz Mal. otoka.
i iz Postojne.
i Emilija iz Stubice na Hnnaškem. Amalija iz Lašč.
v
Škerjanec Janez iz Postojne.
Strenar Andrej Postojne.
Verbič Anton i/, |>. stojne.
\ iltiar Franc** iz Vel. otoka.
V.lhar Jožef iz Vel. otoka.
Vilhar Jakob iz Vel. otoka.
Vilhar Kand y/t Postojne.
Zwölf F ranče iz ltakitnika.
Bizjak Marija iz Zaloga.
Itucler Frančiška iz Postojne.
Burgar Katama iz Postojne.
D-deuec Frančiška iz Postojne. Ermoltj.1 Frančiška iz PoMojne. Fajdiga Marija iz Zaloga.
Kranjec Antonija iz Postojne. Lampreclil Pavlina iz Šentvida p. Ip-tvi. M**le Joana iz Postojne, jahava Matilda iz Doberne na Št. Ogrizek Marija, iz Posiojue.
Ostanek Marija i/, Mal. otoka. Pothergar Frančiška i/, Postojne. Premeri Jožefa iz Ubelskega.
Sluga Lucija iz Postojne. °
Smrekar Antonija iz Postojne.
Siegel Elizabeta iz Postojne.
Steiner Julijana iz Postojne.
Vilhar Marija iz Vel. otoka.
VV olf Klementina iz Postojne.
Zigman Marija iz Stare vasi.
Slabo se jih je učilo :	38.
Prav slabo se je učil:	1.
Izostalo med letom jih je:	4.
Umrl je:	1.
Število vzih v II. razredu:	111.
%
1. razred.
Obdarovani so bili:
Wolf A n t o n iz Postajne.
H a b e I s b e r g e r V i 1 h e I m iz Postojne. Globočnik Rudolfi/» (_’ako\ ca.
1* i k e 1 Gregor iz Logatca.
Likar Amalija iz Postojne. Steiner Marija iz Postojne. O g r i z e k M a r i j a iz Hrašč. Teran 31 a r i j a iz Zič.
Pohvaljeni so bili:
Hinsinger Jožef iz Novega mesta.
V	a d n j a 1 Anton iz Matenje vasi. Zagorjan Anton iz Postojne.
I) o 1 e s Jakob iz Diljc.
V	e 1 e p i č Marija iz Postojne. Bole Marija iz Matenje vasi. Sebald Marija iz Postojne. Fajdiga Frančiška iz Zaloga.
Dobro so se učili:
Bizjak Matija iz Postojne.
Burgar Matija iz Postojne.
Butolo France iz Rezije.
Cestnik France iz Postojne.
Čelliar France iz Rakitnike.
Pole« France iz Postojne.
I)'irn:č Luka iz Zaloga.
Fajdiga .Jam /, iz Mal. otoka.
Glažar Jakob iz Postojne.
Klemenec France iz Rakitnika. Klemenec Peter iz Mal. otoka.
Kovač Andrej iz Postojne.
Kraigher Jožef iz Postojne.
Kukec Andrej iz Postojne.
Malnaršič Janez iz Stare vasi. Marinšek Jožef iz Postojne.
Marinšič Jožef iz Postojne.
Maver Janez iz Bilj.
Milharčič Jakob iz Postojne.,
Otoničar Matija iz Zaloga.
Paternost France iz Postojne»
Schmitz Julij iz Gradca.
{Šibenik Anton iz Postojne, fstrenar Andrej iz Postojne. Vadnjal Vincenci iz Matenje vasi. Verbič Matija iz Postojne.
Vičič Jakob iz Postojne. Vodopivec Jakob iz Grobešč. Zadnik Jožef iz Rakitnika.
Zupan Andrej iz Postojne.
Ženko Janez iz Grobšč.
Ambrož Marija iz Rakitnika.
Čeč Joana iz Postojne.
Fajdiga N^ža iz Mal. otoka.
Fajdiga Joana iz Mal. otoka.
Fatur Marija iz Zaloga.
Jelovšek Rozalija iz Postojne.
Komi Amalija iz Prage.
Kovač Antonija iz Postojne. ,
Kovač Frančiška iz Zaloga.
Milavec Jožef iz Postojne.
Petkovšek Karoline iz Postojne. Povšnar Joana iz Postojne.
Sajovic Joana iz Postojne.
Sever Marija iz Postojne.
Smerdel Ana iz Stare vasi,
Suša Marija iz Postojne.
Vidic Marija iz Postojne. Wartbüchler Margareta i r. Postojne. Zore Katarina iz Postojne.
Žabec Jožefa iz Zaloga.
Slabo se jih je učilo:	33*
Prav slabo se jih je učilo:	O.
Izostalo med letom jih je:	7.
Število vsili v I. razredu:	113
Iz r i s a r i j e, Obdarovan je bil:
K e r m a v n a r A n t o n iz Postojne.
Pohvaljeni so bili:
Bajc Jakob iz Hrušerja.
Jurca France iz Vel. otoka. Smole Jožef iz Ljubljane.
Cvetnic Leopold iz Mal. pristave.
Siegel Marija iz Postojne.
Lenasi Marija iz Hrenovic.
Število vsih v risarii: (j G.
Iz petja, Pah valj eni so bili:
Kermavnar Anion iz Postojne. Smole Jožef iz Ljubljane.
Milavec Jožef iz Planine.
Pile Egidi iz Novega mesta. Lavrenčič Janez iz Postojne. Zagorjan Anton iz Postojne.
Lenasi Marija iz Hrenovic. Lavrenčič Avguština iz Pos/ojne. Stegel Marija iz Postojne.
Likar Marija iz Idrije.
Himmer Friderika iz Postojne.
Premeri Marija iz Uhelskega. Lavrenčič Jožefa iž Postojne.
Likal- Ana iz Postojne.
Hočevar Amalija iz Lašč.
Ogrizek Marija iz Hrašč.
Globočnik Emilija iz Stubice na Hrov. Likar Amalija iz Postojne.
Iz s a d j o r e j e,
Sadjoreje se je učilo 68 dečkov. Iz med tih pohvaljeni so biii:
Bajc Jakob iz Hruševja. Jurca France iz Vel. otoka. Mestek Anton iz Martinjaka.
Milavec Jožef iz Planine. Virant Andrej iz Logatca.
Iz dekliške obrtnije«,
Vdekliško obrtniško šolo je hodilo 60 deklet. Iz med tih pohvaljene so bile:
Lavrenčič Avguština iz Postojne. Likar Marija iz Idrije.
Stegel Marija iz Postojne.
Lenasi Marija iz Hrenovic. Milavec Marija iz Postojne. Hočevar Marija iz Kočevja.