242. številka. Ljubljana, v petek 22. oktobra. XIX. leto, 1886. Ichaja vsak dan we*»-r, tziiu4i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stri j s ko-o«« rak e dežol« za m leto 15 gld., za pol leta 8 prid., za četrt leta 4 jrld., zi eden učenec 1 jrld. 40 kr. — Za Ljubljano tire* pošiljanja nrt u(,m za l8e 'et0 13 tfld.t za ttitrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 jfid. 10 kr. Za pošiljanje na dom mi-ur.a se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje »e od cetiriatupne petit-, rste po H kr., fie se oznanil" j«;d"iikrnt tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr. če su trikrat ali večkrat tiska, i'opioi naj se izvole trankimti. - Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u p r a vn i Stv o je v Kudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolb"*". Upravni št vii nuj sr blagovolijo pošiljati naručnirie. reklamacije, oznanil*, t. j. vae ndininistrativne stvari. „Okolu Nemčije". Dne 16. t. m. se je v Pariz povrnil veliki francoski domoljub Deroulede, kateri se navadno imenuje apostol „lige patrijotov". Bil je sedem mesecev z doma in kakor je sam v svojem kratkem govoru omenil občinstvu, katero ga je prišlo na kolodvor pozdravljat, „potoval je po Italiji, Greciji, Turčiji in Rusiji" ter tako storil pot „okolu Nemčije*. Naravno, da ne bodo male važnosti utisi, ka tere si je Deroulede, ta sloveči sovražnik nemštva, na svojem potu pridobil, ker iste utise bode veliki domoljub sejal v francoski narod in to seme — to lahko že sedaj rečemo — bode pomnožilo srd Francije proti sosednjej državi, bode dalo narodu in vladi pogum, zahtevati od Nemčije zadostilo za po nižanje 187u leta. Prvi glas z Derouledovega potu nahaja se v francoskem „Matinu" in v nemških li stih čitamo, da je Deroulede dopisniku „Matinovemu" tako-le poročal: „Najprvo šel sem v Italijo in čudil sem so, da nesem takoj našel sovraštva proti francoskemu imenu, kakor se mi je dejalo, nego našel sem veliko simpatij, vroče simpatije v imenu sorodnosti, tradicije m sokoristij. Nekoliko predsodka je proti nam. A le prav malo je tistih, ki se zanimajo za Savojsko in Nizzo ter zato klečijo pred nemškim malikom. Zdravi razum Italijanov pa se upira tej politiki. Dejal sem jim, da Francija Savojskega in Nizze ni vzela, nego iz hvaležnosti v dar dobila. Da si dobimo prijateljstvo Italije, moramo odstraniti nekatere njene predsodke proti nam. Italijani se na pr. boje, da bi mi utegnili papežu pomagati do posvetne oblasti; bojijo se tudi naše politike v Srednjem morji. Jaz storil sera vse, da sem jih potolažil in reči moram, da Frevcinetova politika ne plaši Italije. Zveza z Italijo sklenena bode, če bodemo mi le hoteli, će bodemo umeli, da imata oba na roda le vkupne koristi. Da se je odklonila plov-stvena pogodba francosko-italijanska, to je bilo pogrešno in nespametno. Čas je, da se ta neumnost zopet odpravi! Koristi Marseillske so važne, a važ-niše so koristi Francoske! Mi pogodbo moramo odobriti, to bode prva podlaga za zvezo Francije z Italijo." Grecijo, dejal je Deroulede, je Francija v malem, in če bi bila pied meseci vojna navstala, on bi šel v grško vojsko. Ni storila pr»v Rusija, da je z drugimi vred Grecijo odvračala od boja proti Turčiji. Bolgari, je dejal, so narod nehvaležen, ki je pozabil, kaj jo carju dolžan. O Rusiji je Deroulede ves očaran. Ruski narod, od prvega do zadnjega, črti Nemce. Zanj so Nemci zatiralci, odrtniki, a Francoze cenijo Rusi. Jedno samo loči ruske politikarje od Francije: to je francoska državna uredba. „Jaz", je poročal Deroulede, „skušal sem napačno mnenje popraviti z vsemi svojimi močmi. Po v sod i sem dejal: Jaz, re publikanec, jaz mislim, da je za republiko živa po treba, zve/ati se s carjem. Zveze nemajo nič pri državnih uredbah, one imajo le to pred očmi, kar je koristno obema. Vi so bojite, da se po Rusiji razširijo prevratni nazori, a dežele vaše so predaleč od Francije; Vam nevarnost preti iz Nemčije, ka tera Evropi usiljuje s\«»j;t povelja, odkar je bila premagana Francija. Nevaren je Nemec, on je vas in naš sovražnik ! V Rusiji sem povsod preobrnil svoje poslušalce. Katlcov snm je v mojem duhu napisal čl.mek, s katerim se jih je premnogo ujemalo. O mojem potovanji so se poročale neslanosti, da ko me iz Rusije iztirali, a to vse so bile same laži. Jaz ponavljani, tka so mi bili prijazni vsi Rusi in da so mi istega dne. ko se je trosila vest, da sem iztirim, ruski časni kur j i napravili veliko pojedino. Napil sem jaz carju in carevni ter dejal, da sem republikanec, da pa Francijo in Rusijo prevroče ljubim in zato pijem na zdravje carja, ki je jedini potrebna vez tolikih milijonov ljudi). Spomnil sein jih tudi, da je carevmi tista čarobna danska piiti cesinja, ki je z nami vred dočakati morala žalostne dneve, da se je planilo na njeno domovino in jo pustošilo, to je srčna vez mej princesinjo Dagmar in ITrancijo! Rekel sem že, da mi nikdar ne pozabo-demo, da je Aleksander II. stopil mej krvavečo Francijo in mej Bis ina reka. Da, če bi Vi bili čuli vroče napitnice, s katerimi se je meni odgovarjalo, če bi bili čuli izraze smpatij za Francoze, če bi videli, kako vsaj toliko, kakor mi, Nemce sovražijo Rusi, od mužika gori tlo generala, potem bi mi dejali: francosko- ruska zveza je dognana stvar; Franciji ni druzega treba, kakor le hoteti' Francoska republika in rusko carstvo imata vkupne koristi in vkupno sovraštvo, notranja politika se v to nema umešavati in razlika, ki je mej vladavinama obeh držav, ne more odstraniti simpatije, katera sili oba naroda, da si v roke sežeta preko Nemčije. Jeden vzgled: Ruski častniki Be strastno zanimajo za Boulangerja in njegovo postopanje in očitno razodevajo zanj svoje simpatije. „Na njegovo politično ulogo", so dejali, „se ne oziramo; stvar vojvode Orleanskega nas nič ne briga. Nas zanima da je general Boulanger vojniška moč, važna peza, ki more stvari nagibati na kvaro Nemčije." Da se je po Boulangerji vzbudil francoski ponos, to navdušuje tudi Ruse. Ruske vojske Deroulede prehvaliti ne more. Narod na Švedskem in Norveškem, po roča Deroulede, je vnet za Francije, a kralj je za Nemčijo. Ta unuk Bernadottov pravi očitno: „Moja krv je francoska, moje srce je švedsko, a moja pamet je nemška." Na Danskem vse sovraži Nemca. Tam neso pozabili ne napada, ne ropanja in ko sem, pravi Deroulede v Kodanji dijakom govoril o pravici, ki vsekdar zmaga, navdušil sem do vrha mladino in vsi so z mano vred klicali: „Vivat juetitia, et libertas! tt Kar se tiče Holandskegu, to znate, da Francijo ljubi, a je tako, kakor Avstrija. „Nemara videti nemške nevarnosti." O Belgiji je Deroulede dojil, da s- jej je za samostojnost bati bolj Nemčije, kot Francije, a sklepal je svoj pogovor z dopisnikom tako-le »Petnajst let že Evropa trpi nemško diktaturo; danes pa je sita te diktature. Mi moramo gledati, da ta položaj obrnemo v svoj prid." Ako se oziramo na to Derouledovo poročilo, nam je jasno, da je dovolj goriva in razstreliva „okolu Nemčije". Bismarck bode še govoril o „crnih pikah!" 0 izključevanji Slovanov iz služeb mej Nemci. in. Tolažiti se samo s tem, da tudi Slovani ne bodo jemali Nemcev v službo, ne pomaga veliko; LISTEK. Lov na gorah. (Češki spisal R. E. Jainota, poslovenik J. Sattler.) Pred nekolikimi leti bil je diven mesec sep tember. Se več ko štirinajst dnij vel je veter po, poslednjem ovsu in bil je to hladen veter severen; ali potlej se je zdelo, kot bi potekajoče leto hotelo zaživeti še na kraji svojem, in nastali so dnovi krasni. Majhen vetrič je kotalil po venečej travi črn-kast osušen list hruškov, zažumel je vsakokrat v vrhovih drevesnih, ali vselej le kot bi zašepetal in že je umrl. Dotaknil se je komaj čela od vročine razpaljenega, kar pa niti trohice basnih) ni. Kokoši so si zopet brskale pod drevjem jamice in so opra-ševale o žarkih solnčnih, obilo od strani na nje spa-dajočih. Prej so hodile na travnik popoludne; zaradi nastalih prekrasnih dn j so pa morda mislile, da se vrača zopet poletje In zato so se hotele po okolnostih ravnati. Pes se je ulegel v senco, iztegnil rudeči svoj jezik in sopel kakor s soparo. Potem je zadremal; temu se ni bilo čuditi, saj človek sam ni vedel, kako bi prebil ta popoludan, če se ni hotel baviti s čitanjem kake knjige, pri čemer so se zaprle oči od spanca in misli rojile po naj5* raznejših krajih sveta. Gledal sem nek tak popoludan na streho, s katere je zletel samec godrnjač, zadnji izmej golobov, kar zaškripljejo vratca pri sadovnjaku: jaz se ogledam in — a j, moja stara družba, s katero sem že bil prestaknil okolico našo, pridrevila je v dvo rišče s hrumnim razgovorom. Vsi so imeli puške, tudi pes jih je spremljal. „So gospod doma ?" vprašajo. „Brž čas me hote nO lov imeti?" rekel sem sam pri sebi. Bes te lopni! že so me ugledali ter kličejo: „Hujd po puško, pojdenio." „A kam ste namenjeni ?" „Na jarebiC'1 zaporo; obljubili ste nam včera." „V tej vročini?" „Odjenja, preden les preidemo; bomo itak lovili za goro!" „Obečal sem vam, ker ste me prekanili", trčeni natihoma o vest vsi puško čez ramo in UtaknivSi kakih dvanajst patronov v žep Na to sem ^e pridružil tovarišem. Šli smo; ali to j" bilo boja! Po malem kakor raki, kot hi ob vsakem koraku preudarjali. In veu- der se niti tako ni bilo možno vročine se ubraniti. Sobice se je upiralo v moj hrbet kakor kol in pripekalo kakor peč, in vrhu vsega tega bi š" imel kmalu streljati na jarebice. Tarnanje moje ni vzbudilo sočustva. „Stopajte rajši hireje", oglasilo se je, „da pridemo brž v les, hojke imajo dovolj goste veje, ki nas bodo skrile pred solncem. Drugače nas niti naj lepša beseda ne ubrani pripeke." In hočeš nočeš korakal sem torej bitr je po pohojenej stezici čez travnike. Inače se tu nahajajo prave kaluže, tako so travniki mokri, ali takrat je malone tudi po D jvlažnejših mestih trava izgorela. Sicer so pa to slabi travniki. Satna ostrica, sam mah, nekoliko bičia, zares čudna o tava, Le tu in tam se vspenja nad ustale rastlino kak žolt cvet urnike na dolgem steblu svojem. Tu na teh rhho-žetih je njen dom. Drugega cveta pa ne ugledaš ; rastlinstvo je tu zelo enolično. Očividnn nesmo šli po srečnej poti; drugje so brežine polne redkih cvetk. Konečno smo došli v les. Kak oddihljej! Hoje so razprostirale svoje veje nad nami prav materino, da s: so se videli tudi tukaj sledovi vročine. Zemlja je bila trda od suše, in žoltaste hoj kine iglice so t kajti Nemci so zdaj v boljšem položaji nego Slovani. Poslednji so dobili gospodstvo z večine tudi po slovanskih mestih ali mestih na slovanski zemlji. Mi imamo tu na prvem mestu Avstri.o pred očmi. Nemško bogastvo in nemške pridobitve so nastala, kakor smo rekli, za velik del a pomočjo tudi slovanskih rok. Slovan nema takega bogastva in nema gospodstva tudi tam, kjer bi bilo naravno, da on gospoduje. Slovan nema mest in trgov v svojih rokah v jednakem, še manj pa v razmeino jednakem številu, kakor Nemec. Nemec gospoduje na več kra jib po mestih z večino slovanskega prebivalstva. Ako hoče torej Nemec zdaj te kraje, ta mesta ob držati v svoji oblasti, dela krivico Slovanu, ker mu hoče tako odtrgati zemljo, ki bi morala biti slovanska lastnina. Ne glede na to krivico, Slovan ni tako močan, kakor Nemec, da bi se boril proti njemu z jednakim orožjem. Tu je ravno taka, kakor z jed-nakopravno8tjo. Še, če jo Slovanom podele popolnem, kakor je doslej neso, ostanejo Slovani zadej vsled tlačenja v preteklosti S'ovan je zaostal v Avstriji kulturno, ne po svoji krivdi, in isti uzroki so ga pritiskali tudi na narodnogospodarskem polji, da je ostal glede na mero blagostanja in glede na ročnost za pridobo jednakomer.iega bogastva. Po vsem tem Slovau nema take moči, da bi se branil z jednakimi sredstvi proti Nemcu tudi glede na podeljevanje siužeb lastnemu rodu. Kdor bi hotel torej slovanske narode spodbujati za jednako postopanje, kakor Nemci, bi svetoval nekaj, za kar nemajo Slovani pomočkov v rokah. Razvidno pa je iz tega, da je Nemec dobro preračunil nasledke svojih prvih korakov v pogledu izganjanja slovanskega življa. Primerjati je to postopanje Nem cev nameram, kedar nasvetujejo ali se udajo Nemci za preustroj raznovrstnih ustavnih volilnih redov. Tudi na to stran preračuni jo vselej, kako bi se okoristili ou škodo Slovanov, in še le, če se jim posreči osnovati tak načrt, pridejo ž njim na dan ter ga priporočajo kot napredek ustavnega življenja. Nemci so povsem previdniši od Slovanov, ka terim se je vedno boriti, da bi se jim delila poštena mera, ne pa, da bi prehvapili druge na svojo korist in škodo tujčevo. Nemec se itak ne ponuja za hlapčevska dela mej Slovani, in bi še Slovan ne imel izpraznjenih mest za take ponudbe. Ker nema Slovau v svoji oblasti mnogo trgov in mest, tudi na lastnih tleh ne, tudi ne more odločevati o tem, da bi vspreje-mala mesta za svoje uradnike samo slovanske moči. Slovan, ki bi čakal torej mej svojci v mestih službe, bi bil jako na slabem. Že veliko izdatniši je pomislek, da Nemci ne dobe mej svojimi ljudmi zadostno število poslov in težakov za svoje potrebe. Ko bi sklenili na pr. na Dunaji, da bi ne vspreje-mali več slovanskih dekel in hlape v, bi nastalo najbrže hudo leto mej Neslovani, in na prvem mestu bi začelo togovati Dun*jsko „pra nemško" Židov stvo, ter bi ono gotovo delalo za razveljavo takega sklepu. Veliko pa je tudi na tem, da se Slovani po mestih s pomešanim prebivalstvom nekoliko organizu-jejo. V takih mestih je vender nekaj samostojnih slovanskih družin, katere bi jemale slovanske posle Jednako pa je v takih mestih tudi nekaj nenemške jo delale tako polzko, da smo morali neprenehoma paziti, da ue bi padli, kar bi nikakor ne bilo jako prijetno. Štrlelo je z mahom poraženo kamenje tako sumljivo kvišku, da bi se pri padu vsekako ž njim bili srečali. Naravno je, da niti tukaj ni bilo več rastlin ko tam in travnikih. Kosmulje z bledo zelenimi jagodami, nekatere volčje črešnje na mestu vlažnjem, posamezna ločika z žveplenastim cvetom, to je bilo vse. Po senožetih šli smo tibo; slehernega misli so bile jedino pri vročini solnčnej; toda prijetni hlad lesni je razvezal jezike družbi našej. „To bo smešno,14 pretrgal je molčanje jeden. „Da bi se le ne jezil," omenil je drug. „Saj lazume Salo, inače bi mu tega ne storili." „Pa kdo in kaj?" vprašal sem jaz, ker mije bil skrivnosten ves razgovor. „A vi še tega ne veste ?u reklo jih je več ob jednem. „Smejali se boste. Ta kratkovidni pisar iz mesta, saj ga poznate, rad z nami strelja; čaka nas ob kraji lesa in pojde z nami na lov. Naročil je po poslu že včeraj puško, katero mu nesem. Mi smo jo pa nabili skoro do vrha s perjem; ta se bo čudil kedar sproži." Vsi smo se nasmejali. gospode, ki po skušnjah laže izhaja s slovanskimi služabniki in pomočniki. Snovat' je torej slovanska društva ne samo v zmislu. da se Slovani spoznavajo in likajo mej seboj, ampak tudi zato, da priskrbe službe Slovanom mej Slovani, in da podeljujejo v obče Slovani vsakovrstno pomoč Slovanom. Samo po taki poti bi bilo možno nekoliko povrniti Nemcem z jednako mero in bi se zavedal in zbiral slovanski element na svojo roko tudi v mestih, kjer gospodujejo in, kakor se vidi, tudi strahujejo Nemci. Sicer je pa nemarnost slovanska po mestih prevelika, da bi se bilo mnogo nadejati o lastni organizaciji tudi v gospodarskem oziru. Slovenci že celo si ne bodo pomagali, če jih tuja sila ne primora Kako je narod upal na pr. pred par leti na Goriškem, da dobi vsaj o trgovini lastna skladišča v Gorici: a vse je ostalo po starem. Sila mora Slovana spodbujati, in zato smo mi, po svojem prepričanji o slovanski naravi še radi, da začenjajo tujci slovansko nemarnost dramiti Za vzgojo slovanskega in sosebno še slovenskega naroda bi mi kar želeli, da bi tujci povsod Slovane izključevali in se teh sklepov na vse strani strogo držali. Taki sklepi bi bili za slovansko bodočuost pomenljivi in nikakor ne škodljivi. Saj še kmetijstvo je že v velikih skrbeh, ker mu ne dostaje poslov dovolj, to pa zato, ker hiti vse v tovarne in mesta. V tem je nekaj dobrega, da začne kmet zboljševati polje in tako zmagovati tudi stroške za dražje posle. Sicer, ko bi ostale na kmetijah vse tiste moči, katere se odtegujejo zdaj v mesta in v obče na tuje, bi se ne bilo bati slabih nasledkov, če tudi se govori že o proletarijatu na kmetih. Statistika ne kaže prevelikega pomno-ževanja zlasti našega naroda, in to je dokaz, da so razmere nepravilne glede na narodno gospodarstvo. Kjer je prava sila, tam se poprimejo v veči meri tudi rokodelstva in obrti. Ravno Slovenci so pa premalo podjetni: Čakajo toliko časa, da jim zasede tujec najboljša ležišča za tovarne in druga | podjetja. Potem kar zahrume naši ljudje v tuje tovarne in tako ostanejo zopet — tlačani tujstvu. Slovanom je dolžnost, da začnejo svojo nekoliko pasivno naravo premišljevati in ravno, ker je premalo napredna, z zavednostjo dramiti jo ter potem narodno gospodarstvo oživljati v vseh dozdaj zanemarjenih, pa vender mej njimi možnih oddelkih in strokah. Slovanom je treba inicijative tudi v podjetjih in pripravljati domačo zemljo za večji obseg prebivalstva. Slovanom je treba gospodarskih šol razne vrste in ne samo poljedelskih. Slovanu je treba ne toliko hvaliti lepo domovino, kakor pa skrbeti, da se ne bo izseljeval iz te „rajske" domovine na tuje. Osnujmo priprave, kjer se domače delo izplača vsaj toliko, kolikor delo na tujem, potem domači živelj ne bo hrepenel mej tujce, tudi mej Nemce ne. Vzgojujmo domaČe mojstre za obrti, za katere je sirovih snovi doma, potem dobi narod dela doma; tudi mesta bodo potem vzgojevala in širila slovanski živelj v veči meri, nego doslej, ker domaČi mojstri osnujejo rokodelnice in tovarne tudi v mestih. Na kmetih in v mestih je torej skrbeti za obrtna dela in potem se zboljša tudi stanje slovanskega življa. Čas bi bil, da bi se Ni bilo več daleč do konca lesa. Mesta so se začela osvetljevati jasno mej debli in potlej je pot izginila. Najstarši iz družbe pripoveduje, kaj je že doživel. Kako je nekdaj ulovil ježa in ga nosil mej celim lovom. Prišel je pre nek znanec tudi iz mesta in nekdo mu je rekel, da ima on (naš stari) v robci lepe gobe. Ta znanec iz mesta se je pre hotel pošaliti ter se je priplazil skrivaj k robci, visečemu na roki lovčevej, in ko je bil pri njem zgrabil je pre z roko, boteč gobe razmečkati, pri čemer si je neki grozno razbodel roko. Na to so bile zopet druge šale in kmalu potem smo prišli iz lesa. Nekoliko korakov od poti sedel je na kamnu pisar. „No, že pridete," hudoval se je, „čakam vas tu skoro jedno uro." „Pridemo pa vendar le," dejali srao, „bodite mirni, tu imate puško." Stari lovec nas je vodil. „Obrnimo se takoj v levo," dejal je, „včeraj sem tukaj našel jato, tu bode kje blizu. To vam pač pokladarn na srce, da mi ne streljate po zajcih, ni mi treba niti jednega, in streljati na slepo srečo, bila bi škoda." In že smo se razstavili v vrsto drug od dru- Slovan povzdignil tudi na široko nad navadna in celo nizka opravila, za katera drugi ne marajo. Hrepenenje na tuje se rodi samo vsled nedostatnih in pogostoma celo neznosnih razmer na domači zemlji. Čas bi bil, da bi prenehalo sto- in stoletno tudi gospodarsko hlapčevanje; iz tega prihaja tudi velik del politične zavisnosti, kakor sledi socijalna zavisnost, kar naravnost sama po sebi iz dela na nizkih stopinjah. Nemško izganjanje porabijo naj Slovani kot dobro znamenje za preustroj domačega gospodarskega življenja. Kakor namerjajo Nemci sami sebi zadoščevati in celo slovansko zemljo še nadalje odjemavati z odstranje* vanjem slovanskega služabništva; kakor se hočejo Nemci stalno utrditi tam, kjer jim je pomagala slovanska roka skozi stoletja do gospodarstva, bogastva in konečno mnogo tudi po tej poti do politič-nepa gospodstva; jednaka naloga je Slovanom, da skrbe sami za svoje moči v gmotnem družabnem in naposled političnem oziru. Samo tako vzrasejo na slovanski zemlji tudi v resnici slovanska mesta, iz katerih ne bodo drugim narodom razglašali sklepov, kakoršni pričenjajo mej Nemci v Avstriji novo, ne ravno častno, vsekakor pa za Slovane jako poučno dobo. Da bi pouk pač dober sad obrodil! F. Podgornik. K položaju na Bolgarskem. Pazni čitatelji so se gotovo že davno uverili, da se iz Sofije dohajajoče nam vesti ne ujemajo z resnico, marveč da so pisane tako, kakor baš ugaja gospodom Stambulov, Mutkurov in drugim, ki imajo sedaj moč v rokah in jo sebi v korist uporabljajo. V dokaz temu navajamo v naslednjem dopis iz Hu-ščuka v „Budapester Tagblatt"-u, to je v listu, kije sicer največji nasprotnik slovanstva. Rečeni dopisnik piše: „Že več tednov čitam v Vašem listu vesti is Bolgarske, katere so izmišljene in lažnjive. Jaz po svojem poklici zdaj pa zdaj obiskujem bolgarska mesta, a zagotavljam Vam, da se vse one vesti, ki jih čitam v Vašem in v zahodno-evropskih časnikih, ne ujemajo z resnico. O dogodkih v Kitaji in v Japanu je evropsko časnikarstvo boljše poučeno, nego o tem, kar se v nas dogaja, in vsako izvestje, katero ni neposredno izmišljeno, je tendencijozno zavito in navlašč popačeno. V vsem evropskem časnikarstvu se trdi, da Bolgari ničesar iskreneje ne žele, nego da se odtrgajo od Rusije. To je, dovolite, nezmisel. Bolgari v istini neso toli inteligentni, kakor treba, a tako bedasti neso, da bi odklonili roko Rusije in vsprejeli pomoč Angleške ali pa Avstro-Ogerske. Bolgari (jaz menim narod bolgarski, ne pa regentstvo) vedo, da jih njih vera in jezik vezeta z Rusijo, tudi ne morejo pozabiti tega, da je Rusija bila, ki jih je osvobodila turškega jarma. Zdaj pa zdaj more mej Rusijo in Bolgarsko nastati kako nesporazum ljenje, a konečno prodrlo bode prepričanje, da so Bolgari in Rusi sinovi jedne narodne obitelji. Ako člani regentstva, ki so vsi od prvega do zadnjega sami sebičneži, ki nemajo ničesar izgubiti, a morejo s svojim uporom česa pridobiti, skušajo Bolgare nahujskati proti Rusiji, moram Vas opozarjati, da se to godi le z namenom, da dobe' oblast v roke in da potem sklenejo dogovor zega kakih petnajst korakov ter stopali počasi skozi veliko krompirišče. Puško s petelinom nategnenim imel je vsak pod pazduho. Sledovali smo vsi s pogledom svojim psa, polje pred nami oprezno pre-iskajočega. V tem je zaklical nekdo na desnem kraji: „Zajee, ne streljajte." In zares je kakih petdeset korakov pred nami utekalo nekaj rdečkastega mej vrstami krompirjevimi. „To je čuden zajec!" omenil je sosed. „Brž čas ga je vročina opalila." „ Neumnosti, lisica je, le streljajte!" zaklical je vodja naš in že smo sprožili. Strelov je padlo kakor maka, ali lisica je bila precej daleč in jarebični broki (šprih), če tudi so jo zasegli, jej neso mnogo škoditi. Vendar se je na jedenkrat obrnila in bežala pošev. Kdor je na levem kraji, utegne jo dobiti. Ozrli smo se v ono stran. Da bi te bes! Stal je tam pisar. Ni vedel, kaj ga čaka. Pripravljal se je baš k strelu: dejal je puško k licu in meril jako pozorno. Puf! puf! razlegala sta se hipoma dva njegova strela in okrog njega razletel je cel oblak perja. (Darje prih.) z Rusijo, kolikor močno ugoden za — politiške ae-bičneže. (Štreber.)". ..Vsi pošteni in odlični Bolgari, brez razlike razreda in stališča so udano, čvrsto in neupogljivo za Rusijo in iskreno žele tesne zveze z Rusijo, z veliko slovansko državo, ki je jedina sposobna, da čuva našo nezavisnost in slovanski naš značaj, ter nam more zajamčiti varno in srečno bodočnost. One, ki neso teb mislij, katerih število pa ni ve liko. vodijo osobne koristi, domoljubja ne poznajo ti ljudje. Ti ljudje, na čelu njim Stambulov, jako dobro vedo, da kadar dojde poštena vlada, da bode hitro konec storila njih nečistemu delovanju. Radi tega bore se z dušo in telesom, da pridrže oblast v svojih rokah in jih v tem nekatere osobe podpirajo in izpodbujajo. Narod se kakor prej neprestano tor ori z u je, a pri tem slepi se Evropa z lažnjivimi in tendencijoznimi izvestji." Dopisnik potem pripoveduje, kako so Kaul-barsa povsod naisrčneje pozdravljali, da imajo Kaul-barsu Bolgari veliko rajši nego Tiszo, dasiravno mani obeta nego poslednji in da Bolgari ne marajo za parlamentarizem, kakeršen je v Madjarski. Za tak parlamentarizem se lepo zahvaljujejo; kajti imeli so ga že, a siti so ga do grla. Tisza naj upeije „svobodo" v Ogerski, a za Bolgarsko naj ga briga ne tare. On ima dosti posla doma in m treba, da pometa pred drugimi durmi. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 22. oktobra Poljski državnozbomkl klub končal je svoja posvetovanja o bančnej predlogi. Sklenil je glasovati povsem za vladno predlogo. Poleg tega je pa klub v obliki resolucije sklenil vladi priporočati celo vrsto želja, da se nanje ozira. Poljski klub želi, da bi se bančni cenzori jemali tudi i/mej malih posestnikov iu rokodelcev, da bi banka posoje-vala tudi na surovine in obrtne izdelke, ki so spravljeni v založiščih; da se v Cislitaviji osnuje še deset podružnic; da se provizija za posojila, ki se je povišala za 3/4°/oi zopet poniža; da bi malej obitniji in kmetijstvu, kakor tudi posojilnicam banka dajala več kredita, in da bi bančni uradi občevali s strankami v deželnih jezicih, z oblastvi pa v uradnem jeziku. Vnaiije države. Holgaraka vlada je dva stotnika odpustila iz .službe. 5 stotnikov in dva poročnika so sami odstopili. Novačenje se bode odložilo zaradi nenormalnega položaja. — Nek bolgarski list objavlja na drobno strašne dogodke pri volitvi v Dubnici in trdi, da jih je indirektno prouzročil general Kaul-bar« s svojim rovanjem. Obe stranki sta se »tepli, ker je ruska stranka bila močnejša se je polastila vladnih kandidatov. Jednega so udušili in na kosce razsekali, druzega pa ubili in še mrtvemu z noži mesarili glavo. Podprefekta in jednega profesorja so tudi ubili in j a razsekali na kose. — V Plovdivu so v soboto zaprli vodjo ruske stranke in ne ve se, kam so ga odpeljali. Ruski konzulat pa morajo stražiti vojaki, da ga ne napade razdraženo prebivalstva. Po vsej deželi vlada popolno brezvladje, oblastva nemajo skoro nobene avtoritete. Sedanji položaj se ne bode dolgo obdržal, v kratkem bode prevrat. — Velevlasti se pa dosedaj še neso nič dogovorile o osobi novega kneza. Vse čakajo, koga bode predlagala Rusija. Slednja pa neče nobenega predlagati, dokler se ne premene razmere v Bolgariji. Iz Peterburga se piše „Pol. Corr.", da vlada v odločujočih ruskih krogih jako miroljubno mišljenje. Ruska vlada se ne bode dala zapeljati po „Moskovskih Vjedoraostih" in druzih listih, ki vedno zahtevajo, da mora zasesti Bolgarijo, da reši svojo čast. Ruska vlada misli da narodne časti Rusije ne more kompromitovati peščic« pustolovcev, ki so zapeljali bolgarski narod k nekvaležnosti do Rusije. Časniki ne bodo Rusije zapeljali, da bi zgrešila prave koristi svojega naroda in lahkomiselno rušila mir. Da bi Rusija prijela za orožje, morali bi drugi elementi napadati njeno čast, nego so v Sofiji. Sedaj Rusija stato nema nikakega uzroka, ko so druge velevlasti jej zagotovile, da ne bi potrdile zopetne volitve kneza Aleksandra. „Petersburger Zeitung" objavlja neko Kaulbarsovo pismo. General pravi, da je njegov položaj težaven, položaj regentov pa nevaren. Regenti so zato tako trdovratni, ker vedo, da so v nevarnosti, ko bi kaj odjenjali, ko so narod tako daleč zapeljali. General upa, da bode premagal vse ovire, ki se mu stavijo in pravi koncem pisma, da se najboljše smeje, kdor se zadnji smeje. Ze dolgo se govori, da sta Rusiju in Turčiji* sklenili zvezo. Koliko je v tem resnice, se pač ne more vedeti. Ker pa sedaj Turčija podpira rusko politiko v vsem, je vender mogoče, da je nekaj na tem, četudi zveza najbrž tako daleč ne sega, kakor trdijo nekateri Rusiji sovražni listi, ki hočejo severno slovansko državo spraviti s tem ob veljavo, da se brati z barbarično Turčijo. Mi smo preverjeni, da se Rusija zaradi tega ne bode izneverila interesom slovanstva in pravoslavja, ako je sklenila tako zvezo. Najbrž upa tudi na ta način pri sedanjih odnošajih tako največ storiti za Slovane, ki so še ostali pod turškim gospodstvom. General Kaul-bars nekda samo zategadelj ni potoval v Vzhodno Rumelijo, ker bi se odo to utegnilo tako tolmačiti, da Rusija hoče rušiti turške pravice, to bi pa utegnilo motiti dobre razmere mej Rusijo in Turčijo. — Kakor se poroča iz Londona, hoče si Rusija pri Bvojiti jeden otok v Marmarskem morji in ga utrditi. Tudi v Italiji se pojavljajo štrajki delavcev. V Fagnano Olonu blizu Milana so v tamošnjih tkal nicah in predilnicah vsi delavci ustavili delo. De lavci že razgrajajo in ropajo tovarne, ker jih šču jejo anarhistični ageuti. Kaiabinjere so napali s koli in noži ter jednega težko, več jih pa lahko ranili. Župan je telegrafično prosil vojaške pomoči. Iz Milana sta se že odposlala dva oddelka konjice, da napravita red. Veliko pozornost vzbuja okrožnica Wolseleya, ki v imenu angleškega vrhovnega vojskinega poveljstva javlja, da je vojvoda Gambriški opazil, da mnogim častnikom primanjkuje znanosti. Nadalje ta okrožnica Častnikom naroča, da bi bolje vežbali moštvo. — Nedavno je pa mlajši lord angleške admiral)tete Charles Beresford razkril velike pomanjkljivosti angleške mornarice Z ozirom na vse to je jasno, čemu je Anglija sedaj tako tiha. Boji se namreč, da se ne bi v kako vojno zamotala. Dopisi. Iz Cejja 21. oktobra. [Izv. dop.] Kakor je znano, so bili do zadnjih šest let dopuščeni pri volitvi v okrajni zastop izmej velikoposestnikor le taki posestniki, kateri so plačevali nad 60 gld. davka le od kmetijskih zemljišč. Ker pa je na ta način zmagala narodna stranka na Ptuji in v Mariboru, je vlada najedenkrat štela mej veleposestniške volilce tudi vse hišne posestnike v mestih, kateri od svojih hiš plačujejo dohodninskega davka nad 60 gld. Tako je dobila nasprotna stranka lahko večino in pritožbe, da hišni posestuik ni veleposestnik („Gross^ranrfbesitzer") pomagale dozdaj neso čisto nič, le v Cel j i je bilo izmej veleposestnikov letos po pritožbi narodnjakov izključenih kakih 8 hišnih posestnikov, pa le tisti, kateri ne plačujejo niti jednega krajcarja gruntnega davka, dočim so taki smeli voliti, ki so le po š e s t krajcarjev na leto (to je istina!) razen hišnega tudi gruntnega davka plačevali. Pri volitvi v Celji so po tem letos tudi zmagali .liberalci" (lucus a non lucendo). Vender se s tem narodnjaki Celjskega okraja neso zadovoljili. Gospa Marija Madelaine pl. Berks je po dr. Josipu Serneci uložila zoper dotično rešitev c. kr. Graške namestnije tožbo pri c. kr. upravnem sodišči, opiraje se na to, da je jednaka tožba Ptujčanov, uložena pri državnem sodišči (Reichsgericht) bila zavržena radi inkompetence. In glej! Visoko c. kr. upi a v no sodišče je vsprejelo tožbo in naložilo visoki c. kr. namestil ij i v Gradci z odlokom od dne 11. oktobra 1886 št. 2526, da mora odgovor dati na to tožbo v 60 dneh, ter vse akte predložiti. — Seveda se vsi naši krogi zanimajo za konečni uspeh. Domače stvari. — (Volitve na Ptuji.) Ptujskega in rogat-skega okraja volilni možje zbirajo se v dan volitve (28. t. m.) na Ptuji v „ Narodnem domu" ob 8. uri zjutraj, od koder pojdejo ob 8'/a uri skupno na volišče. — (Zabavni večer) .pisateljskega društva" bode jutri ob 8. uri v Schunkovi restavraciji (Dunajska cesta.) — (Imenovanje.) Poštnimi asistenti so imenovani : Ivan K o l e n c v Ljubljani, Ignacij 11 e r š i č in Ludovik Jošt v Trstu. — (Za četrto porotno zasedanje) so poklicani: V Ljubljani: deželne sodnije predsednik Fran K oče v ar prvomestnikom, uadsodnije svetnik Josip Gerdešič in deželne sodnije svetnik Ludovik Ravnikar, njegovima namestnikoma. V Ru-dolfovem: okrožne sodnije predsednik Vincencij J e v-nikar prvomestnikom, deželne sodnije svetnik dr. A. Vojska njega namestnikom. — (Divja raca) priletela je preteklo noč v predale „Triester Tagblatta". Z mastnimi črkami objavlja namreč ta list na prvem mestu, da je v Gačini ruski car Aleksander pod rokami morilcev izdihnil svojo dušo. Senzačna ta vest, katero je gosp. Hilberg tako hlastno pograbil, se ni obistinila in „Triester Tagblatt" ima mej vsemi avstrijskimi listi žalostno čast, da jo je prvi in jedini objavil in s tem zbegal marsikaterega čitatelja. V tako sen-začnih zadevah bi pač trebalo vsaj trohice vestnosti. — (Občinske volitve v Pazinu) pričele so dne 19. t. m. Kakor javlja „Naša Sloga", voljeni so izključno narodni možje. Dne 19. t. m. dobili so naši 76 glasov, dne 20. pa 72 glasov, protivniki pa niti jednega. — (Pokojnega knezoškofa Funderja ostalina) ni posebno velika. V denarji našlo se je za 15.000 gold. napoleondorov, za 2000 gld. pa avstrijskih cekinov. Razen tega je tudi nekoliko vrednostnih predmetov, veČina pa spada v škofovski inventar. — (Slovenska dekliška Šola vCelji), glede katere je na drugem mestu „Uljudna prošnja" priobčena, šteje letos 218 učenk. — (Uradno i z v e s t j e o koleri:) Od polunoči 20. do polunoči 21. t. m. v Trstu 7 osob za kolero zbolelo. Izmej teh umrli 2 osobi, izmej prej zbolelih 5. Doslej zbolelo 856 osob, ozdravelo 273, pomrlo 529. V okolici in sploh po deželi včeraj nihče za kolero zbolel. — (Vipavski so m en j) na sv. Simona dan 28. t. m. je privoljen. — (Vinska letina) je skoro povsod jako dobra. Po nekod sicer ni veliko vina, a kapljica je izvrstna Po ljutomerskih goricah ima mošt 22—26°/0 sladorja. Cena takoj izpod stiska po 10—14 gld. vedro. Muskatelec okolu Maribora plačuje se po 20 do 21 gld. vedro. — (Nova cesta) skozi dolino Kopačnico, ki bode jako važna za javni promet in tudi v stra-tegičnem oziru, bode v kratkem dodelana. Te dui ogledoval jo je deželni glavar grof Thurn. — (Slovenski stenski koledar) za 1887. 1. priredila je tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena 25 kr., s pošto 27 kr. — (C. kr. državno vojno minister-stvo) namerava več potrebnih rečij za leto 1887. oskrbeti si potom splošne konkurence. Pri ponudbeni obravnavi se bode oziralo samo na one osebe, katere ponujano blago same izdelujejo. Pismene ponudbe morajo neposredno in najdalje do 1. decembra 1886 do 12. ure opoludne priti v uložni zapisnik državnega vojnega ministerstva. Potrebovale se bodo mej drugim: čepice (kape), žepni robci, ovratnice, rokovice, podkovice z žreblji, lopate, sekire, krampi, ročniki za sekire, lopate in krampe, konjska česala, kuhinjska posoda, kositrene jedilne skledice, vojne steklenice (čutare), kozarci, kože za bobne, povezilne vrvi za krmo, napajalna vedra, krtače z ročnimi jermeni. Razglas, pogodbeni načrt in ponudbeni obrazci ležijo na ogled tudi pri trgovinski iu obrtni zbornici v Ljubljani. Upravitelj-strom za vojaško obleko v Brnu, Budapešti, Gradci, Kaiser-Ebersdorfu pri Dunaji in podružni zalogi vojaške obleke v Carlsburgu se je naročilo, da imajo na ogled uzorce onim, kateri hote s katero teh rečij zalagati. — (Razpis udobave.) C. kr. državno vojno ministerstvo namerava si za leto 1887. potrebne zimske koce, letinske odeje in odeje za konje oskrbeti potem splošne konkurence. Potrebovalo bode 8000 zimskih kocov, 8000 letinskih odej in 10.300 odej za konje. Pri ponudbeni obravnavi se bode oziralo le na one osebe, katere ponujano blago izdelujejo v lastni tovarni. Pismene ponudbe morajo neposredno in najdalje do 2 5. novembra 1886 do 10. ure dopoludne priti v uložni zapisnik državnega vojnega ministerstva. Razglas in ponudbeni obrazci mogo se pogledati tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Boleč 22. oktobra. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Bolški okraj ustanovljena. Živio. London 22. oktobra. „Reuters Bureau" javlja: Da se prepreči vsak povod za okupacijo, predlagale so velesile Rusiji, naj za od-stranenje bolgarske krize prevzame vodilno ulogo, kakor se to strinja z deležem Rusije za nezavisnost Bolgarske pri sklepu Berolinske pogodbe. Peterburg 21. oktobra. Generalni guverner Gurko dobil od carja lastnoročno pismo s ponudbo, naj prevzame mesto izrednega komisarja na Bolgarskem. Gurko odgovoril, da je ta novi dokaz carjevega zaupanja jako las- kav, a da misli, da bi njegovo delovanje v Bolgariji le tedaj bilo uspešno, ko bi ga podpirala vojaška sila. General Gurko dobil potem od carja šifrovano brzojavko in je odpotoval takoj v Feterburg. Dunaj 21. oktobra. Naurni minister pl. Gautsch odredil, da se pregledajo podobe in knjige obrtnih strokovnih sol, da učenci in učenke ne bodo dobivali neprimernega berila v roke. Levov 21. oktobra. Gališki deželni zbor snide se v 10. dan decembra. Zboroval bode 4 tedne. Budimpešta 21. oktobra. Od včeraj do danes opoludne 30 osob za kolero zbolelo, 18 umrlo. Razne vesti. * (Ivan Na umov i č) znani rodoljub in vodja ruske narodne stranke v Galiciji, poznat iz velike senzačne pravde zaradi prestopa k pravoslavju, osta-vil je domovino in prevzel mesto v Kijevski metro-politiji, od koder bode nadaljeval svoje delovanje za svoje rojake v Galiciji in Bukovini. * (Rusko slovnico) v nemškem jeziku izdal je B. Manasevič na Dunaji (Hartlebens Verlag). Slovnica ima 13 pol in stoji 1 gld. 10 kr. * (Tisočak — zamašek.) Najemnik S. T. v Papi na Ogerskem opazil je nedavno, da je izginil tisočak ki ga je bil pustil na svoji mizi. V sobo ni prišel nihče drugi, kakor njegova vedno zvesta in poštena služkinja. Ovadi torej služkinjo in sodnija jo je prijela in zaprla. Najemnik pride od sodnije domov in si hoče svojo žalost poplakniti 8 požirkom žganja. Vzame steklenico z žganjem v roko, a kako se začudi, videč, da je steklenica s pogrešanim tisočakom zamašena. Služkinja, ki tisočaka ni poznala, in misleč, da je to kak navaden počečkan papir, zamašila je bila ž hjlm steklenico. * (Čast in življenje.) Pred nekoliko dnevi bilo je v veliki pravdi na Ruskem obsojenih več noskih inžent-rjev, bivših v ruskej službi, ker so skoz več let državne denarje poneverjali. Mej obsojenimi bil je tudi načelnik ravnateljstva, podpolkovnik Bernard. Ko se je na njem izvrševala kazen, ko so mu s prs sneli rede in mu slekli uniformo, da mu oblečejo jetniško obleko, zadel ga je inrtvoud in v malo miuutab bil je mrtev. Uljudna, prošnja. Leta 1879 se je ustanovilo v Celji „katoliško podporno društvo" s tem namenom, da se vzdržuje dekliška šola, katero vodijo čč. šolske sestre. To nalogo je društvo do zdaj tudi srečno izvrševalo. Iz takratne d v o raz redne, šole je postala učilnica č v e t e r o r a z r e d u a; razen tega se skoro celo leto podpirajo ubožni otroci — iz dekliške kakor iz deške šole v Celjski okolici — s hrano, obleko in obutvijo pa tudi s šolskimi knjigami. To pa prizadeva premnogo stroškov. Obilo prijateljev šolske mladine pošilja odboru sicer svoje navadne doneske, toda, kar se je jeseni pretečenega leta ustanovil četrti razred na tej Šoli, ti redni dohodki več ne zadostujejo. Povprek se mora na mesec plačati nad 100 gld. stroškov! V tekočem letu imamo že nad 200 gld. več stroškov k a k o r d o h o d k o v. • Nadejamo se torej, da nam za dobro stvar vneti prijatelji ne bodo vzeli za zlo, ako je javno vabimo in uljudno prosimo, naj blagovolijo oni, ki so »katoliškemu podpornemu društvu" pošiljali do zdaj svoje doneske, to storiti tudi letos, če so s svojo letnino morda zaostali; osobito pa vabimo vse prijatelje mladine, ki še neso pristopili našemu društvu, nuj to b tori jo zdaj, da bo mogel društveni odbor tudi na dalje s pol no vati svojo nalogo. V Celji 19. oktobra 1886. Predsednišlvo katoliškega podpornega društva. Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novo mesto vsak dan OD »/»o. uri popolndin: po letu, ob '.i. ii 1-1 popolnem? pn zimi. V Polhov gradeo in na Dobrovo \s;ik [»otimleljok, Kredo, petek in s boto ol> '/,"> uri popoludlit) po Umu, oh SS. rr| t opulndne pu zimi. Na Ig \8iik dan pb 7,5, uri pojmludne po letu, ob 3. uri popoludnu pa zimi. Prihod v i.jinhJj«no. I/. Novega mesta vuk dan ob Jj. mi pcpoltidne, Iz Lukovce vsak (lati ob 5. uri 25 minut pOpuludnc I/. Kočevja vsak dan ob ti. un 'jo mirnu potioludue. I/. Kamnika vsak dan ob S>. uri 5 um m dopolnilne. Iz Polhovega gradca m Dobrove vsak ponedolfek, Bredo, petek In soboto ob i) uri 15 minut, dopo'udne. It Iga vsak dan ob 8. uri 30 minur zjutraj. Tulci: 21. oktobra. l'n '< >uni Langer z Dunaja. — Karpeles iz Prage. — Lusinskv z Dunaja. — Skterkv H Linca. — llfeher iz Grad h. — Munkaczv z Dunain. — Riesberger i a Celja — — Maznrovich \% Pulja. Meteoru I »gično poročilo. a T« Cki op»-zovanja Stanje barometra v mm. Tem peratu i Vetrovi N eb.. .3 1 o i 55 7. zjutraj 2. pop. 9. zveeer 736-45 mm. 732 91 mm. 781**41**. 12 6' C 17-6° 0 14 2 »0 al. vzh. si. zah. sl. vzh. dež. obl. dež. Mo k n na v mm. lfS 0< mm. dežja. Srednja temperatura 138°, za 3-3° nad normalem TD-ULZiaJslrsi borza dne 22. oktobra t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .... Srebrna renta...... Zlata renta ........... 5",„ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije..... London . . Napol C. kr. cekini Nemške marke iu/„ državne srečko iz 1. 1864 B60 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4" , Ogrska papirna renta 5°,'0 5";„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r<-g. srečke 6'';,, 10O gld Zemlj. obč. avstr. 4' ,u ,, zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ; ce Kreditne srečke 100 u Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 r Tranunway--66 . _ 280 (j 20 ia5 . 20 »<"/. h _ 91 «i . 35 132 , r 4*b 109 , — 103 „ 95 «2 , 95 105 „ 50 118 , 50 124 , 50 »a \ 60 t 177 „ — 19 . — H)8 80 li)9 25 V našem založništvu je izšla in se dobiva pa vseh knjigotržnicah knjiga; Zlatorog. K. fiaunihach, Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovun preloži! ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld. Anton Funteh, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Bautnbachove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denalnjega dne ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato in naj, legantneje opremljeno, bode gotovo vse rodoljube zelo" obradostihi, ki i mojo srecf in smisel ta ta pesniški umotvor, čegar dejanje se vrli na našem loitiait-tičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmaifr & Fed. Bambrrcf v Ljubljani. OCOOOCO OOO B g COCčv g i. c C ( (717—3) (3 o< ocr: c GCCOOO ZigTVL"bil SO j© (788-1) lovski pes (prepeličar), diske |e bele z ru.javimi lisami in sliši na imo „lorga naroda. — III. Jesensko no«" mej slovenskimi polharji. Crti'-e iz življenja našega naroda. — IV Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: L Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest n časov lutrovake reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženirev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (ioliila. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. ti rad Itojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošierski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. 11 i mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Pove-t. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroČilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. D i j u k i dobivajo Jurčičeve \ „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroČe .skup no najmanj deset izvodov. Prodajajo so v (83—35) NARODNI TISKARNI" Kongreuni trg. Gledališka stolha. Presenečenje za dame! Več tiso« komadov (791—1) za jesen in zimo iz najfinejše Herolinske volne /. resami, popolnih, v Mfcefa moffpčib niodmb barvab, kakor: sivi, mudri, ruden, rnjavi, črni, beli, škotski iu turški itd., proda se, da se izprazni prostor —===== le po -id. i.io . koma.i in jih razpošilja proti poštnemu povzetju WAARENHAUS „zur Monarchie", VVien, III., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9. KB. Ce sv. več ogrinjal bkratu naroei, pride na jednega le malo krai.arjev poStnine. ,re"banje ze v Clecembru. mscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini [ 10.000 m 5000«'« 20% || 4788s: Sfeinscem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ISudiiupošl a, lVuitzuei»KaNMC O. (78»;—1 Izdatefj m odgovorni urednik: l v« u Jleiezn Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne4