DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacoga meseca. Cena jim je s iiostninf» vreil za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina xa Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Amerik« pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in (izn:!iiilii tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodiirske stvari. Umetno valjenje v Egiptu in pri Kitajcih. V stoletji iiapredlta pare in elektrike ee naliajajo mej priprostim IJiidstvoni se mnogokrat razni predsodki ill vraže; mej prve spada tniii to, da n pr. raěice od koklje zviiljene MioČeju iti v vodo, ali da piski zvaljeui od piUe brez repa tudi ostanejo brezrepiči itd. Čudno, da ima nas èas tako .slabe oči za opazovanje. Veliko boljše oČi so imeli stari Egipčani, ki so prišli na dejstvo, (ta med vaiečo kokljo iii mej jajcem ni iiikake tiziène mejsebojne zveze. Našli so ti zidarji večnoslaviiili piramidnih orjakov, da se življenje v malem jajčeku razvije edino le po ueki določeni množini ti>plote, po čisto iizikaliniem potu, da, če smemo tako reci, 8 pomočjo kurjave. In danes nam bo pač dovoljeno rabiti ta izraz, ko v^imo, da ni poj^oj našega telesnega življenja nič ávnz ga, nego gorjenje v našem telesu v podobi dovajanja, in prenavljanja brane in da v pomanjkanju topline zamre vsako organsko življenje. O umetnili napravali za valjenje pri starih Kgip-čanih nimamo preveč natančnih poročil, ker gredo klasični pisatelji nekoliko narazen. Večinoma ne popisujejo načina valitve natančneje, ampak zadovoljijo se s sulio istino: tako je bilo. Vendar pa lahko posnamemo iz njili toliko, da so valili s pomočjo gorkote razvijajoče se pri vrenji gnoja, na topUli krajih in v ogretih posodah, pa tudi o posebnih večjih napravah se čita. Naprave, o kojih poročajo razni pisei. Imamo gotovo smatrati za razne razvojne stopinje, po kojih je liodilo umetao valjenje v atarem veku. Zdi sc nam pa silno verojetno, da so imeli vže stari Egipčani velike zidane stavbe za umetno valjenje, prvič zato, ker je to ljudstvo od vekov sem nagnjeno k velikanskim orjaškim prikaznim, drugič pa tudi zato, ker današnjim Egipčanom paČ ne moremo zaupati, da bi bili sami napravili velike svoje vallvnice, pač pa ee nam zdi, da se je obranil nauk o napravi in o oskrbovanji valivnte od pradavnine ter preliaja od roda do roda. Zato bi govorila tudi poročila, da je umetnost valjenja skrivnost prebivalcev v vasi Herme, ki prehaja od očeta na sina ; od te vasi baje dobivajo vse egiptovske iimetne valivnice svoje delovodje; seveda se pri tem ne upamo natančno tloločiti meje, kje si podajajo roko resnica, izmišljatina — laž, pri orijentalcili (vzbod-njih narodih je vže taka navada)! Oglejmo sr nekoliko egiptovske valivniee današnjih dnij: ozka vrata nas vodijo v dolg liodnik, na obeh straneh njegovih pa sta dve vrsti zidanih Čumnat druga nad drugo, katerih gorenja najbrže služi za kurilno sobico, V spodnji sobici so naložena na rezaniei jajca, v vsaki po kakih 500 kosov ; v gorenji čumnati pa se dela gorkuta z gorenjem gnoja, kateremu je primešana slama, in ta gorkota vpliva skozi luknjo v medstropji na spodaj ležeča jajca. To priprosto napravo izpopolnujejo še prevetro-valne odprtine (ventilatorji) v zidu, katere zdaj zamaŠe, zdaj zopet odmaše in s tem uravnavajo i valivno toploto, ob enem pa tudi jajca prevetrujejo in hlade kolikor je potrebno. Da bi rabili toplomer, o tega luksusa (potratnosti) si egipčanski valivee se danes ne privošči, ampak se pri regulaciji gorkote popolnoma zanese na svoje ^privajene čute. Število izvaljenih piščancev je kakih 55 od sto. Vali se ne celo leto, ampak največ od svečana do malega travna. Izvaljene piške vzemo sele par dnij stare iz valiŠča ter jih razpošiljajo v deželo na daljno rejo. To opravilo ima dvojen značaj : deloma se vali za plačilo, to se pravi : felahi ali kmetje egipčanski dajo jajca in dobe potem določen odstotek piskov nazaj, aH pa nakupijo valivci jajee na svoj račun ter potem prodajajo piške. Na Kitajskem se pečajo zlasti z umetuim valjenjem rac, ki je pa ravno tako priprosto kot pri Egipčanih. Popisi kitajskih valivnic se ne vjemajo popolnoma; toliko pa lahko posnamemo iz njiii, da naloži Kitajec jajec v sodove ter vsako plast loČi od druge 8 pomočjo klobuČinastega papirja. Sodovi leže v gorkem prostoru in jajca se večkrat — najmanj enkrat na dan — predenejo, čez 14 dnij pa pridejo iz sodov na mizo, ki je podobna biljardnim mizam po kavarnah, kjer ji!i pokrijejo z lahko odejo, ki jo zadnje dni, predno začnejo mladiči kljuvati, zamenjajo z tanko mrežo — organ-tinom ali gaco. Večinoma pravijo potovalci da ogrevajo Kitajci valivne prostore z železnimi pečmi. V zadnjem času je bilo brati v nekem angleškem potopisu o Siamu, da tam valijo na silno zapeljiv način, zato namreč vabljiv, ker je tako priprost in skoro krajcarja ne stane: v velik kamnit vrč namreč nalože mej riževe mekine kopo jajec, ljubo solnčiee vsaki dan ogreje stene tega lonca in počasi drug za drugim zagledajo baje ljubke živalice beli dan. — Povem, kakor zvem. Če je res pa ne vem. — Kakor urno znajo poiskati piščanci sami hrane in se varovati kač, ni 'potreba zanje nobene skrbi in nadzorstva več. Zanimajo nas tudi plavajoče kitajske valivniee. Kitajec ima čoln in nekaj rac z racmani. Znesene jajca se zvalijo s pomočjo prstene peči, v kateri tlijo kroglje 13tí. dolknjskp: novice. IG. Ětev narejene iz ilovice in lesnega oglja in dajo potrebno gorkoto. Mlade račke pridejo tako) par dnij v vodo, dobijo zjutraj in zvečer svoj delež, po dnevu pa si same iščejo živeža v reki. Tak kitajski možakar počasi plove pr'Jti kakemu večjemu mestu, nekoliko dremlje, nekoliko krmi race in lovi ribe, v mestu pa zamenja svojo plavajočo čedo za pristne kitajske tolarje. Shod naših nepolitiških društev. Zopet sliod, poreče ta in oni. Ali jili se ni dosti? Pred kratkim II. katoliški eliod, neprestano sliodi po raznih krajih, in zdaj zopet shod nepolitiških društev! Nebodigatreba ! In vendar ; umesten je, potreben je. Kdor razmatra zgodovino najnovejšega krščanskega preporoda med nami, mora priznati, da pred nastopom prerano umrlega kardinala Missia ni bilo pravega javnega katoliškega gibanja. Miasiu in dr. Mahnicu se imamo zalivaliti, da je prešinila žlvalina katoliška zavest uas Slovence. Kar je prej tlelo med štirimi stenami, prodrlo je v kratkem času v široko javuost. Delo teli dveh apostolov katoliške ideje med nami je spremljal očiten blagoslov božji. Kmalu se je našla lepa vrsta mož izmed katoliškega razumništva, ki je s'a navdušeno na delo praktiškega krščanstva. Prvi in drugi katoliški sliod sta posledica njunega dela. In vsepovsod so se začela ustanovljati nova društva na katoliški podlagi : politična, gospodarska, poduČna, zabavna. Sadovi, ki so jih rodila ta društva, so nepregledni. Še le v prihodnjosti jili bo mogoče prav oceniti. 'l'oda nikakor še nismo tam, kjer bi morali biti. Jlanjka se enotnega nacrta. Edino gospodarska organizacija se vrši |io takem načrtu : zato pa ima tudi najlepše vspehe. „Gospodarska zveza" je krona te organizacije. 'rako mora biti tudi pri drugih naših društvili. llesolucije II. slov. katoliškega slioda zahtevajo: za vsako faro se osnuj katoliško izobraževalno društvo. In to neobhodno potrebno. Samo politiska in gospodarska društva ne zadostujejo. Izobraziti moramo naše ljudstvo na katoliški podlagi, podajati mu moramo zdrave dušne lirane: v resnem poduku in pošteni zabavi. Vse to pa moremo doseči le potom nepolitiških društev. Zato pa še enkrat povdarjamo : priti mora to tega, da bo v vsaki župniji najmanj eno nepolitiško izobraževalno društvo kamor imajo pristop vsi župljani. V tem društvu naj bo torišče najmnogovrstnejšemii delovanju. Po shodih, predavanjih, soeiahio-podučnih tečajili skrbi naj se za splošno izobrazbo; s petjem, gledališkimi predstavami itd. za pošteno zabavo ; „čebelice" naj posredujejo in razširjajo varčevanje ; v teh društvih je tudi mesto, kjer naj se vzgajajo dobri fiiiikcijonarji za naša gospodarska društva. A četudi osnujemo se toliko novili društev : brez enotne organizacije ne bo pravega vspeha. Društva morajo biti med seboj v dotiki, tvoriti morajo neko celoto, odkoder zajemajo raoe in življenje. Tako zvezo poklicati v življenje, to je namen shoda nepolitiških društev, ki se bo vršil dné 7, in 8. septembra v Ijjubljani. Hvala Jiogii, okvir že imajo: to je „slovenska krščansko-socialna zveza" v Ljubljani. ^ 2. pravil „slovenske krščansko-aocialne zveze" se glasi: „Namen društvu je.....b) ustanovljati, združevati in spopolnjevati nepolitična društva med Slovenci: n. pr. katoliške delavske družbe, bralna in izobraževalna društva, mladeniška društva itd. ter jih gmotno in duševno podpirati." ,,Slo venska krščanska socialna zveza" je bila torej že pred leti ustanovljena v namen : biti vodnica in središče vseh naših nepolitiških društev. Iz različnih vzrokov „Zveza" doseđaj te glavne svoje naloge ni mogla izvršiti ; namreč zbrati vsa nepolitiška društva pod svoje okrilje. Pač pa je za isti smoter jako intenzivno delovala z izdajanjem publikacij: dr, Krekovega „Socializma", štirih snopičev ljudskih iger, „Knjižnice" (dr. Schweitzerjeve razlage društvenega zakonaj ; pohitela je ob mnogih prilikali na slavností bratskili naših društev, oskrbela večkrat govornikov itd. Toda prišel je čas, da stori „Zveza" korak naprej in osredotoči krepko organizacijo vseh naših nepolitiških društev. V ta namen torej je sklican sestanek naših nepolitiških društev o malem Šmarnu v Ljubljano. Povabili se bodo načelniki, odborniki, oziroma delegati posameznih naših društev na shod, kjer se bo mirno, trezno ii\ stvarno razpravljalo o krepki društveni organizaciji, ki naj se ustvari. Pričakujemo, da ne bo društva našega mišljenja po celem Slovenskem, ki se ne bi odzvalo temu povabilu in ne bi poslalo zastopnikov na ta sestanek. Prihodnje dni se razpošljejo vabila ; ako bi se pomotoma tako društvo prezrlo, prosimo, naj se to takoj naznani ,,Slovenski krsčansko-socialni zvesii" v Ljubljani. Podrobnosti obsegala bodo vabila sama. Dobro dosli v Ljubljani vsi delavski sloji za pravo prosveto našega naroda! Tolitičiii pregled. Cesar je potrdil od zbornice potrjena zakona, da se odpravijo mitnice ter da se uvede davek na vožne listke po železnicah. V veljavo stopita zakona s prihodnjim letom. Našega cesarja je obiskal mmunski kralj Karol. liil je tudi pri ministru zunanjih zadev ; pravijo, da se je razgovarjal o balkanskih razmerah, ki so res precej zamotane in napete. V Galiciji nastal je prav resen štrajk kmetijskih delavcev, ki je pa ob enem tudi nekak narodnosten boj. Zemljišča so zvečine v rokah poljskili plemeni-ta&ev, a večina delavskega prebivalstva je maloruske narodnosti. Delavci pa so silno slabo plačani : da bi živeli dobe premalo, da bi umrli preveč, Nič čudnega ni, da si žele zboljšati svoje gmotno stanje in hote to doseči s štrajkom. Dasi so jih voditelji opozarjali, naj mirno zahtevajo svoje pravice, so se ponekod! vendar spopadli z vojaštvom, katero je vlada v obilni množici poslala varovat mir. Bilo je več mrtvili, precej ranjenili, prav veliko so jih pa odvedli v zapor. Na Ogrskem so v Sobotiei prišli na sled velikim sleparijam. Iz občinske blagajne je izginilo 2 miljona, 6 miljonov pa so izdali brez dovoljenja občinskega zastopa. Računske knjige so ponarejali več let. Zupan in ]4 uradnikov pride pred sodišče. Takih slučajev zfçodilo ee je na Ogerekem že prav veliko. Vlada takim tičem premalo stopa na prste. Na Francoskem se nadalje zapirajo redovne sole 2 največjo krutostjo in hrezobzirnostjo. Ljudstvo ne more mirno gledati, da jim vlada jemlje vrle in skrbne učitelje ter učiteljice. Marsikje se vladnim 08et)am, ki zapirajo »ole, godi prav slabo pred razjarjeno ninožieo. Ne ve se íe, kadaj bo konec te divje gonje. Vlada sedaj proglasa katoličane kot upornike. Tako je : Če se mi katoličani liočemo posluževati svojili pravic ter se branimo krivice siuo pa uporniki. I'ako framasoni in liberalci umevajo svobodo : samo zase, ne pa tudi za druge. Dne 9. avgusta je bil vendarle kronan angleški kralj Edvard VIK Ntpopisno nagnjetena množica je kralja burno pozdravljala, ko ga je spet videla, prvič po zadnji hudi bolezni. Krono mu je dal na glavo 81 let stari nadškof, kateremu pa je med prisego, s katero se je poklonil kralju, prišlo slabo. Zatem so kronali tudi kraljico. Mladi Španski kralj je potoval v prvo po svojem kraljestvu. Ljudstvo ga je veprejenialo z veseljem ter mu je mladi kralj dopadel. Sovražniki kraljestva pa so očitno kazali svojo mržnjo do njega; tako so iz necega mesta šli vsi taki ljudje proč, ko se je kralj približal. Čakajo ga pač liudi časi. Buri so si sedaj med seboj v laseh. En del je namreč skrajno nezadovoljen s tem, da se je sklenil mir, ter dolži druge, da so se dali podkupiti ter vrgli orožje od sebe. Veliko jili pa je, ki nočejo angleškemu kralju priseči zvestobe ter se na tihem spet pripravljajo na boj. LISTI] K. Iz Kranjske v sveto deželo. (ťotopÍBUft Črtica. — Fr. P. O.) Pač malo ljudij ima priložnost romati v aveto deželo, v rteïelo, v katere)'je živel, trpel in umrl naS Odreáenik. Malokomu se ponudi priložnost in izvanredna sreóa, obiskati te kraje. Posebno iz mile Kranjske, Ib pać redko kedo uživa to sreio. Oziraje so na to, rad .sprejmem Vaše povabilo gospod urednik, in Vaui po svojej slabe) zmožnosti opišem pot in prve utise teh svetih krajev. Po kratkem obisku svoje ožje domovine sešel sem se v Gradcu z dvema svojih sobratov, kateri so vsled odloka naših piednikov bili v istem srečnem položaju kiikor jaz — da se namrefi podajo v naň samostan Tnntnr pri Jeruzalemu. Dae 7. maja dospeli smo z vlakom v Trst ob 5, uri zve6er._ Ker )e imel parobrod že drugi dan odpljuti preko Brindisija in Aleksandrije v Jafo, podab smo se naravnost v parobrodsko pisarno, da dobimo vozne listke. Tam smo izvedeli, da je v Aleksandri)! zopet bdnevna karantena radi kuge. Ker pa bi to potovanje zdatno podaljiíalo in stroške za vsako osebo na dan za 10 kron povišalo, odredilo je parobrodno društvo „Avstrijski Lloyd" za vsako drugo nedeljo poseben parobrod čez Brindisi, Korfu, Patr«B naravnost v Jaib, ter tako potnikom omogočilo, ogniti se sitnostim karantene, ImeU smo tor«) 3 dni časa, da si ogledamo Ti'St. Največja pa tudi najraznejsa znamenitost tržaškega mesta je pač nova Inka, Nova Inka se razjirostirn od kolodvora naprej proti severozahodni strani, obstoji iz čvetirih velikih oddelkov, takozvanih basinov, ter je proti odprtini nioija radi valovov zavarovana z mogočnim kamnitim zidom. V tej novej luki stoje vse večje ladije za daljna potovanja. Trdijo, da spada nova tržaška Inka med najlepše in najboljše Inke v Kvropj, stala je pa tudi lepo vsoto 30 milijonov kron. Ob obrežju cele luke stoje velikanska sklailališča. Ker vsaki dan dojde in odide veS ladij, je seveda ob Itiki zmiraj vse živo. Pretresljivo vpitje, drčanje vozov in hripavo žvižganje paro-brodov polni zrak, izklada se in naklada blago, brez ozira na praznike ali nedelje. Med novo iu star« luko je ribarski trg v lepi pi'ostorni lopi, — Vendar pa neprijeten duh tn nesnaga od Čiščenja rib in drngili morskih živalij na tem mestu nista posebno pripravna človeku obuditi tek do ribjih jedil. Stara Inka je precej manjSa ko nova ter proti morju odprta, tukaj stojijo le manjše ladije za vcžnjo ob jadranskili obabh. Izmed cerkva Je najznamenitejša stolna cerkev sv. Justa (San Giusto) radi svoje starosti, V 14. stoletji združili so 3 kapelice, ter napravili cerkvi obliko, kakor jo ima se dandiines. V 2 stranskih kapelicah nahajajo se jako lepi mozaiki, ki so že Čez '13sto let stari, pa vendar še jako dobro ohi'aujenî. Lepa je tudi prejšna redovna cerkev oo. Jezuitov, imenovana Maria Magiore. Samostanska cerkev kapucinska je majhna pa prav čedna, leži na hribu blizu kaštela; izpred te cerkve lahko uživaš jnko lep razgled čez mesto in okolico. Cerkev San Antonio nuovo je Jako prostorna in lepa, na njenih zidovih nas sledi spominjajo žalostnih nasledkov zadnjili tržaških nemirov in izgredov. Tudi pravoslavni imajo Jako lepo, novo in bogato okinČano cerkev ob velikem kanalu. Za izlete je najbolj pripraven Miramar in pa Občina, radi krasnega razgleda. Kadi viharnega in de/.evuega vremena pa nam ni bilo mogoče ogledati si ne prvega ne drugega in težko smo pričakovali že časa odpotovanja- Zabeležena nedelja ll.majnika je napočila in po službi Viožji v cerkvi San Antonio nuovo smo se podali na parobrod „ílungaria", ki je stal daleč zunaj v novi luki. Ob V2I2. uri začela se je naša ladija počasi ])omikati izmed svojih sester, ter Je polagoma dospela iz luke na prosto morje, koder so je spustila v hiter tek. Trst z okohco zaostajal je zmiraj bolj in bolj ter kmalu izginil v megli. Vreme je bilo deževno in viharno, morje neuiii'no in valovito. Goste megle so branile razgled v daljavo, kateri mora biti ob lepem vremenu res čarovit. Seveda me je za sedaj najbolj zanimal parobrod, ki mi Je imel biti za 8 dni moja domovina. Šel sem ga toraj pregledovati, gospodje kapitani, častniki in strojniki bili so jako Ijnbeznjivi možje ter so radovoljno razlagali in razkiizovali vse potrebno. Vsak večji parobrod obstoji iz treh delov, iz prednjega, srednjega in zadnjega dela. Vsak teb delov razpada zopet v nadstropja. Na sprednjem delu so na zgornjem prostoru velikanski stroji za zasidranje in razsidranje, v srednjem puslopju je obednica in spalni prostori za popotnike drnzega razreda. Spodnji prostori so, kolikor jih ne zavzema parostroj na celej ladiji za tovore. V te prostore se lahko strašansko veliko blaga zloži; ladija srednje velikosti lahko vsprejme toliko tovorov, kakor dva prav velika tovorna vlaka aknpaj. Najbolj zanimiv je seveda srednji dal s parostrojem. Na najglobokejšem delu cele ladije sinji ravno v sredini sest velikanskih železnih, do 6 metrov dolgih peči, katere ae od dveh strani, toraj skupaj na 12 ognjiščih, kurijo. Kurjači teh pečij imajo res jako težaven in trudapolen posel, kajti strašanska vročina, ki puhti iz pečij na eni strani, mrzel prepih jia, ki ga povzročajo ventilatorji od zgoraj na diugi strani, je res neznosen občutek. Vrlm tega pride pa še obilo prahu od pepela in premoga, ki ga vzdiguje zrak se silo gnan v to podmorsko klet. Ni čudo, da ti ljudje, ko pridejo po končanem 6 ttr trajajočem delu na površje kdije, izgledajo Jako uU'ujeni in spehani. V zvezi z omenjenimi pečmi so cevi, v katerih se pretaka voda in spreminja v par; ta-le se po močnih dobro okovanih ceveh vodi v pnrostroj, ki zavzema skoraj celo drugo nadstropje srednjega dela. Parostroj za velike pomorske ladije je zares lepo delo človeškega nma. Tu ni mogoče opisati ne-številnih delov tega velikana, ki premore 860 konjskih niočij. Omenim le, da obstoji iz dveli mogočnih cilindrov, katera ženeta }uidvodno kolo ali vijak imenovano. Vijak se Jako hitro vrti ter tako žene parobrod naprej. Tndi mnogo manjših strojev Je tukiij; tako n. pr,: za destiliranje vode, za električno razsvetljavo, sesalnica in brizgalnica za sluČa) ognja in več (liiigih. V srednjem delu je tudi kuhinja, pekiirija in stanovanju Zíi paroln'odiie uslužbence. Kar se tiče kuliinje, oziroma kuharja, je treba, da se mu izkaže vsa čast, kajti jedilii na parobrodu bila ao res jako okusno in fino kuhana. Tudi SB napravi jedi toliko, da bi je človek, ako bi ne bilo svežega morskega zraka, [lod streho spraviti ne mogel. V srednjem delu imajo tudi potniki tretjega razreda svoj prostor, seveda brez kakovih le/, šě, ter spijo na tjeh ali na zabojih z hlagotn. Tudi 90 pi'oti solncu ali dežju le slabt» zavarovani. Zadnji det ludije ima zgoraj s platnom pokrit prostor, ki je od vseh strani odprt, ter služi potnikom 1. in 2, razreda za uživanje )'nzgleda in v razvedrilo. V sredn em nadstropju so obednica in spalnice 1. rH^reda, spodaj pa skladišče za to-vornino. Ob straneli parobroda je 10 ladij, kakili 6 metrov dolgih, in mnogo drugih priprav za reâitev življenja, če bi se parobrod pi'iiesreč!í. Ker je bilo vreme deževno in obzorje megleno, bilo je začetkom vožnje neprijetno. Vendar se je popoldne zjasnilo in omogočil razgled na istersko obal z mestmi Cittaniioya iu li ivigno; tudi od puljskih trdnjav se je nekaj videlo. Med vožnjo [iiinio kvarnerskih otokov je bilo morje jako valovito, ter je iadijo prav močno zibalo. Celo noč «d nedelje do pon-deljka je močno deževalo, teele v pondeljek ob 11. uri, ko smo se vozili midio otoka Pelagosa, kateri leži v sredi jadranskega morja, enako oddaljen od Dalmacije in Italije, je ponehal dež. Obzorje bilo je oblačno, ter nam zabranilo razgled na visoke dalmatinske, bosanske in črnogorske gore, kateri je, po splosneiii mnenju neki jako veličasten. Proti večeru nastala je nevihta z hudim viharjem. Ladija bila je jako nemirna, jaz sem ostal raji brez večerje, ker sem se bal, da bi drugači bil prisiljen dati morskim duhovom, kar zahtevajo od potnika ki se prvič vozi, No hvala Bogu, vendar pa se me ta neprijetna morska bolezen ni lotila. Okoli 10. ure ponoči bilo je morje zopet popidnoma mirno ob V3I-. "i'' smo dospeli v Britidisi. Jako zanimivo je gledati, s kako spretnostjo mornarji postavijo pai'obrod v luko. Z parobroda in iz luke da-vajo vsi potrebna znamenja z lučmi raznih barv, ter počasi in oprezno pustijo plavati velikansko ladijo med nasipi kamenja in obzidji luke do kraja. Luka v Brindisi je prostorna ter električno razsvetljena. Ker smo dospeli ponoči in tudi ponoči zopet naprej odrinili, nam ni bilo mogoče ogledati si mesta. (Dalje ptiliodnjić.) Doinílčc vesti. (Visoki gostje.) V sredo 6, t. m. pripeljal ae je v mesto premil. g. msg. dr. Fr. Nagi, novi škof tržaški. Ogledal si je prezbiterij kapiteljske cerkve, ter imenoval prenovitev na ta način prav srečno in dovršeno. Drugo jutro ob y.,S. uri je maševal, pevski zbor je zapel nekaj slovenskih pesmij ter dve latinski skladbi. Jako mii je ugajalo petje ter jè je opetovano pohvalil, Ogledal si je tudi bolnico namiljenih bratov v Kandiji ter se o prelepo nrejenem in prekoristnem zavodu izrazil na vso moč laskavo. Potem se je pa odpeljal v Toplice, koder ostane še nekaj Časa. 9. v soboto pa je prišel iz Ljubljane premil. g. msg. dr. Anton MahniČ ter se nastanil v prostiji. Tudi njenau je jako ugajala sedanja notranjščina prez-biterija; hvulil je posebno to, da je vse narejeno tako zmerno in ne kričeče ter v prav harmoničnih barvah. Zelo všeč m« je bilo cerkveno petje, imenoval jè je prav lepo in strogo cerkveno. V nedeijo je obiskal na Toplicah gosp. tržaškega škofa. V pondeljek pa je počastil z obiskom samostan 00. frančiškanov ter bolnico usmiljenih bratov. Občudoval je tu vzorni red in modro upravo. Malo pred poldnem pa je došel iz Škocijaiia preko Šentjerneja prevzv. g. dr, Anton Bona-ventura. Ker je došel v mesto ta dan tudi prem. g. dr. Nagi iz Toplic, imeli smo redko čast imeti v mestu hkrati tri škofe. Got(>vo zanimivo! (Osebne vesti). Stavbeni nadkomisar gosp. Mat. AVolifscliiitz, predstojnik sekcije za vzdržav. žel. v Novem mestu, je premeščen v Volšperk na Koroškem. — Poštar v Mokronogu g. Ivan UlepiČ, je pomaknjen v I. razreda 4. stopinjo in pride v II. Bistrico. — Poštni asistent g. Vladimir Vojska je premeščen na Dunaj, postni praktikant v Ljubljani g. Leopold Klepec pa pride v Novo mesto. — G. dr, Milan Papež, bivši sekumiarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. je imenovan asistentom na Franc Jožefovi jubilejni otroški bolnici na Dunaju. (Na cesarjev rojstni dan) dne 18. t. m. imel bo v kapiteljski cerkvi slovesno sv. maao ob 10. uri prem. gospod dr. F. Nagi, Ěkof tržaški. (Peti slovenski škof v Ameriki). „Amerikanski Slovenec" piše: „Pri seji kongregacije de propaganda fide je bil Very Řev. J. N. Stariha, generalni vikar St. Pavelske nadškofije in župnik cerkve sv. Frančiška Šaleškega v kSt. Paulu imenovan škofom nove škofije v Soutb Dakoti s sedežem v Lead." Gorenja brzojavka iz liima nam je prinesla veselo vest. da je zopet jeden naših rojakov dosegel dostojanstvo škofovske časti. To je že )eti slovenski škof v Ameriki. Vest imenovanja cerkvenim vladikom je jako iznenadila Škofa Stariha. V pogovoru s loročevalcem nekega časnika se je visoki gospod izrazil taio- e: „Nisem ui najmanj sluti!, da bodo mene izbrali za to mesto, niti nisem znal, da bo škofija za jednega škofa, ker bo cerkve v njej jako dsleč di'uga od druge oddaljena, Razdelitev se je izvršila po Želji škofa 0'Gorman. Južna Dakota je prevelika škofija za jednega škofa, ker so cerkve v njej jako daleč druga od druge oddaljene. Nova škofija bo omogočila ožje občevanje škofa z dušnimi pastirji in pospeševala naglo rast katoliške cerkve v onib krajih. Jaz sem deloval tu v St. Paulu dvanajst let in teško mi bode pretrgati ljube vezi, ki nie vežejo tukaj. Toraj mi vest ni posebno dobro došla." — Škof Stariha se je rodil v Sadinji vasi fare Semič na Dolenjskem 12, maja lg47. Začel je klasične študije v Novem mestu a izvršil v Ljubljani, aT. maja 18157 je prišel v Ameriko ter dovršil bogoslovne studije v St. Francis Milwaukee in bil l!). septembrA 1869 posvečen v mašnika. L. 1872. je bil poslan v Eed Wing, kjer je zidal cerkev sv. Jožefa. Tiste čase je bilo le pet duhovnikov med Winono in St. Faulom. Leta 1S84 je bil poklicnn v St. Paul, kjer je bil župnik cerkve sv. Frančiška, ki šteje 600 družin in zadnjih pet let generalni vikar St. Pavelske nadškofije. Novoimeuo-vanemu slovenskemu škofu mil. g. J. M. Starilii častitamo najprisrčnejše, želeč mu še obilo vspeha in blagoslova božjega v visoki službi. Živel novi škof Stanha! (Mestna hranilnica v Novem mestu. ) V meseca jnliju 1902 je 2^1 strank vložilo til.70y K 84 h, 223 strank vzdignilo 66.073 K 30 h, torej man) vložilo 4.367 K 46 li, 7 strankam se je izplačalo posojil 4.300 K — h. Stanje vlog l,94a.298 K 33 h. Denarni promet 374.027 K S3 h. (Hranilnica in posojilnica za K a n d i j o in okolico,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca julija l90iž prometa K 77.307'5U. Vložilo je 6fj strank K 14îj43'30 dvignilo je 27 strank K 3351-30. Posojil je bilo danih 25 strankam K 66G0-— a vinilo je 94 strank K 13.1iiO'80. Zadružnih deležev bilo je izplačanih K 19179-40 od tistih obresti K 2666-ao. (V cesar Franc Jožefevo bolnišnico uamilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca julija 147 bolnikov, koncem junija jih je ostalo 63, skupaj 210. Od teh se jih je ozdravilo 98; zboIjSalo 24, neozdravljenih bilo je 12. Omrli so 3, in sicer 1 vsled ostarelosti 1 vsled jetike. 1 vsled raka prsne mrene. V oskrbovanji osta o jih je 73. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2227. (Za III. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 1. se])t. t, 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču, izžrebani bo glavnim porotnikom naslednji gospodje: Giiderer Fr., trg, iz Kočevja; Trček Ant., pos. in klobučar iz Metlike; Brunskole Jan., kmetov, iz Maverla; Kerže Ant, kmet. iz Keržet; Stermole Ant, kmetov, iz Hudega; Gatsch Al., trg. iz Kostanjevice; áuštarič Jurij, trg. in gost, iz Deskove vasi; Podlogar Fr., gout, in miisar iz Radeč; Plut Jan,, kmetov, iz Ručetnevasi; Fugina Miji,, pos. in gost. iz Zgor. Radence; Kune Avg., pos. iu trg. iz Črnomlja; Barbič Fr., pos. in gost. iz Metlike; Merhar Jos., pos. in trg. iz Dolenjevasi; Gerdun Jos,, pos. iz Žilje; Klobučar Štef, pos. iz Tančeg7 GO 90 Oklic, Finu. 7(;/2 Gen. I. 55/12 I'ri obstoječi tvnlki „hranilnica iu posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruçft z neomejeno zavezo" — „Spar-Vorscbnssvereiu fur Kamlia und Unigebiiiip. reg. Genossenscbaft mit niibeschriitikter Haftnng" — se je izTrSil v zadruBnem registru 1. izbris oJBtopiviega načelnika g. Reinholda Kretiosky-ga, 2. vpis novoizvoljenega ilana iiačelstva g. Jo». Borštnar-jn, župnika T Št. Petru, 3. zabeležba, rta je iivoljen naSelnikom že vpisani član naielstva Ivan (JancK) Appe. C. kr. okrožna sadniia RudoHovo, oddelek I. liue 7. avgusta IHua. Oklic. Firm. 82/2 Geii. I.-36/3 Pri obstoječi tvrdki „kmetijsko druStvo v Dobrepoljab „reg. zadruga z omejeno zavezo" se je v zadrnžnein registrn izvršil 1. izbris irstopiviib ilannv iiačelstva Prijatelj Matija in VdoviS Al. 2. vpis novoizvoljenih članov iiačelstva gg. Trpin Franc, posestnik T Zdenskivasi št. 29. in Meglen Franc, posestnik v Potiskavcu St, 3. C. kr. okrožna sodnija RuiioKovo, oddelek I. due 7. avgusta 1902. m i IJ^ Eiia nova hiša ^ in za r mernikov posetve njiv je naprodaj za 2200 K. — Natančneje v tabji vasi nad studencem Štev. 32. (210-1) pri Kudoltovem. Z 1. oktobrom 1902. leta je nastopiti pri županstvu Šmihel-Stopiče služba občinske sJu^^e, ob enem stražnika, (213-1) v najem se da ar- Mi'-m ^ř »M^M zraven župnijske cerkve ki je prav pripravna za gostilno, prodajalno ali kak drug obrt. — Nntanimeje s« poizve pri lanezu Novaku Tomaževavas št. 25. pošta Škocijan (Didenjsko). (2ii^i) Posestvo na prodaj z vsem lepim gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, njivami, travniki iu gozdi. Nahaja se bîizn ceste in trga, vse v prav lepej legi. Posestvo meri blizu 40 orahov. Cena mu je 2800 gld. Proda iz proste roke Janez Žibret, vas Doropole, pošla Planina na .Štajerskem. (212) rav prilazno podstrešno stanované v. r J obstoječe iz dveh sob in kuliinje, cdda se z 1. septembrom v novi Dolénc-ovi hiši št. 228. na trgu sv. Katarine. Pogoje pove lastnik hiňe, stannjoó v deželni kmetiški soli na Grmu. (215-1) kateii ima veselje za učenje v Im tfg'ovini, ki je dobrega obnašanja ' ter poStenih stariHev. 14 do let star sesitrejme takoj pri Ivanu Levstek, trgovec v Sodražici Dolenjsko. A^ kinetiškí šoli v Gniiii je na prodaj lepa velika krava ^,03-2) iimropoljske pasme s teletom, in prav dobro lansko belo ter rudeče vino. dolenjskb: novice. V prijazueui kraju nti Dolenjskem je na prodaj ■rr.'wi'J.-,'t^i Vi.-.-.vi" ■■-i^ P. n. posestnikom his v KudclfoVcm in okolici. Ker preneliiim koncem tega nieBet;a radi poniaiijkiinja naročil, f blagovoli naj se nameravane vodovodne vpeljave v liiie kar najliitreje naznaniti, tla za-raorem iste se letos izgotoviti. (214) Ixižexxer G- Humpel. Vii/iiiiiiilo! Podpisani vljudno nazniuijain, da sem prev/el ITcenee, z vsem gospodarskim poslopjem, s saiinim vrlom, njivami in hosto, pnjiravua za gostilno, trgovino ali kHkriinokoli obrt. Natanineje se izïé pri upravništvu ..Dol. Novic". V Žužemberku se proda liisil Z lepim vrtom in hlevom, pripravna za gostilno in trgovino. NhsIov pové uredništvo „Dol. Novic". (20j-2) I g, R. Smole-ta v Žabji vasi pri Novem mestu, ter bodem imel veduo v zalogi opeko prav dobre vrste, — tipoHtuvanjeiti Be priporoûmem (160—&) Giuseppe Olivo. X^'aznanilo. Ker sem kupil v Celju večjo manufakturno trgovino, kamor se preselim, prodam vsled tega sledeče: Trgovino založena z najlepšim manufakturnim blagom v Novem mestu — Na Drski poleg Novega mesta, posestvo z lepo liiao iu gostilno, velikim sadnim in gostilniškim vrtom ; zraven je tudi več njiv in hosta. — Pri Bučni vasi več njiv in liusto, ki meri (i oralov. Več starega vina ter vinske posode. Jos, Medved, trgovec v Novem mestu. Prošnja! Prosim čast. moje odjemalce, ki imajo poravnati svoje raOune, da to v kratkem čhsu preskrbe. (i:)7—2) iz poHteiie iiihie, sprejme takoj F.Skušek, UljClIvll__trgovec v Metliki. (190-2i rojilsnilol Resnici na ljubo naznanjam slav. občinstvu sledeče: Moji neprijatelji so iz zlobnosti raztrosili med občinstvo vest, da se iiiisliîii v kratkem v Ameriko izseliti. Ker se doma da sbajati s pridnostjo in varčnostjo, tn ker imam na razpolaganje doma dobro urejeno delavnico z stroji, da zamorem z vsakem tekmovati, toraj še ne čutim skrajne sile, da bi tn pustil gotovo in šel iskati zgnbljeno v Ameriko, Ako sem od tam zahteval informacije, toraj se s tem še nikakor nisem odločil za izselitev. Toliko v pojasnilo ! Nuvo mesto 28. julija 1902. (192—2) Matko Malovič, mizarski mojster. poštene hiše sprejme v pdduk Franc Murn,. J-Ft^LKel lectar in svečar v Kandiji pii liudolťovem. Eksport isterskega vina. liazposiljam pristno vino lastnega pridelka in sicer i'e-foškata, terana, bnrgundca in belega rizlinga od 26 do 36 It postavljeno na tukajšni kolodvor Digiiano, A. M. Pujman, (131-7) Eksport vina, Dignano Istra, ogrske TTO gld., domače iz šiinkna 1'20 gld., OclItllllL' domače 1 gld., dunajske tíO kr. Šunka brez kosti (Rullsehinke) 90 kr. in l/lO gld., suho meso 70 kr., glavina brez kosti 4U kr, kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilia, od 5 kil iinprej po povzetju in sicer le dobro blago. Janko Ev. Sire v Kranju, (126-7| Št. 9336. Razpis! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov iz dobre poštene hiše, ki bi imel veselje do dimnikarske obrti, se takoj vsprejme pri g. Franc Hdnigmann v Rudolfovem. (IOg—2) za prihodnje šolsko leto 1902/3, katero se prične 4. nov, 1902. Pravico do teb ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdra\ja m so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se biido potem na svojem domu s ktnetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi; 1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po OO h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 X šolnine na leto in 2, eksterniste, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolkované a kolekom 1 K, se imajo tCi" do 16. septembra 1901 izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole. zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijska spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec se mora podvreči vsprejemnemn izi)itu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in ud uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Učenci, kateri (Irmsko šolo z dobrim uspehom dovrše, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dvoletne prezentne službe, Ako namreč svoji vojaški dolžnosti brez graje skozi dve leti zadnstijo ter dokaiiejo, d« se bodo po izstopu od prezentne sluiibe na lastnem ali pa na svojih starišev gospodarstvu kmetijstvu posvetili, zamorejo na podlagi odredbe vis. c. kr. vojniškega ministerstva z dne 22. julija 1895, št. 4U43, proti koncu druzega leta za odpust tretjega leta prositi. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. avgusta 1902. (209-lj KajveCje, najhitrejše ter im j varnejše vrste velikauskih piirnikov, ki vnzijo v Ameriko- Hamburg-New York le 6 dni. ©řías Vtiziie ktirt-e po nnjni/jih cenah za. vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačna, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani. Marijin trg št. I. nasproti Frančiškanski cerkvi. Dobro vino po nizki ceni in v vsaki množini je na prodaj v grajščini ()82-3) Bajnof pri Riidoifovem. Karbolineum. J'fttenl: AveiiftriuH se lírikur najboIjSe les oliraujujoče sredstvo obnese že imil 25 let. Vsi iinrboliiieji in raznili ilriuih fabrik so slabe ponareiibe Aveiiarijevegft karbolineja. Avenarijev karbolinej .je sieer ueknj uovcev drnitji, knitor ilrm;i knibuliiieji, při tem je jia ukoraj trikrat iïdat-uejíi, kakor vsaki limi^i kariioliuej. Pred imuartdbaiiii se sviiri. Tovariui karbolineja: lï. Aveiuiriiis, Amstetten, Nt^. Avstriisko. (i02-yj Pisarna: Dunaj lili. Hauptstrasse 18. Izkljnćna prodaja /.a smlni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, li'govcn v Novem niestn. 050-5] Kažnjivo je t vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann in drug. Draždane-Tečen ob Elbt. Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taisto naredi ne/.no, čisto lice, cvetočo iii mlado znuanÍo.st, belo in žametno mehko kožo ter blestečo lepo pôlt. Najbolje sredstvo proti pé^am. Komad po 80 li. pi i lekarnarju S, pl. Sladovic in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu. Kdor želi kupiti /luiesljivo pristîiepi bizeljciU naj se obine na Frančiška Mathels, Brežice ob Savi, ki ima iz lastnega pridelka na prodaj veliko množino belega in niđećega vina (tudi rizlinga in traminca i. t. d.) po prav nizkih cenah. Vzorce na željo rad vposlje. 077—4) Največji in najhitrejši parniki iz Bremena v Ameriko so: Cesarski parniki (Kaiser-Schiffe) Ortlioil iz Bremena vsnce^» torka Kaiser Wilhelm der Grosse doljf lílS metrov Kronprinz Wilhcini „ 202 „ Kaisarin Maria Theresia „ 161) „ Kaiser Wilholni II. „ 216 Ti cesarski parnakl vozijo jedino le iz Bremena in kdoi se liuĚe na u.jili vozili, mora si poprei luřst.o zaposesti stem, da po^je od dgmsi ia Tsako osebo 20 kron are na naslov: F. Missler, Bremen, Bahnhofstp. 30. Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. n^ Najnižje pene. • Dobra poetrezba. NatanfiiejSa pojaziiila brezplačno (148—6) F. Missler, Bremen, menjalnica. Hiša na i)ro(laj v žabji vasi št. 17. pri Kudolfovem. Ista obstoji iz treh sob, prodajalne in dveh kleti], stoji pri glavni cesti ter je pripravna za vsako obrt. Cena 1500 fl. Polovico kupnine se lahko obrestuje. — Več se izve ravno tam. (207-21 (195-4) 3000 bektolitrov viua ima na prodaj župnija Krašić pri Jaški (Hrvatsko) po 15 do 20 g!d, — ^Kdor želi vino kupili naj se ubrne na župnika Krasiftkega g. Siefan Kuzek-a, kteri ima sam 150 hektolitrov vina na prodaj. Uzorna pivnica, prvo brvatsko dionićko društvo za proizvadjanje šampanjca i promet domaiih vina u Zagrebu. Drnitvo stoji pod naiizorstvom viiolt. kralj, sieml}, vlade ter jamii za naravnost proizvoda, katerega stavi v promet. Hrvatsko belo naniiino vino iz raznib let. Črna vina: ^^^rt^ui,jfika lu Burgundska. Rudoče vino: lirodr^ki s Ijer. Finejša namizna vina v tiutoljkab: (iraševioa (llieHlinK) 1. 188r>, GraĚ«vina-i;abinet (Cabiuet-RisBl^nir) 1.1B67, Traiiiinecl. 1890 (iz kleti zasrebike^a iiaiiskotijfltsa). Jliirgniidski-kabinet (Hor-gunder-Oabinet), najboljše zdravilno vina, leta IStlO, in 8amotok (St.roli\\;^eiiil. Šampanjec: ('«Tt.e blniicbe, Metropole, Ekstra dry. Hrvatske špocijalilete: Slivovic v ćutorab. Na zalitevaiije uzorci (jratia i« franko. Naslov: Liorna pivnica, Zagreb, Vina v buteljkah iz naše zaloge točijo tudi: g. Damiscili, kavarna v Rud n ilove ki, a;. Al. Pintar, gostilna Pri tipi ia Josip Znrc (jiri Štemburji) v Saudiji pri Hudoll'jvera. (19^-2) DOLENJSKK NOVICE. Med. iiniv. (201-2) l)= Malija Hočevar se je naselil ¥ kot zdruviiik ter ordinira od t®« iiailTOf V Kimtaricevi liiši L nadstropje. Več niizarskili pomočnikov, 3pxet©sx vaienili stavbenega dela, sprejme se t trajno delo takoj pri ki inm veselje do vekovpkega obrta, sprejme v pouk po do-Filipu Lazar, mizarski mojste' v Jesenicah Gorenjsko. (189-2) govoru takoj Anton Kummer pek v Kranju. (19L-2) Nainiuijam, da imwBi y ïslojtl vedno řriino in trjirfn" 1)1 ago vuk« mta E& iutita ioB)>ada duhovBlk«. J'A.SSOS MIKOXiXO, ——[ krojn^kl in».)Hlrr, Kdvo mcHtn, \>IIVI Iru Ht. I- priporoia » prei, duliovĚiini v iidelovaiije vnuliovi-Btue obl^lie, poseliuo tftlarje, površnike itd, po najokuBnejSem in najnovejšem kroju. — Iidelwiein vsako, y to fltroko BjiadftjoÉe delo natanéno po meri, Priporoiiini BU i)ieiS. diihovàiini, da me bliipovoli pořiistiti b cenje-nitni naroČili, zagotavljajoř, da bodem veduo skrbel, da izročim veaio naruĚilo v najvoíjo îadovoIjnuBt jireiiasUlili uaroíuikov. Slav. i>. II. obíiuBtYU piipoToíani btoJo dobto urcjano krojaáko delavnico, T kateri delajo najboljše delavske mofli; latcrej «o jamii xa elcprantao, lopo in moderno izvriilev narofil, Imkor Indi zato, da Bâ YBaka T moji delavmei narejena obleka iaiw priloga. ^ Tndl Blav. p, n. oMlnstm ni-inaiijKiii. lia imam v ialgg' vsaka Vlite modoi iis itofB tar tudi nniir»-moiljiv tiroliilii lodeii la h »vi lok». Tudi itiiam narpjfH« liavilota vnakfi velikoBll za Koapoilein důíks po uiikl tioui. fijjakulu iDiiani ung[ OdgoTorui ureJaik Fr. Sat. WatzI. l/dajatelj in saložnik Urban Horval. Tiak J. Krajec nasi.