ftrttafo Tsak četrtek ¿a «telja
I	faftt&lna vred ali v Mari-SBra • pošiljanjem na #aot M cela leto 33 D, p»! let«
II	», Četrt leta S D. teren «lavije M D. Naročnina pa&Ije na apravnifitv« », Gospodarja« ▼ Mari-
Eoreška ceeta 5. — •e ¿©pošilja d» odpe-Karočnina se plačuje ■ as-prej. Tek intersrbas 113.
PoJiUifEfc^ntt Številk« «itan« 1*3*0 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
30. .Številka.
Maribar, dne 29. julija 1926.
Uredništva Je v KtarStoce, K »roška cesta D. RokapUl sa ne vračaj*. Upravnlitn? sprejema naročnino, inaerata
in reklamacije. Cene inseratom pa dogovarB, Za večkratne oglase primer«) popust. Nezaprte reklamaciji! so poštnine proste. Cekavii račun paštnega urada L]«k ljana 10.603. Telefon brtai-urban 113.
60. letnik.
Za Slomška
blaženim.
Slamiek — božji mož. a
Dobri Bog deli posameznim narodom v času preizkušnje meče, da ga vodijo po pravi poti, ki končno pelje k — Bogu samemu. Takega božjega moža je dobil slovenski narod v lavantinskem škofu Slomšku.
Anton Martin Slomšek je živel, in deloval v času, ko se je naš narod začel zavedati svoje narodnosti, ko pa je tudi pod krinko skrit se začel širiti pri nas liberalizem, svobodnjaštvo v vsem, brezvergtvo. Da bi pa Slomšek svoj narod obvaroval pred to nevarnostjo, mu je sklenil dati čimveč solnca krščanske omike. Zato je sebi in vsem postavil geslo:. »Sveta vera bodi nam lUc, materin jezik bodi nam ključ do edino zveličavne narodne omike.«
Po tem geslu je deloval. Sveto je «bilo njegovo delo že samo po sebi in po njegovem blagem namenu. Sveto je bilo, ker je redilo in se rodi toliko sadov krščanske omike med slovenskim narodom, kakor morda ne delo koga drugega. In slovenski narod je tako zaupal na svetost Slomška, da se mujje začel priporočevati, da je začel njegov grob obiskovali, In vedno pogosteje se je poja vljala svetost Slomškove, priprošnje, vedno številnejše so postajale zahvale ®a uslišano molitev. Tiho, a neizgovorjeno je bilo hrepeae»|e slovenskega naroda, postaviti Slomška na — oltar.
I)»kazi Slomškove svetosti.
Predme more sv. Cerkev proglasiti k*>ga za svetnika, mora zbrati vse različne podatke. Sedanji lavantinski škof presvetli da1. Andrej Kar lin je razbral to tiho željo slovenskega naroda in se je odločil za veliko delo vseL priprav, ki v> v t anamen potrebne. Z odlokom dne 22. 3L 1926 je imenoval m l. g. dr. Ivana Tomažieg. hišnega pi lata sv. Očeta in stolnega dekana v Mariboru, da zbere vse podatke o Slomškovem življenju ter pripravi gradivo za škofijsko komisijo, ki se bo svojedobno sestavila, da to zadevo natanko preišče, presodi in predloži na pristojnem mestu v Rimu. Na vse župne urade so bile te dni razposlane vprašalne pole, v katere bodo duhovniki vpisali vse, kar sami vedo, ali bodo od drugih izvedeli o Slomšku. Verniki bodo s prižnioe povabljeni, da naj pri dušnem papirju povedo vse, kar jim je znanega o Slomškovi svetosti. Ako kdo sam želi wprašalno polo, naj se priglasi škof. . ordinarijafca v Maribora, Tekom treh mesecev, to je do 31. olrtobrs 1926, naj bi se to delo izvršilo.
Poleten Sfcmšl^ve svetosti.
Dasi majhen pa številu, je naš narod velik po svoji • omiki. Danes slovenski narod v celi naši državi kulturno najvišje stoji. Toda njegova krščanska kultura je v nevarnosti, ksjti so ljudje, ki hočejo vzeti luč našemu narodu, vzeti mu sv. vero potom svojih knjig in časopisov, potom svojih organizacij, ki se že zdaj sramujejo križa in molitve. Ta nevarnost je večja, kot si jo morda predstavljamo! A kaj bo naš narod brez vere"? Veliki narodi, ki so zavrgli -vero, so propadli in izginili, koliko hitreje bi se to zgodilo % našim »arodom. Ko pa bo Slomšek na naših oltarjih, pa bo videl narod svojega moža, ki bo pred njim kot trajni voditelj krščanske narodne omike in svetega življenja. Novo versko življenje bo prevzelo srca vseh Slovencev, tudi srea tistih, ki so si j Si že ohladili po brezbožni sapi svobodomis elstva.
Slomšek-svetnik ba rez z razkalnimi brati.
Pravoslavni Slovani so sicer krščanski, a ločeni so od prave Kristusove Cerkve, zato jim pravimo: razkolniki. Imamo sicer eno vez svetnikov z njimi, to sta sv. brata Ciril in Metod, toda ta dva sta živela tedaj, ko narod za ta razkol še ni vedel, dasi sta sv. Ciril in Metod zavrnila razkol. Slomšek pa je živel v času, ko se je narodno sorodstvo med Slovani obnovilo, ko se je pa tudi ta razkol začutil bolj kot preje kedaj. Slomšek je bil, ki je hotel ta prepad čimpreje premostiti. Ustanovil je bratovščino sv. Cirila in Metoda ravno v ta namen, da prosimo za sebe in za svoje razkolne brate Slovane. Ta njegova svetniška molitev se gotovo tudi dandanes obnavlja pred oltarjem božjim in se bo obnavljala, dokler razdvojenih ne zjedini.
Zaupajma!
Težka in dolga je pot tega hrepenenja našega naroda, da bo častil Slomška — svetnika. A trdno zaupamo, da se i bo Bog «žrl na naše molitve, na naš narod in mu bo dal ; zavetnika svetnika. Slomšek sam nam je nekako dal po-guma, k» je zapisal: »Kar se nam nemogoče zdi, lahko in hitro Bog stori!«
Nujna pomoč Sloveniji»
Letošnje leto je prineslo toliko vremenskih nezgod, kot redko katero. Deževje je povzročilo p opoljih in vinogradih veliko škodo. To škodo so razširile in povečale po-vodnji, ki so nastopile kot posledice dolgotrajnega deževja in nenavadno številnih in močnih neviht. Večalimanj vsi deli naše države so prizadeti od vremenskih nezgod. V Baranji, to je v pokrajini med Dravo in Donavo, v Bač-ki, na Hrvatskem, v Srbiji in drugod so nastopile povodnjih ki so poplavile na tisoče in tisoče oralov obdelane zem Ije. Na tisoče meterskih stotov žetve je s tem uničenih.
Med tistimi pokrajinami, ki so vsled deževja in po-vodnji in drugih nezgod to leto hudo prizadete, zavzema Slovenija mesto v prvih vrstah. Osobito naša Štajerska je trpela veliko in trpi naprej.
Naša Štajerska ima polno nereguliranih rek in potokov, ki so vsled neprestanega deževja in hudih neviht nastopali v ulogi deročih rek,-katere so pokončale pridelke na poljih, pustošile travnike, rušile domove in gospodarska poslopja. Sotla, Pesnica, Voglajna, Grajena, Savinja, Hudinja, Dravinja, Ščavnica, Bistrica itd., vse so izstopile iz svojih bregov, rušile in pustošile okolico daleč na dolžino in širino. Kar je povečalo škodo, je to, da je voda sta la dolgo časa po travnikih in njivah, ker ni mogla odteči. In ne samo to. Ko je voda odtekla, so se dogodile druge nevihte in neurja, in rečice in potoki so zopet narastli ter poplavili zemljo.
Poslanci SLS so se bodisi ustmeno 'bodisi s pismenimi interpelacijami in ulogami obrnili na vlado ter jo opozorili na povzročeno škodo in na dolžnost, ki jo ima «vlada izvršiti v tem oziru. V imenu vseh poslancev je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec 20. jul. vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in na vse pristojne ministre. Interpelacija slove tako-le:
»Kakor drugi deli države, tako je tudi vsa Slovenija v ljubljanski in mariborski oblasti, osobito pa v mariborski oblasti, utrpela vsled dolgotrajnega nevremena izredno veliko škodo.
Neprestano deževje je tako napojilo zemljo, da voda ni več odtekala in vsihavala. Vsled tega se je na poležanem žitu začela kvariti bilka in klas; nastavljeni krompir
je začel gniti in rastlina veneti; rast koruze je zaostala; seno se ni moglo povsod pokositi in pospraviti; skratka: vsa polja in vse livade so trpele škodo.
Vse porečje Save, Drave in Mure je od vode večkrat tako narastlo, da so nastale velike poplave, ki so kulture na njivah in travnikih, v kolikor in kjer že tega ni uničilo deževje, opolnoma uničile. Travniki so od blata in peska preplavljeni, da tudi otave ni pričakovati, polja »o prenamočena, vse ceste in poti poškodovane.
Hudourniki so potegnili seboj drevje, odnesli zemljo, preplavili z zemljo in kamenjem doline, raztrgali ceste in mostove. Posamezniki, občine in okrajni (cestni) nastopi so pretrpeli veliko škodo.
Ponekod so se potegnili plazovi ter odnesli s seboj hiše, vrtove, drevje in kulturno zemljo.
Vinogradi in hmeljišča se niso mogla v slabem vremenu dovoljno in pravilno razvijati, na njih so se razpasle različne bolezni in tako bo tudi na teh dveh kulturah škoda, ki čaka posestnike, ogromna.
Gospodarska kriza, ki že itak razjeda življensko moe Slovenije, se je v njej vsled neprestanega slabega vremena in mnogokratnega neurja nepričakovano poostrila, tem bolj, ker mora posestnik vsled majhnega obsega in nero-dovitnosti zemlje svoje pridelke od žetve do žetve upora-rabiti za hrano, prodajo in nove setve ter je vsaka prihranitev preko enega leta izključena. Sloveniji pieti že bodoče gospodarsko leto pomanjkanje za človeka in živino potrebnih živil, po nekaterih krajih celo glad in lakota.
A prizadeti niso samo posestniki, kočarji, viničarjt, ampak tudi delavci v mestih in na deželi, ki imajo svoj« vrtove, ali pa najeto zemljo. Prehranitvena kriza bode v Sloveniji, kakor se je bati, splošna.
Vsled tega predlagam v imenu vseh poslancev Jugoslovanskega kluba, katerih kraji so vsi prizadeti, sledeča nujne predloge:
1.	da se takoj uradno popiše in določi nastala škoda, kjer se to še ni zgodilo;
2.	da se odpiše zemljiški davek;
3.	da se pri odmferjanju osebne dohodnine v polni meri uvažuje letošnja ogromna vremenska škoda;
4.	da se ustavi iztirjavanje davkov in vseh rubežni;
5.	da se najbolj prizadetim posestnikom, kočarjem^ viničarjem in poljskim delavcem dajo takoj primerne podpore;
6.	da se vse podvzame, da bo imelo prebivalstvo Slovenije do prihodnje žetve dovolj hrane, da se to takoj zgodi že sedaj za popolnoma poškodovane kraje. Za popolnoma uničene posestnike naj se poskrbijo pravočasno potrebna semena:
7.	da se posameznikom, a predvsem občinam in okrajem določijo za popravo poškodovanih potov, cest in mostov potrebne denarne svote;
8.	da se podpore in olajšave delijo vsem prizadetim pravično in objektivno.
Naša želja bi bila, da bi mogli vso nesrečo, ki je zadnji čas zadela tudi Slovenijo, opisati in razložiti ter staviti primerne predloge tudi ustmeno pred narodno skupščino, ali potom nujne interpelacije, ali potom nujnega predloga. Ker nam ni to mogoče zaradi nezasedanja narodne skupščine, zato stavimo pismenim potom na Vas, gospod minister, vprašanje:
Ali hočete naše stavljene predloge v polni meri uva-ževati ter težko prizadeti Sloveniji nuditi hitro pomoč.
Prosim Vas zaradi važnosti zadeve takojšnjega odgovora.«
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
P# J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
7
»To bi vam jaz lahko razložil«, je rekel Heyward. j*Prav dobro poznam ta glas, ker sem ga večkrat slišal na bojiščih. To je tisti grozni glas, ki z njim zakriči konj v smrtnem strahu. Ali je moj konj postal plen roparskih živali, ali pa vidi nevarnost in si ne more pomagati. V jami tega glasu nisem mogel spoznati, tu zunaj pod milim nebom pa sem prepričan, da se ne motim.«
Lovec in njegova tovariša so z največjim zanimanjem poslušali to priprosto razlago. Indijanca sta kriknila svoj izraziti »huk!«, lovec pa je malo pomislil in odgovoril: »Ne morem vam ugovarjati, ker se malo spoznam na konje. Mogoče, da se je tolpa volkov zbrala na naprej moleči skali, plašne živali pa po svojih močeh ljudi kličejo na pomoč. Unkas«, je nadaljeval po delavarsko, »pelji se s čolnom po reki navzdol in vrzi plamenico med zverine, sicer bo naredil strah, česar ne zmorejo volkovi. Potem jutri zjutraj ne bomo imeli konj, ki jih nujno potrebujemo, da pridemo naprej.«
Pravkar je hotel mladi Indijanec stopiti v čoln, ko se je z brega oglasilo tuljenje in se hitro izgubilo v gozdovih. Bržkone so bili preplašeni volkovi pustili svoj plen in pobegnili. Unkas se je takoj vrnil. Še enkrat so se posvetovali, potem pa je rekel lovec popotnikom: »Najboljše bo, ako sedemo pod to bukev v senco, ki jo dela mesec, in počakamo, kaj nam Bog določi, Govorite šepetaje, še bolj-
še pa bi bilo, če bi si vsak samo mislil, kar bi rad povedal.«
Lovec je govoril z resnim glasom. Vsi so se ravnali po njegovem nasvetu. Heyward je prinesel iz jame nekaj naročajev sasafrasovih vej in z njimi sestram pripravil ležišče. Sam je legel v njiju bližino, pevec pa je v skalni razpoki raztegnil svoje dolge ude. Tako je minilo nekaj ur brez motenja. Luna je bila medtem dosegla vrhunec in milo sijala na mirno dremajoči sestri, ki sta se objemali v spanju. Dunkan je z ogrinjačem pogrnil speči sestri ter si skalo izbral za vzglavje. David je že dajal od sebe glasove, ki bi bili silno žalili njegov nežni posluh, ako bi bedel. Samo Sokol in Mohikanca so se branili spanca in so čuli neprestano. Nepremični kot skala, ki je bila kakor zrastla z njimi, so s paznim očesom pregledovali temno črto dreves na obeh straneh reke. Tako so vztrajali, dokler ni zašla luna in je slaboten svit nad vrhovi dreves na vzhodu naznanil bližajoči se dan.
Sokol se je zganil prvi. Splezal je preko skale, stresel Heywarda iz spanja in ga poklical: »Čas je, da gremo na pot. Vzbudite dami in bodite pripravljeni, da stopite v čoln, ko ga pripeljem.«
Dunkan je previdno stopil k spečima sestrama in po-šepetal: »Kora! Eliza! Po koncu! Čas je, da odidemo!«
Mlajša sestra je preplašena glasno kriknila, starejša pa je strahoma planila pokoncu. Ni še bil namreč izgovoril, ko se je oglasilo grozno kričanje, ki je tudi njemu vso kri pognalo k srcu. Zdelo se je, kakor bi bilo peklo izpustilo vse svoje hude duhove, ki so sedaj vsevprek tulili in kričali. Nihče ni mogel povedati, odkod je prihajal ta hrup. Polni so ga bilj gozdovi, votline, skale, rečna struga in zrak nad njo.
Tudi Davida je predramilo strahovito kričanje. Dvignil je dolgo postavo, si z obema rokama mašil ušesa in kričal: »Kaj pa je to? Odkod ti grozni glasovi? Ali se je peklo odprlo?«
Bliski in treski iz deseterice puškinih cevi z obeh bregov so odgovorili, ko je bil neprevidno izpostavil svojo osebo. Nezavesten se je nesrečni pevec zgrudil na skalo, kjer je toliko časa mirno spal. Ko je David padel, so sovražniki od veselja divje zakričali, a tudi Mohikanca sta kljubovalno s podobnim glasom odgovorila. Streljalo se je od obeh strani brez vspeha, dokler Sokol ni pogodil in smrtno zadel napadalca, ki je bolestno zakričal. Vse je kazalo, da se je umaknil sovražnik po tej mali izgubi, kajti naenkrat je bilo vse tiho kot poprej.
Dunkan je porabil to ugodno priliko, dvignil na rame nezavestno pevčevo telo in ga nesel v ozko skalno razpoko, kamor sta se bili rešili deklici.
»Revež je rešil svoj skalp, «je rekel Sokol. »Vendar nam je dokazal, da ni dobro, ako ima človek predolg jezik.«
»Ali ni mrtev?« je razburjena vprašala Kora. »Morda mu lahko s čim pomagamo?«
»Ni nič hudega. Ko se malo naspi, se zopet zave. Sedaj pa«, se je obrnil k možem, »se pripravimo na nov napad.«
In res niso dolgo čakali na njega. Zopet je odmeval zrak divjega tuljenja. Nekaj divjakov je porinilo v vodo drevesne hlode. Oprijeli so se jih in pustili, da jih je tok nesel proti otoku. Najsprednejšega izmed štirih predrz-nežev, ki so bili že zlezli na kopno in plezali po skalah, je podrl lovčev strel, da se je prekopicnil v globocino.

Temo bodočnosti
predreti nam ni usojeno, ali to je gotov<^ da bodočnost nervoznih, nespečih in lahko razdražljivih ne more biti prijetna, ako pravočasno ne mislijo na jačanje in pomire-nje svojih živcev. Umivanje in drgnenje z že 27 let pri-
' ljubljenim domačim sredstvom »Fellerjevim« blagodiše-cim »Elsaflujdom« umiruje, daje zdav ospanje, krepi živce in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu ter se izkaže zmiraj kot izvrsten kosmetikum. Vedno zopet slišimo hvaliti Fellerjev »Elsaflujd« kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolezni. Močnejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki
mpecijalni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih ali 4 speci-jalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 specijalnib steklenic za 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. — Posamezne steklenice »Elsaflujda« po 9 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah.
Poslanci Jugoslovanskega kluba s svojim predsednikom na čelu so opozorili vlado na velikansko škodo, ki so jo dež, nevihte in povodnji povzročile v Sloveniji, in hkrati so opomnili vlado na njene dolžnosti napram ljudstvu. Na vladi je sedaj, da izpolni utemeljene zahteve zastopnikov slovenskega ljudstva. Vlada, ki se imenuje »se-Ijačko«, kmetsko, doslej ni pokazala, da bi ji brige in težave kmetskega ljudstva bile pri srcu. Bomo videli, kaj bo sedaj storila, ko slabo gospodarsko stanje našega ljudstva zahteva nujno pomoč!
glejte si, gospodje, ljudstvo v Srbiji! Ko sem jih na veliki petek vprašal, ali imajo v svojih cerkvah božji grob, so odgovorili, da še nikdar o veliki noči niso bili v cerkvi ter ne vedo sploh, kaj da je božji grob. V tem oziru je dolžnost sjehernega katoličana, da stopi na noge in z vso odločnostjo zahteva veronauk v šoli. Slovenci plačujemo o-gromne davke in zato tudi hočemo imeti svoje pravice.
mu.fmmsssjack.'sr.isr-aci». -

Kaj hočejo naši nasprotniki?
Dopis iz kmetskih krogov z Dravskega polja.
Po raznih krajih se vsiljuje demokratski časopis >Do-¿movina«. Lista si, kolikor je meni znano, ni nihče sam naročil, ampak ga naročuje krajevna organizacija SDS.
Glede lista vlada dvojno mišljenje: eni so mnenja, da je list veri sovražen, drugi pa pravijo, da ne. Tudi list sam trdi, da nima nič proti veri. Kje je torej resnica? Jaz ta list poznam, zato menim tako-le:
»Domovina« naravnost veri ne nasprotuje, kajti gospodje okoli »Domovine« vedo dobro, da če bi se v svojem listu pokazali naravnost veri sovražne, bi ne imeli nobenega naročnika vsaj med zavednimi katoličani ne. Vendar pa list napada duhovnike, torej tudi Cerkev, in piše take stvari, ki človeškemu srcu škodujejo ter mu počasi jemljejo ljubezen do vere in cerkve in ga napolnjujejo z neko tajno mržnjo.
V »Domovini« tudi najdeš dopise, ki jih tja pošiljajo razni podrepniki. Tudi v teh dopisih se cesto napadajo duhovniki, češ, da se mešajo v politične stvari. Demokra-tje so namreč mišljenja, da se duhovnik ne sme pečati s politiko. Jaz pa pravim: če bi duhovniki stopili v vrste demokratov, bi demokratje nad vse poveličevali njihovo delo. Ker se pa naši duhovniki in naši poslanci vedno in vztrajno borijo za dobrobit ljudstva, jih hočejo liberalci Ikratkomalo odstraniti, da bi potem ložje pridobili kmeta in delavca.
Nam je duhovnik vsestransko potreben. Rabimo ga v "cerkvi, ravnotako tudi na političnem polju, ker le on je zmožen staviti dobre predloge. To pa razne liberalne doktorje in kapitaliste jezi, ker vedo, da kmetskega in delavskega ljudstva ne morejo pridobiti, dokler ima dobre, razumne in poštene voditelje.
»Domovina« kajpada piše, da je SLS kriva ogromnih davkov. Mi dobro vemo, da v tem oziru »Domovina« grdo in ostudno laže. Poslanci SLS niso nikdar glasovali niti za vinar davčnega povišanja, niti za davek o trošarini in pristojbinah. To so storili demokratje in samostojneži. Ravno poslancem SLS je kmetsiki in delavski položaj najbolj natančno znan, torej edino od njih imamo pričakovati boljših razmer, če bi se njihov program uresničil in njihove zahteve izpolnile. Če je pa to delo dozdaj neuspešno, niso krivi sami, ampak so krivi tisti, ki so jih pri delu ovirali. SLS je vedno stala prva v borbi za zmanjšanje davkov.
Liberalci stavijo tudi zahteve, da se katehetje izključijo iz šole ter da bi verouk učili posvetni učitelji, češ, da država nima denarja za veroučitelje. Jaz pa pravim, da je katehet otrokom v šoli tako potreben, kakor mati otročič->ku. Narod je tisti, ki plačuje davke, narod ne bode dopustil, da njihovo deco v verouku poučujejo učitelji. Med učitelji so tudi takšni ljudje, ki so sami verouka potrebni, če se otrok v šolskih letih ne bode naučil krščanskega nauka, pozneje se ga tudi ne bo. Ne opuščanja, ampak še po-množenja potreben je za našo mladino veronauk. Če bi pa vlada vkljub temu drugače ukrenila, bi s tem vzela na se veliko pogreško, katere ji pošteno ljudstvo nikdar ne.bi odpustilo. Če je v Srbiji tako, je to njihova stvar. Le po-
Državna politika.
- "	V NAŠI DRŽAVI.
Zmanjšanje plač državnim nastavljencem je sklenjena stvar. Znižali bodo po 5 do 20% in sicer tri mesece. Vsak mesec ¡bodo na ta način dobili 50 milijonov dinarjev, skupno torej 150 milijonov dinarjev, kar bo le za prvo silo in pomoč poplavljencem.
V radikalni stranki je vedno večji nered. V Beograd je prišel Aca Stanojevič, ki je nekako »vremenski prerok« za razmere v radikalni stranki. V resnici je ta človek le agent za Pašiča, in kadar je nevarnost za Pašičevo politiko, pa pride, da »zlima« razpadajočo radikalno stranko. Kajti občinske volitve, ki se bodo dne 15. avgusta vršile po Srbiji in Črnigori, bodo nekaka sodba, ali še drži radikalno nasilje, ali pa če že more ljudstvo samo odločati svojo usodo.	,
Radikali in radičevci. Neiskrenost in zvijačnost enih kot drugih jih je združila na skupno delo. Neiskrenost je pa tudi vzrok, da ta RR ne drži in da se vedno bolj pojavljajo znaki, da bo ta zveza propadla. V tej kampanji so posebno radičevci veliko izgubili. Radikali so jim izvabili dr. Nikiča in še osem poslancev. Radičevci bi morali seveda delovati na to, da dr. Nikič, odpadnik, ne bo dalje mini-stroval poleg drugih radičevskih ministrov. Radič je že
C	*
Maloo je, da so nekatere mila dobu ¿olji«, kakor Schicht-ovo ni niti eno. Najboljše je edino:
Schichtovo milo
«
»	srtamka „Jelen".	j
Kupujte le najboljše mflo I Pri uporabi »e izkaže, da je najcenejše.
Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo."
Za nafbo'j*o kakovost jamčita le Ime > SCHICHT in znamka „JELEN". ,
tudi vse poskusil, da dr. Nikiča izrine iz vlade Radikali pa dr. Niikiča držijo samo zato, da znižajo vpliv in ugled Radičeve stranke. In kadar bo Radič izgubil svojo »moč« ga bodo radikali vrgli iz vlade. Za vsak slučaj si zato radikali že iščejo nove zaveznike. Pribičevič in Žerjav bi padla na trebuh pred nje, da bi ju le vzeli, a ne ¡bo nič Pač pa se vršijo pogajanja med radikali in davidovičevci. ri i naj bi stopili v sedanjo vlado. Radičevci bi naj odstopili nekaj ministrskih stolčkov in s tem seveda tudi nekaj svojega vpliva, ker potem vlada ne bo več odvisna od radičevskih glasov.
Najlepši mir vlada v nar. skupščini kraljevine SHS. Kajti sej ni, dasi bi bilo ob času, ko je domovino zadela tolika nesreča poplave, pričakovati, da se bo vršilo tudi zborovanje v narodni skupščini. A RR vlada je bolj varna, če ni nič sej. — Tudi noben odbor ne deluje in nima sej. Tako vse delo v parlamentu počiva.
Trgovska pogodba z Madžarsko je podpisana. S tem so uredili tudi obmejni promet, da bo več reda na madžarski meji, kot ga je bilo dozdaj. Pričakovati je, da se bodo odnošaji med obema državama, vsaj kar se prometa tiče, po tej pogodbi zboljšali.
V DRUClH DRŽAVAH.
Francoska republika doživlja najtežje čase, kar jih je dozdaj po vojni imela. V preteklem tednu je padla prejšnja vlada. Socijalisti so nato sestavili novo vlado s Herio-tom na čelu. A ta nova vlada sploh ni vladala, ker je takoj dobila nezaupnico in je morala odstopiti. Zdaj je sestavil vlado Poincare. Kako in kako dolgo bo ta vlada zdržala,,, se še ne ve.
Naši prijateljski odnošaji z Italijo se vedno bolj kažejo. Preganjanje duhovnikov in vse slovenske inteligence,, zapiranje poštenih mož, preganjanje vseh, ki si upajo povedati ali pokazati, da so še Slovenci — to so res prijateljski odnošaji. Zdaj pa pripravlja Italija še nekaj posebnega proti Slovencem. Začeli so razpuščati naša slovenska prosvetna društva, češ, da itak ima slovenska mladina na razpolago — italijanska fašistovska društva. Seveda mi Slovenci v državi SHS čutimo, da tako postopanje z našimi rojaki na Goriškem nikakor ne more tvoriti podlage pri-jateljsekmu odnošaju med obema državama. Želeti je le, da bi naši vodilni politični krogi (posebno še zunanji minister dr. Ninčič) pokazal, da se ne bo kar tako pustilo zatirati slovenskega naroda v Italiji.
Rudarska stavka v Angliji. Morda gre ta velikanski gospodarski boj h koncu. Zmagali so v njem delodajalci, lastniki rudnikov. Zmagala je pravzaprav sdla, ker je med štrajkujočimi nastalo veliko pomanjkanje. Glad je ta velika sila. Delavcev se priglašuje na tisoče vsaki dan na delo.
Kulturni boj v Mehiki. Dne 1. avgusta t. 1. stopi v Mehiki v Srednji Ameriki v veljavo protikatoliška postava, s katero se izpostavi katoliška Cerkev preganjanju, kakor v prvih krščanskih časih. Ker se bojijo izgredov in uporov, je Vsa vojska pripravljena v bojni opremi. Kako pa dela vlada, kaže to-le poročilo: Ministrski predsednik Cal-les je prepovedal vsak verski pouk v šoli. Nadškofa v mestu Mehiki in nekega škofa iz province je Cales ukazal aretirati in zapreti, češ, da sta ljudstvo navajala k neizpolnjevanju veri in katoliški Cerkvi sovražnih predsednikovih odredb. Navajala sta ljudstvo k temu, da skuša izvrševanje novih odredb, ki stopijo s 1. avgustom v veljavo, preprečiti, oziroma onemogočiti in prisiliti vlado, da jih iz premeni. Če bo treba, je predsednik zagrozil, bodo vojaške čete pomagale, da se bo novi zakon o brezverskem šolstvu do pičice izvršil. Nekatere katoliške šole bodo sku šale čimveč svojega premoženja rešiti s tem, da se izselijo in izven mehikanskih mej nadaljujejo pouk za svoje učence. Predsednik Calles sicer demantira vesti, da bode vojaštvo nastopilo proti katoliškim staršem, če bodo branili svojo versko svobodo v zasebnih šolah, toda t. druge stra-
»Unkas«, je nato zaklical Sokol in potegnil dolgi nož, »loti se zadnjega, druge prevzameva Heyward in jaz. Le pridite, psi krvoločni, vam že pokažemo!«
Komaj je bil te besede zaklical bližajočim se sovražnikom, ko se je pred njim dvignil orjaški divjak peklenskega obraza. Obenem se je drugi lotil Dunkana. Sokol in njegov nasprotnik sta z enako spretnostjo zgrabila drug drugega za roko, ki je držala nož. Eno minuto sta si tako stala nasproti. Vsak je hotel premagati moč mišic drugega. Nazadnje so jeklene kite belca premagale manj izurjene ude rdečkarja. Počasi se je posrečilo Sokolu, da niu je izvil svojo oboroženo roko. Takoj nato pa mu je ostro orožje zasadil v gola prsa, da se je sesedel mrtev.
Heyward pa je moral prestati še hujši boj. Kratka sablj'a se mu je bila zlomila o prvem naskoku. Samokrese je bil že prej izstrelil, tako da se sedaj ni mogel braniti z drugim kot s svojo telesno močjo. Vendar se mu je posrečilo, da je kmalu razorožil sovražnika. Divjakov nož je padel na skalo. Sedaj je šlo samo še za to, kdo bo nasprotnika zvrnil v zevajoči prepad. Čedalje bolj sta se borilca bližala grozni globočini. Dunkan je čutil, da je prišel čas, ko mora napeti zadnje moči, ako hoče zmagati. A tudi divjak je napenjal vse svoje sile. Heyward je čutil, kako ga je Indijanec zgrabil za grlo. Videl je, kako se je porogljivo režal, kakor bi hotel reči, da rad umre, samo da belca s sabo vred. potegne v prepad. Že je čutil, kako mu je telo omagovalo. Smrten strah mu je pretresel dušo.
. ,.V.hiPu največje nevarnosti pa je ugledal nad sq,bo In divjakom črno roko z bleščečim se nožem — Indijan-Ceva roka je popustila, ko mu je kri brizgnila iz prerezanega zapestja. Unkas je z vso silo oproščenega Heywarda potegnil nazaj in z vso močjo sunil od sebe divjaka, da je strmoglavil v strašni prepad.
»Skrijte se!« je zavpil Sokol, ki je bil pravkar premagal svojega nasprotnika. »Nazaj, če vam je kaj za življenje!«
Mladi Mohikanec je zmagoslavno zakričal, potem pa je s Heywardom naglo splezal navzgor v prejšnje skrivališče med skalami in grmovjem.
Divjaki na nasprotnem bregu so si komaj upali dihati, opazujoč ta boj. Nihče ni več streljal, ker bi bil prav tako lahko zadel prijatelja kot sovražnika. Ko pa je bil boj končan, so pričeli maščevanja željni besno tuliti in streljati kar na slepo, kakor bi se v svoji besnosti hoteli znositi nad skalami in drevjem.
Čingagok je odgovarjal s premišljenimi, dobro po-merjenimi streli. Ko je bil Unkas zmagoslavno zakričal, je oče veselo odgovoril s kratkim krikom, potem pa je odgovarjal s puško. Tako je minilo nekaj minut. Dasi so krogle padale kot toča, vendar nobena ni zadela za drevjem in skalami varno skritih prijateljev.
»Ta krogla je bila bolje pomerjena kot druge!« je ta hip vzkliknil Heyward, ko je tik njega krogla zadela v skalo. Sokol jo je pobral in pogledal ter je zamišljen rekel: »Krogla je sploščena, kot bi bila prišla iz oblakov.«
Unkas je s puško pokazal v visok hrast, kjer se je bil skril divjak med vejami, molečimi daleč naprej čez vodo.
»Ti vragi bi še v nebo zlezli, da bi mogli priti do nas!« je rekel Sokol. »Pazite nanj, da pripravim puško, potem se ga pa lotimo od dveh strani.«
Kmalu nato je gozdni tekač dal znamenje. On in Unkas sta ustrelila oba naenkrat. Hrastovo listje in skorja je zletela v zrak, Indijanec pa je odgovoril s porogljivim smehom in s kroglo, ki je Sokolu čepico zbila z glave. Divjaki so zopet zakričali, toča krogel »e je nsula obie-ganoem čea glave.
Odkar so ga zasledili, je divjak na drevesu streljal venomer, čeprav brez vspeha. Nazadnje je v svoji gorečnosti vendarle pokazal kos noge, ki jo je Sokol takoj opazil. Oče in sin ustrelita, zadeneta, takoj za njima lovec — v drevesu je zahreščalo, razlegel se je rahel krik — potem pa je padla puška, v zraku pa je bilo videti viseti divjaka, ki se je obupno oprijemal veje.
»Usmilite se ga in dajte mu še en strel«, je kriknil Heyward in pogledal v stran, videč človeka v taki grozni smrtni stiski.
»Niti praška!« je vzkliknil Sokol. »Smrt mu je gotova, mi pa ne smemo tratiti smodnika, kajti Indijanci se včasih bore po cele dneve. Sedaj gre za njihove skalpe ali pa za naše.« A tudi Sokol ni mogel več dolgo gledati obupnega prizora. Trikrat je usmiljeno dvignil puško, a trikrat je zmagalo sočutje, da jo je zopet odstavil. Nazadnje pa je vendarle sprožil: divjakovi udje so vztrepetali, glava mu je omahnila na prsi in njegovo truplo je kot svinec padlo v peneče valove.
»To je bil moj zadnji smodnik in zadnja krogla«, je rekel lovec nato. »Prav po otročje sem ravnal, saj je bilo vse eno, ali je padel v globočino živ ali mrtev. Unkas, poj'-di doli v čoln in prinesi veliki rog. V njem je naš zadnji smodnik. Potrebovali ga bomo do zadnjega zrna, ker predobro poznam Minge.«
Nekaj minut je preteklo, kar jih je zapustil Unkas, Zdajci pa je zakričal, da je vsa družba stekla doli k bregu. Treba je bilo samo pogledati na reko, da je bilo jasno, zakaj je zakričal. Ne daleč od brega je plaval po valovih njih mali čoln. Iz njegovega gibanja je bilo razvidno, da ga vodi nevidna sila. Nehote je love« nastavil puško, a jo je takoj zopet odstavil in zaklical ianenaden: »Prepor.no!«
iS*	.	(Dalje prihodnjič.)
tai se aaneeljivo poroča, da je vlada izdala upravnim obla-»tem uin«, da je odredbe novega zakona izpeljati do pike »ataneno, in da naj oblasti poskrbijo za izpopolnitev krajevnih varnostnih organov, če se je bati kakih demonstracij, bojkota ali nemirov. Posamezna vojaška poveljstva so dobila ukaz, kam morajo razposlati patrule. — Tako daleč si upajo liberalne stranke tam, kjer imajo enkrat moč v svojih rokah. Tudi pri nas ne bo nič drugače, ako bi proti-verske stranke dobile vso politično moč v svoje roke. In naj še tako pravijo, da vera nima s politiko ničesar opraviti, vemo, da govorijo le zato tako, da ne bi bilo nikogar, ki bi vero v javnem življenju branil, da bi jo lahko tudi pri nas -¿a tiral i kot v Mehiki. To liberalno početje v Mehiki je aa vse katoličane važen nauk: Branimo sv. vero in ti ¡ene pravice v javnem življenju, dokler je čas in brezver-ske ter protiverske stranke še niso dosegle vseh moči nad nami.
»■ --i-Trnim:	i —- —aa— mu« intnn ■
Kaj je novega?
Prihodnja številka »Gospodarja« prinese »Slike« in »(.ospodarske novice«.
Vabimo Vas na shod SLS za mesto Maribor, ki se vrši v soboto, dne 31. julija 1926. ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Predmet: Občinska politika v Mariboru, posebno: Mestna hranilniea v Mariboru. Govorita: župan dr. Leskovar in mestni svetnik dr. Jerovšek. — Izvršilni odbor SLS za mesto Maribor.
Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji. Prestavljeni so čč. gg.: Anton Medved iz Dramelj v Pilštajn, Matija Zadravec iz Črensovc za ekspozita v Hotizo, Jožef Ti-vadar iz Hotize v Črensovce, Alojz Pihler od Št. Jurija pod Taborom v Fram, Janez Mak iz Sevnice ob Savi k Št. Juriju pod Taborom, Peter Kovačič od Sv. Križa pri Slatini v Maribor kot I. korni vikar. — Nastavljeni so čč. gg.: Anton Plevnik v Št. Janž na Dravskem polju, Alojz Osterc v Beltince, Vinko Pivec v Hoče, Anton Boštele k Sv. Jakobu v Slov. gor. (1. sept.), Tomaž Ulaga k Sv. Križu pri Slatini, Anton Rataj v Črno na Koroškem, Jožef Domanjko v Sevnico ob Savi, Franc Kren za provizorja v Sv. Ožbolt ob Dravi. — Č. g. Alojz Cigler gre na trimesečni bolniški dopust. — Za provizorja na Zgornji Polskavi je postavljen g. Jožef Žolnir, kaplan istotam. — Za provizorja pri Sv. Petru v Gornji Radgoni je postavljen č. g. kaplan Jakob Sajovie. — Za provizorja v Stopercah pride č. g. K. Lam-pert. — Kot ravnatelj v bogoslovnem semenišču nastopi dne 1. septembra č. g. Franc Cukala, stolni kanonik. Dosedanji ravnatelj č. g. kanonik Rudolf Janežič se preseli v stolni kapitelj. — Č. g. Martin Avšič, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je postavljen za duhovnega vodjo v bogoslovno semenišče v Mariboru.
Dva utonila zadnjo nedeljo popoldne v Dravi. V Studencih pri Mariboru se je kopal okrog 4. ure popoldne nižji železniški uradnik Josip Hiter v večji družbi. Ravno desni breg Drave pri Studencih je precej globok in tamkaj je reka tudi zelo deroča. Hitra je pri plavanju ob deročem desnem bregu prijel krč in začel je kričati na pomoč. Res mu je pribite 1 pomagat neki Ferš,, a kakor vsak potapljajoči, se je tudi Hiter oprijel Ferša tako nerodno in krčevito, da se ga je ta komaj otresel. Ubogi Hiter je izginil v valovih in še do danes, ko beležimo to vest, ni znano, kako daleč ga je odnesla Drava. — Zakonska Cene iz Studencev pri Mariboru sta šla v nedeljo popoldne nabirat suhljad v gozd nad Felberjevim otokom. Nabrana drva sta naložila v čoln in se peljala mimo Felberjevega otoka proti Studencem. S suhljadjo obloženi čoln se je vsled pritiska valov naenkrat prekucnil in mož ter žena sta padla v Dravo baš tamkaj, kjer najbolj dere, nekaj deset metrov pod otokom. Mož kot dober plavač se je rešil, žena Marija je pa utonila in valovi Drave so jo odnesli mimo Maribora. Ponesrečena Cene Marija zapušča troje otrok, od katerih je star najstarejši komaj pet let. Ko se je zgodila nesreča, so bili Cencovi otroci s teto v Limbušu.
Smrtna nesreča pri mestnem električnem podjetju v Mariboru. Zadnji četrtek so delavci mestnega električnega podjetja v Mariboru barvali železne držaje na hiši v Wil-denrainerjevi ulici 14. Ker so imeli za to delo prekratko lestev, so si pomagali na ta način, da so podstavili voziček in nanj naslonili lestev, ki je zdaj dosegla. Štirje delavci
I so držali voziček, delavec R. Pirkovič pa je splezal po I lestvi in izvršil delo. Ko ga je končal, si je zopet odpel | pas, pri tem pa se je bržkone lestev premaknila, da je R. | Pirkovič zgubil ravnotežje, omahnil in padel na tla. Pri padcu si je razbil lobanjo in je obležal na mestu mrtev. To je že drugi slučaj smrtne nesreče pri tem podjetju.
(Sovraštvo in prepir s smrtnim izidom. Zadnjo nedeljo v noči sta se sprla med seboj na cesti v Bistrici pri Limbušu dva delavca iz ruške tovarne Anton Sagadin in Lip-nik. Prepir se je razvil v pretep in med ravsanjem je sunil Lipnik Sagadina z nožem v desno stran prs tako močno, da je ta 10 minut nato umrl. Ubijalec Lipnik je pobegnil po zločinu neznano kam z izjavo, da si bo sam končal življenje. Lipnika niso orožniki do danes prijeli.
Pevsko društvo »Jadran« bo priredilo dne 1. avgusta veliko javno veselico na vrtu gospoda Srečka Robiča v Limbušu. Čisti dobitek je za nakup šolskih knjig revnim limbuškim otrokom in otrokom pevcev »Jadranaf.
Komaj rešeni smrti. Za časa zadnjih nalivov in na-rastka rek je bila tudi Drava dalje časa zaprta za splave. Kljub zaprtju so splavarji gradili nad Falo svoje splave in čakali z njimi, da bo Drava upadla. Prve splave po deževju so spustili preko falskega jeza predzadnji torek popoldne. Predzadnjo sredo ob osmih zjutraj je čakalo nad fals-kimi zatvornicami večje število splavov, ki so last lesne tvrdke Hirschler in Legradske štedionice. Ti splavi so bili navezani ob breg eden za drugim pod spustilnico. V trenutkih, ko je veslal prvi splav, na katerem so bili štirje splavarji pod krmarišem Šantlom proti spustilnici, se je utrgal od obrežja en prazen splav in tok vode ga je gnal z neverjetno brzino proti splavu, ki je nameraval v spustilnico. Splava sta zadela kljub naporu splavarjev eden ob drugega s tako silo, da je pognalo splav, na katerem so bili splavarji, iz smeri v spustilnico proti ravnokar odprti zatvornici, skozi katero so bučali valovi Drave v več-desetmetersko globino. Ko so splavarji zapazili smrtno nevarnost, so se izvili iz prestrašenih prsi obupni klici na pomoč. A kdo bi jim naj priskočil na pomoč tako hitro, ker oba splava sta že bila tik pred odprto zatvornico! Kljub smrtnemu strahu in obupnemu kričanju gledalcev bližajoče se nesreče so ohranili splavarji še toliko prisotnosti duha, da so se oprijeli, ko je drčal splav po toku tik pod zatvornico, železne ograje, ki je nad zatvornico. Re-tili so se vsi štirje, a splava sta zgrmela eden za drugim skozi zatvornico v globočino med peneče se valovje. Splavarji so bili tako prevzeti od strahu, da je preteklo par deset minut, preden je začel govoriti najpogumnejši med njimi, Krmariš šantel. Oba splava sta se razbila na drobne ]-osce, katere so lovili krog poldne v sredo pristaniški fan 1. lini pri Mariboru. Škoda znaša 40.000 dinarjev, a hvala Bogu, da ni zahtevala nesreča nobene človeške žrtve!
Krvav dogodek ob avstrijski meji. Dne 19. t. m. na večer je pritekel k Lašancu, posestniku naše občine Kapla pri Breznu, ki ima svojo kmetijo tik ob državni meji, neki Kop in se zgrudil. Bil je ves krvav, kri mu je curkoma vre la iz leve strani prsi. Domači so mu za silo zaprli rano in ustavili kri ter poslali po kapelskega g. župnika. Kakor se je dognalo, je Kopa ustrelil avstrijski orožnik pri zadnji hiši avstrijske občine Hardegg; hiša stoji ob križišču nevtralne poti, ki teče ob grebenu gorskega hrbta Remšnika blizu državne meje, oziroma tvori mestoma mejo — vse drugače, kot je zaznamovano na najmodernejšem našem zemljevidu učitelja Dimnika! — in pota, ki drži v Arvež (Arnfels). Orožnik je ustrelil Kopa v hrbet iz daljave par korakov. Kaj je dovedlo do tega, je še nepojasnjeno. Kop je pristojen v Ribnico na Pohorju, dninar in ima tudi tik ob državni meji malo posestvo v najem, s katerim pa se ne peča dosti, ampak obsega polje njegovega delovanja bližnje kraje to- in onstran meje. Je na jako slabem glasu pri ljudeh in prav črno napisan pri oblastih na obeh straneh meje; ljudje imajo velik strah pred njim. Ves dogodek je, kakor rečeno, še nepojasnjen. Ranjenca so odpeljali drugi dan v mariborsko bolnico.
Tihotapstvo cvete. Finančna kontrola v Svečini pri Mariboru je zopet imela bogat lov. Odkrila je dobro organizirano in zelo razpredeno tihotapstvo. Pretekle dni je zasledovala tihotapce, ki pa so opazili zasledovanje in vse. blago pometali proč. Ulbegli so vsi, razen treh, ki so bili aretirani. Zajeli pa so 60 kg saharina in 25.000 paketov cigaretnega papirja.
Naša društva.
ZAKAJ NA KMETSKE DNEVE?
Dr. Jeraj.
13., 14. in 15. avgusta so v Mariboru kmetski dnevi. Marsikak črnogled gleda po strani in pravi: čemu zopet to? Kmetski stan še niso stiskale nikdar tako velike stiske kakor letos, kako naj bomo veseli in navdušeni za kmets-ke dneve.
Res je, kmetski stan trpi, posebno letos trpi kakor na gori Kalvariji, od vseh strani ga tarejo nadloge, davki in povrh še slaba letina, poplave. A kljub temu vsi na kmetski dan!
Kmetski dan bo pokazal, (la naš kmet še ni propadel, čeravno ga stiskajo z neizmernimi, velikanskimi davki. Številne množice naših kmetov in fantov bodo veliko rnamenje vsem, da kmet gre naprej v izbojevanju pravic za svoj kmetski stan. Ni več daleč trenutek, ko bo s polnimi, zlatimi žarki zasijalo solnce tudi kmetu, da bo srečen in zadovoljen, kakor kralj na svojemrdomu.
Kmetski dnevi bodo pokazali, da naš kmet ljubi svojo kmetsko zemljo, svojo rodno grudo, tudi če mu je kdaj sko pa, da mu bogato ne poplača njegovega dela in truda. Ponosen je na njo, če je vsa v solncu ožarjena, bogato-rodo-vitna, ponosen je pa tudi na njo, ko kloni pod bičem uim, neviht in poplav, še bolj jo ljubi takrat, svojo rediteljico-grudo, ko mu težko z velikim trpljenjem rodi. Zato bodo prišli naši kmetje letos na kmetske dneve, čeravno so v težkem položaju, da z veliko udeležbo izkažejo čast zemlji, roditeljrci-grudi, ki ves svet pokonci drži.
Kmetski dnevi morajo biti, tudi letos sredi neprestanega deževja morajo biti, da naš kmet pokaže, da je ponosen na svoj kmetski stan. Ni lepšega stanu na svetu kakor je kmetski stan. Čeravno so vsi stanovi lepi, vendar je kmetski stan kakor solnce med zvezdami. Kakor solnce prekaša zvezde po svetlobi, tako prekaša kmetski stan vse druge stanove. Ni lepšega na svetu, kakor je kmetski dom z njivami, travniki, vrtovi. To je raj, prestavljen z nebes na zemljo. Ko propadajo vsi drugi stanovi in prihajajo v vojnih grozotah na beraško palico, kmetski dom in njegova zemlja pa še stoji, kmet nikdar ne klone, tudi ne pred trpko usodo. V trpljenju je zmagovalec, v stiskah odreši-telj za druge, drži pokonci narod in državo, vero in poštenost.
Kmetje, najlepši, najveličastnejši je vaš stan, nikdar ne bo propadel, ker za dežjem pride solnce, podlaga je vsem drugim stanovom, podlaga vsemu svetu, dušnemu in telesnemu zdravju človeštva. Ali ni zato vaša sveta dolžnost, da daste tudi na zunaj izraz temu svojemu ponosu v veličastnih kmetskih dnevih. Pokazati morajo vsemu svetu, da je kmet vesel, da pripada kmetskemu stanu, da obdeluje zemljo in živi na grudi, tisočletni, prastari grudi, nikdar izčrpljivi, vedno sveži in mladi.
Zato bodo šli naši kmeti, kmetski fantje, kakor tudi ženstvo, veseli na kmetske dneve, kakor na veselo sva-tovščino s šopkom, zelenim, belim in pisanim, da bo ves svet videl, kako se kmet svojega kmetskega stanu veseli.
Slovenski kmetski stan, 13., 14. in 15. avgusta je tvojega veselja dan!
NAVODILA ZA KMKTSKE DNE V H.
Iskasnice. Vsakdo si naj takoj kupi izkaznico za kmetske dneve. Stane samo 5 D in da neverjetno velike ugodnosti: pravi, o d« polovična vožnje na železnici, brezplačno skupno prenočišče
Dve zlati poroki pri Sv. Jakobu v Slovenskih gorieah.
Dne 21. julija sta v krogu svojih številnih sorodnikov, znancev in prijateljev obhajala zlato poroko kar dva para obenem: kmet Purgaj in krojač Fras, oba \i Gornjega dola. Bog daj vsem srečo in zdravje še zanaprej!
^ iharji in neurja. Preko Ptujskega polja in poljansk« ter slovenjebistriške doline do Pohorja je predzadnjo sredo popoldne od treh do štirih divjal silen vihar, ki je ru-val drevje in ga lomil, odkrival strehe in potlačil v tla vse polje, kjer je še bilo žito, koruza, fižol. Posebno škodo je napravil vihar na sadnem drevju, s katerega je otresel skoro vse sadje. Med viharjem je pobelila toča celo planjavo. Škoda je tem bolj občutna, ker je vihar dobesedno uničil vse, kar je še ostalo po povodnji. Ljudstvo v težkih skrbeh gleda v bodočnost. — V noči dne 20. julija je zadela Savinjsko dolino težka vremenska katastrofa. Zvečer so se začeli zbirati na jugozahodu oblaki in kmalu se je vsula mala ploha. V upanju, da je s tem opravljeno, so se ljudje podali k počitku, kar jih okrog 11. ure ponoči zbudi hrup in grmenje, in kmalu začne padati gosta in debela toča. Vihar je podiral hmeljeve droge ter brzojavno in električno napeljavo. Toča je padala po celem zgornjem delu Savinjske doline. Posebno so prizadete občine: Prekope, Vransko,, Sv. Jeronim, št. Jurij, Grajska vas, malo manj pa Št. Pavel, Gomilsko, Braslovče in druge. Toča je uničila pšenico, ki je ravnokar dozorevala, sadje leži po tleh, neprecenljiva pa je škoda na hmeljiščih.
Okrajna cesta proti Vurbergu je vsled po povodnji poškodovanega cestišča in uničenega velikega kamenitega mosta preko Grajene do nadaljnega zaprta. Cesta se popravlja in novi most gradi, tako da bo v dveh mesecih že omogočen promet, ki sedaj vodi po občinskih cestah v pre cejšnjem ovinku.
Brod pri Zavrču preko Drave ne obratuje, ker ga je doplavljeno drevje in les poškodoval. Popravila so v polnem teku.
Žalostna novica iz Loč pri Poljčanah. Umrla je v mariborski bolnici nepozabna gdč. Franica Krajnc v starosti 17 let. V četrtek, dne 15. t. m., zvečer si je še prepevala s prijateljicami. Ko se je poslovila od njih, jim je nenavadno podajala roko. Drugi dan zvečer je bila že v mariborski bolnici. Naslednji dan, v soboto, je bila ob osmih zjutraj operirana. V nedeljo se ji je stanje znatno poslabšalo. Prejela je sv. obhajilo ob desetih zvečer in proti jutru ob tričetrt na štiri je izdihnila svojo nedolžno dušo. Bila je zavedna Orlica in zvesta Marijina družbenka. Bila je tudr vneta cerkvena pevka, v vsakem oziru vzgledna in tudi v-obče spoštovana in priljubljena. Pogreb se je vršil v torek dne 20. t. m. Naj v miru počiva!
Novice iz Ponikve. Dne 24. julija t. 1. smo pokopali vrlega mladeniča Jožeka Slatenšeka iz Ostrožnega. Umrl je po kratki bolezni, star komaj 25 let. Za njim vlada tu splošna žalost. Posebno žalujejo njegovi starši, ki so izgubili dobrega edinega sina; zlasti je potrt oče, ki je star 84 let in vedno v bolniški postelji, ki si sam ne more ničesar pomagati in kateremu je bil rajni Jožek usmiljen bolniški strežnik. Bog potolaži starše, dobremu sinu pa daj obilno plačilo! — Po plazu uničeno domačijo Fr. Slemenšek hodijo gledat cele procesije ljudi, toda malo jih je, ki bi mu dejansko pomogli. In vendar vsak vidi, kako je potreben pomoči! — Dne 1. avgusta t. 1. zboruje pri nas podružnica Krščanske šole. Težnja po razkristjanjenju naših šol postaja čedalje večja. Zato vsi zavedni katoličani v Krščansko šolo! — Dne 8. avgusta pa bomo obhajali s slovesno službo božjo, s pridigami in skupnim sv. obhajilom 7001et-nico smrti sv. Frančiška Asiškega. 8. avgust bode v naši župni cerkvi tudi dan porcijunikulskega odpustka. Zato vabimo k tej slovesnosti domačine in sosede!
Uboj iz ljubosumnosti. Pod Ljubično pri Poljčanah, župnija Loče, se je pri posestniku Gumzeju preteklo nedeljo popoldne ob pol šestih pripetil žalosten slučaj, ki je končal z ubojem. Dva delavca tovarne za vpognjeno pohištvo na Zbelovem — oba se pišeta Gumzej, a nista v sorodu — sta se radi dveh delavk sprla in je starejši Gumzej mlajšemu, 181etnemu tovarišu, zasadil nož strugalnik v prša ter mu prerezal aorto. Ranjeni se je v nekaj minutah zgrudil mrtev na tla. Drugi dan so ga odpeljali v mrtvašnico v Loče. Ubijalca pa je orožništvo odvedlo v konjiške zapore.
Težka nesreča vsled neprevidnosti. Alojzij Nahtigal, posestnik v Št. Andražu pri Velenju, je bil mnenja, da se
po šolah, prost pristop k vsem predavanjem in prosto stojišče na« veliki orlovski prireditvi 15. avgusta popoldne. Izkaznice dobite v župnem uradu, ponekod pa pri tajnikih prosvetnih društev in kmetskih zvez.
Prenočišče. Kdor hoče imeti posebno prenočišče na postelji, naj javi to našim zaupnikom ali pa piše naravnost na Prosvetna zvezo, Aleksandrova cesta 6, Maribor.
Narodne noše. Zelo važne bodo narodne noše na kmelskent dnevu. Kdor more, naj si jo oskrbi, posebno fantje in dekleta. Narodna noša je ljudska obleka, izraz njegovega čuta za lepoto, zata na kmetske dneve, ako le mogoče, v narodni noši.
Romanje. Ob priliki kmetskih dnevov se vrši tudi romanje k Materi milosti. Noben drug stan ni tako združen z Bogom inc vero, kakor kmetski stan. Zato bo na kmetskih dnevih zvečer kmetska pobožnost po cerkvah. Kmetski stan bo na kmetskih dnevih tudi z Bogom obnavljal zvezo.
Kdo naj pride žc v soboto na kmetski dan? Vsi, ki se zanimajo podrobno za vprašanja kmetskega stanu, predvsem odborniki prosvetnih društev, kmetskih zvez in naši samostojni kmetski gospodarji.
Kupovanje izkaznic. Hitite s kupovanjem izkaznic. Kdo ima v vašem kraju izkaznice, izveste pri tajniku domačega prosvetnega društva ali kmetske zveze.
Prehrana. Prehrano na kmetskih dnevih si oskrbi vsak sam. Kdor si od doma vzame primeren prigrizek, bo lahko izhajal na kmetskih dnevih z malenkostnimi stroški. Fantje in možje, priporočajte se pri naših dobrih gospodinjah, da vam dajo na pot kaj dobrega za pod zob.
Udeležba. Čeravno predvsem vabimo naše može in fante, vendar je tudi naše kmetsko ženstvo dobrodošlo.
Prosvetni dan v Št. Lenartu v Slov. gorieah, ki smo ga danes* leden napovedali, se vsled nepredvidenih ovir 1. avgusta ne more vršiti, na kar opozarjamo okoliška društva.
Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu Ti Slov. goricah upriziori v nedeljo, dne 1. avgusta po popoldanskem cerkvenem opravilu priljubljeno Finžgarjevo igro >Naš»
ra¡lažje znebi mravelj, katere so mu silile v hišo in razne hrambe, ako jih posuje s smodnikom in zažge. Posul je mravljišče s smodnikom, ki ga je hranil v večji steklenici, i n gažgal; ravnal pa je pri tem tako neprevidno, da mu je steklenica s smodnikom eksplodirala. Mož je dobil precej ežke poškodbe, vendar je upanje, da okreva.
Zveza bivših slovenskih vojakov iz svetovne vojne zboruje letos v nedeljo, dne 8. avgusta, na Brezjah na Gorenjskem. Cela Slovenija se pripravlja, da dostojno proslavi praznik mučenikov svetovne vojne. Na tisoče mož in iantov bo ta dan zbranih na slovenskem Lurdu, da si znova prisežejo ob spominu na padle tovariše zvestobo in prijateljstvo, preizkušeno v svetovni vojni. Na tem zborovanju se naj znova in znova poživi skrb za naše invalide, za vojne vdove in sirote. Poživi se tudi ob tej priliki akcija za okrasitev vojaških grobov in postavljanje spomenikov padlim tovarišem. Gre torej za najbolj plemenito delo. Na železnici je dovoljena polovična vozna cena, kar je tako u-rejeno, da kupi vsak pri odhodni postaji celo vozovnico, ki velja tudi za nazaj z izkaznico, ki jo dobi vsak udeleženec na Brezjah. Štajerci odidejo z vlakom, ki odhaja v soboto, dne 7. avgusta, ob 13.20 in ima v Ljubljani ugodno zvezo, tako da bodo ob 9. uri zvečer že na Brezjah. Zato v nedeljo, dne 8. avgusta, vsi na Brezje!
Število birmancev v kozjanski dekaniji znaša 2060. — Letos je bilo birmovanih pri dosedanjih birmah skupno 6767 otrok.
Otvoritev državne avtomobilne poštne vožnje Brežice—Sv. Peter pod Sv. gorami in Sv. Peter pod Sv. gorami—Šmarje pri Jelšah—Grobelno. Kar ne «more železnica, pa zmore poštni avtomobil. Slabe prometne zveze na ozemlju med savsko in rogaško železnico so končno premagane. Poštno in brzojavno ministrstvo je dovolilo, da se uvede na progi Brežice—Sv. Peter pod Svetimi gorami—Podčetrtek—Šmarje pri Jelšah avtomobilna poštna vožnja r. državnimi avtomobili. Ker poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani še nima potrebnih avtomobilov, da bi moglo r (eloti izvršiti nalog ministrstva, bo zaenkrat otvorilo avtomobil ni promet le na progi Brežice—Dobova—Bizeljsko—Kraljevec— 9y. Peter pod Sv. gorami. Otvoritev te proge je 25. t. m. Na ostalem delu do Grobelnega pa se otvori proga okoli 10. avgusta t. 1. Izhodišče nove avtomobilrie proge Brežice—Sv. Peter pod Sv. gorami bodo Brežice, kjer je že avtomiobilna garaža. Končno postaja je Sv. Peter pod Sv. Gorami. Avtomobil se bo ustavljal pri naslednjih postajah: Brežice kolodvor, Brežicfe pošta, Mostec pogojna postaja, Dobova pošta, Mali Obrež pogojna postaja, Kapele pom. pošta, Vrhlje pogojna postaja, Župelevec pom. postaja, Križišče ceste v Moravče pogojna postaja, Moravče pogojna postaja. Kraljevec pošta, Draše gostilna Stipčič pogojna postaja, Novi dvori pogojna postaja, Suhi dol (Klanjec), Risvica (Tuhelj), Brezje pogojna postaja, Kumrovec pogojna postaja, Razvor, pogojna postaja, Bistrica pogojna postaja, Sv. Peter pod Sv. gorami pošta. ;'ri postajah, ki so označene tu kot pogojne, se ustavlja avtomobil samo tedaj, če želi tam kak potnik vstopiti ali izstopiti. Avtombil 1)0 vozil na tej progi vsak dan v vsaki smeri po ehkrat. Odhajal bo iz Brežic s kolodvora ob 15. uri S5 minut po dohodu vlakov P. 619 (prihod iz Zidanega mosta v Brežice ob 15. uri 28 minut) in P. 622 (prihod iz Zagreba v Brežice ob 13. uri 56 minut) ter bo imel v Brežicah ob 15. uri 30 minut tudi priključek od avtomobila ''7. Novega mesta. K Sv. Petru pod Sv. gorami bo odhajal avtomobil ob 18. uri 30 minut. Od Sv. Petra pod Sv. gorami bo odhajal avtomobil zjutraj ob 6. uri ter bo prihajal v Brežice na kolodvor ob 9. uri 10 minut. Tu bo dosegel priključek na P. vlak 513 (odhod proti Zagrebu iz Brežic ob 9. uri 24. minut) in na P. vlak 618 (odhod proti Zidanem mostu iz Brežic ob 10. uri 26 minut). Najmanjša potniška pristojbina t. j. za najmanj 10 km znaša 15 Din.
Popolnoma uničena ras — 350 hiš porušenih. V noči od sobote na nedeljo je voda porušila nasip v Novem selu Ln zalila 200 hiš. Novoselo se nahaja nedaleč od Vukovara. Najtežje je zadeta vas Vajska, ki leži severno od Vukovara. Voda je tukaj strašno gospodarila. Vas je popolnoma uničena. Voda je stala 2—3 m visoko. Sedaj gledajo iz vode samo še razvaline. Najprej se je porušilo 300 hiš. Tekom nedelje pa se je zrušilo še 50 hiš. Prebivaltsvo je popolnoma obupano, kajti v Vajski izgleda danes tako, kakor da bi bila vas zginila s sveta. Na mnogih krajih je voda zaostala z¡a nasipom in se ne odteka v Donavo, vsled česar bo treba nasipe porušiti.
General postal duhovnik. Poveljnik nemške trdnjave Ingolstadt Alojz Reichlin pl. Meldegg, ki je bil v svetovni vojni kot general na- fronti, je pred kratkim bral v frančiškanski cerkvi v Ingolstadtu novo sv. mašo. Novomašnik je 71 let star. Leta 1923 je stopil v frančiškanski red, potem ko mu je žena umrla, in je oskrbel svoja že odrasla otroka Strahovita katastrofa r Avstraliji. V Avstraliji je razdajal v soboto strahovit vihar, ki je porušil v Melbournu ('ve cerkvi in nad 30 hiš. Ponoči pa 'je razsajala strahovita
nevihta, ki je poplavila skoro tretjino Avstralije. Mnogo ljudi je utonilo. Škoda je ogromna. Samo v Melbournu, kjer je bilo pol mesta pod vodo, se ceni na dva milijona funtov (nad pol milijarde dinarjev).
Vročina v Ameriki. V mnogih mestih zapadnih držav so zadnje dni ugoiovili vročino nad 40 stopinj C. Nevzdržna vročina je povzročila hude nevihte. Število oseb, ki jih je zadela sojnčarica, je zelo veliko, ravno tako tudi število vsled neviht ponesrečenih oseb. — Vročina zadnjih dni in sledeče nevihte so zahtevale več sto žrtev. Iz Bostona poročajo o 60, iz Ne\varka o 27 in iz Newyorka o 50 smrtnih slučajih.
Fašistovsko pecivo. Italijansko notranje ministrstvo je obvestilo prefekte, da bo vlada v kratkem upeljala enot no pecivo za vso državo. Proizvajanje ali prodajanje kakršnegakoli drugega peciva bo strogo prepovedano.
Kaznovano fotografiranje. Član ameriškega konzulata v Tokio (Japonsko), ki je fotografiral japonske bojne ladje, je bil obsojen na težko ječo.
Razpis Ferkovih štipendij. Kuratorij Ferkove dijaške ustanove razpisuje za šolsko leto 1926-27 dvajset štipendij, in sicer desetim srednješolcem po 750 D in desetim visokošolcem po 1500 D. Te ustanove so namenjene v prvi vrsti sorodnikom obeh umrlih zapustnikov, gospoda zdravnika Feliksa Ferka in njegove soproge Pavline, rojene Menhart, na vseh šolah; nato revnim in nadarjenim dijakom in dijakinjam na mariborskih srednjih šolah in učiteljišču ter na vseučilišču,, in sicer ee so rojeni v sod-| nem okraju Sv. Lenart v Slov. goricah, ali v srezu Maribor levi, ozr. desni breg, potem šele pridejo v poštev vsi drugi. Prednost uživajo člani rodbin Jožefa Jug v Rušah in Konrada Mejovšek v Reki pri Hočah. Prošnje s prilogami sprejema Posojilnica v Mariboru do 15. avgusta t. 1. Javijo naj se tudi dosedanji štipendisti. Vsak stipendist se mora zavezati, da bo prejete zneske pozneje po možnosti vračal v Ferkov ustanovni fond.
Zahvala. Povodom moje zlate maše mi je došlo toliko čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posamezniku izreči pismeno svoje zahvale. Vsem onim, ki so mi pismeno ali po brzojavu svoja voščila na znanje dali, se tem potom najis-krenejše zahvaljujem. Obenem si štejem v prijetno dolžnost, izreči najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerokoli način pripomogli, da se je slavnost tako sijajno izvršila. Zahvaljujem se častitim gg. duhovnim sobratom, ki so v velikem številu prihiteli od blizu in daleč, da so s svojo navzočnostjo povišali slavnost, posebno pa vlč. g. dekanu Jožefu Janžekovič za prelepi cerkveni govor; nadalje Občinskim zastopom, ki so me imenovali častnim občanom šesterih občin ter mi po svojih županih izročili lepo izdelano diplomo. Izrekam svojo iskreno zahvalo tudi Marijini družbi pri Sv. Juriju in vsem tukajšnjim organizacijam ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je slavnost tako veličastno izvršila. — Sv. Jurij v Slov. gor., dne 24. julija 1926. — Gregor Einspieler, župnik.
Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bilo v nedeljo, 25. julija t. 1. žrebanje efektne loterije v prid novega KDD. Glavni dobitek, konja je zadela št. A 1492. Nadaljnih 11 glavnih dobitkov so zadele št. (A) 838, 2543, 1924, 1251, 2586, 459. (B) 260, 1852, 2263, 2620. 1979. — Ostalih 138 dobitkov so zadele št. (A) 2945 2910 2906 2900 2846 2844 2836 2810 2781 2757 2695 2670 2607 2508 2479 2474 2435 2427 2368 2359 2341 2312 2295 2271 2268 2193 2137 2110 2055 2025 1941 1937 1916 1909 1883 1876 1739 1734 1660 1624 1599 1551 1550 1491 1485 1475 1436 1428 1354 1352 1326 1285 1277 1226 1225 1211 909 792 766 714 642 604 436 344 334 311 299 291 230 221 213 185 159 153 150 144 63 51 31 11. — (B) 2944 2931 2922 2835 2755 2748 2693 2655 2602 2547 2545 2493 2471 2280 2216 2205 2131 2088 2066 1992 1936 1895 1851 1836 1777 1626 1601 1587 1547 1478 1467 1435 1361 1347 1342 1320 1275 1171 1144 1073 1067 1004 937 893 868 784 770 683 633 610 583 537 533 408 403 392 360 264. — Dobitki se imajo do 15. avgusta t. 1. osebno dvigniti, po pošti se isti ne bodo razpošiljali. Vsakdo se mora izkazati s srečko. Po navedenem dnevu zapadejo nedvignjeni dobitki v korist Društvenega doma. Kdior želi vedeti, kaj je dobil, naj pošlje znamko. — Odbor.
Mobilizacija vojakov ne bi zbudila toliko začudenja, kot ga je vzbudila zopet loterija Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Svetimi gorami, ki nudi naročnikom srečk možnost, da zamorejo za borih 10 D dobiti no.v štirisedežni avlo, mladega konja, molzno kravo, radio aparat, moško kolo, salonsko uro, obleko, perilo, čevlje, svilene rute, servise itd. Saj dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 D. Posebnost pri tej loteriji je, da dobi vsakdo, kdor naroči 10 srečk, kar tri srečke brezplačno. Kdor pa naroči in razpeča 100 srečk, pa zasluži lepo svoto 400 D. Za naročila srečk zadostuje dopisnica, naslovljena na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami. Srečkam se priloži položnica.
Loterija Knjigarne Vera. ki je združena s prodajo slik« »kmeta svetnika« ali »Slovenskega sv. Izidorja«, je ministrstvo z;; kmetijstvo odobrilo z odlokom št. 26378-1 z dne 29. junija t. 1. Kakor znano ima ta loterija več srebrnih in zlatih ur za dobitke.
1 ric. K tej prireditvi vabi vse, posebno sosedna društva odbor. l'Og živi!
Sv. Tomaž pri Ormoža. Izobraževalno društvo priredi dne 1. avgusta, ob 4. uri popoldne v gostilni g. Ivanuša v Lahoncih petdejansko igro »Babilon«. V odmorih in pri pnosti zabavi svira domača godba. Zato vsi prijatelji od bliju in daleč najprsrčnejše vabljen! Bog živi!
Sv. Anton v Slov. goricah. Izredno nas razveselite, ako nas obiščete ob priliki ponavljanja igre »Stari in mladi«, katero se vrši v nedeljo, 1. avgusta. Cele salve smeha bodeta vzbujali dve burki »Matijec v ječi« in »Moderna brivnica«, katere priredijo domači dijaki. Vljudno vabi orlovski odsek in dijaki.
Mala Jiedelja. Dr. Razlagova slavnst se vrši v nedeljo, dne 1. avgusta, ob vsakem vremenu. Dopoldne sv. maša s pridigo, nato slovesno odkritje spomenika. Popoldne ob treh slavnostna fkademija v Društvenem domu. Nato velika vrtna zabava, šotori, godba, petje, šaljivi nastopi, bogat srečolov. Zveečr umetni ogenj. Vstopnina k prosti zabavi prosta. K obilni udeležbi vse vabi — pripravljalni odbor.
Konjice. Kdor si želi poštenega razvedrila in pravega notranjega užitka, se bode odzval vabilu konjiškega orlovskega okrožja, ki vabi vse bližnje in daljne prijatelje na Orlovski dan, ki se vrši v nedeljo, dne 1. avgusta v Konjicah. Tudi polovična vožnja po železnici nam je zasigurana. Pridite in ne bo vam žal. Bog živi!
Ponikva. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 1. avgusta, ob 3. uri popoldne mladinske igrice »Kaznovana radovednost«, »Mihec tatič« in »Zamorčki«. Vsi domačini m sosedi, ki ste vsled dolgotrajnega deževja še slabe volje, jo udarile v nedeljo na Ponikvo, kjer se boste po dolgem času zopet enkrat prisrčno nasmejali. Vsi prijatelji otrok in poštenega veselja, vabljeni!
Letni shod dekliških Marijinih družb iz celjske in braslovške dekanije se vrii v nedeljo, R. avgusta t. 1. na gori Oljki. Ob 9. uri tiha sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 10. uri pridiga in peta sv. maša, po mati zborovanje deklet, deklamacije in govori. Po zborovanju večernii-e. Deklet« ie cety*e dokaaije se lahko po
služijo vlaka, ki gre iz Polzele ob 6. ari. Spovedniki bodo že v soboto na razpolago. Udeležba obvezna z društvenimi znaki.
Poročila S« L?. S.
Dr. Hohnjee je v nedeljo, 25. julija, poročal svojim vo-lilcem na N e g o v i. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je z nagovorom otvoril domači č. g. župnik Brat-kovič. Poslanec dr. Hohnjee je na gospodarskem propadanju slovenskega kmeta in drugih stanov slovenskega naroda dokazal bistvo in nasledke velesrbskega centralizma v naši državi. Stjepan Radič je zagrešil velik političen zločin proti svojemu hrvatskemu narodu, pa tudi proti državi, ker je priznal centralizem. Radičevi oprode in sluge v Sloveniji, nekdanji samostojneži, bi radi slovensko ljudstvo vpregi i kot priprego na hrvatska kola, v katerih se vozi Radič s svojo izdajalsko politiko. Slovenski kmet pa je preznačajen in premoder, da bi vozil kola bodisi za vele-srbsko, bodisi za velehrvatsko politiko. Naš cilj ostane tu- j di v bodoče avtonomna Slovenija, v kateri bo gospodaril slovenski narod. Izvajanja dr. Hohnjeca so našla vsestransko odobravanje. Tukajšnje ljudstvo je v vsakem oziru po šteno in značajno ter dobro zna, da mora vztrajati ter se boriti pod zastavo Slovenske Ljudske Stranke, dokler ne zmagajo načela in zahteve slovenskega naroda.
Na Dobrni pri Celju se vrši dne 8. avgusta po rani sv. maši v dvorani Ljudskega odra shod Slovenske Ljudske stranke. Poročata gospoda narodna poslanca Ž e b o t in dr. H o d ž a r.
Za sklad SLS je nabral g. Vaupotič v Gornji Sv. Kun-goti in Svežini 70 dinarjev. Vsem darovalcem' prav iskrena h val«!
.Na gostiji Antona Zormana it Anice, rojene tJrgej v Pamečah so veseli gostje nabrali za dijaško kahisr^o 136 dinarjev. V imenu ubogih dijakov iskrena hvala, oovopo-ročencema pa obilo sreče! wmamuumtmrnmaammummmimimmsuiar «m, ,.„.,,
Pisma iz domačih ¡¡rap.
Sv. Peter pri Mariboru. Še nekaj novic. BlagoaUvijenje
Poljancevega zvončka se je vršilo nadvse slovesno Menwirt-Kokolova godba je neumorno in lepo igrala, stari Damiš ie grme» s t opici, venci in okrašeni mlaji so veselo plapolali v v»tru Pri tej priliki je nabral vrli Marjetčan L. Horvat za naš Društveni dom 125 D. Bog plačaj vsem za vse! Šentpeterčani, posnemajte ter se spominjajte našega Društvenega doma ob vseh veselih do-i godkih! Sedaj pa še nekaj. Ze parkrat so se tožili potniki in iz-I letniki nad razgrajači in pretepači, ki ne dajo mira «iti tam kjer bi moral vladati mir ,ne pa nemir in prepir! «erodajne j oblasti prosimo, da te zoperne aufbiksarje primerno »pobožajo« j Jim bomo iz srca hvaležni. Ta bi bila lepa. da bi nas nekaj ne-j olikancev zopet spravilo na .slab glas. - Igra z veselic» se bo ' po sklepu odbora vršila 22. avgusta t. 1. in sicer pri g. gandlju na vrtu. Vabimo vse vrle sosede na to zanimivo prireditev Upa m o, da bo šlo vse po sreči. - Tudi zlet k Sv. Uršuli priredimo j /. avgusta, ako dobimo polovično vožnjo in nam ne bo nagajalo vreme. - V Ornikovem klancu v Celestini straši. T posnih nočnih urah se sliši obupen glas: kvak, krak, kvak - «odra gor, kvak, kvak, blato proč! Kdo se bo usmilil tega obupnega glasu ?
Št. Danijel nad Prevaljeni. iz našega Št. Danijela »Slovenskemu Gospodarju« pač menda nikdar nimamo poročat kakine novice. Smo pač preveč vstran. Večinoma smo kmečko ljudstvo in i živimo visoko v hribih na najskrajnejši severni meji nafee domo-i vine. Nekaj novega pa imamo poročati o naši mladini, ki se je začela živahno gibati. Fantje in dekleta so ustanovili Katoliško prosvetno društvo. V prosvet. društvu hočejo zajemati potrebno izobrazbo, katere jim ljudska šola pač ne nudi v zadostni meri. 1 stanovni občni zbor društva s,e je vršil dne 13. junija, aa katerem je nastopilo več govornikov, ki so nam pojasnili vaani pomen prosvetnega društva. Prišel je tudi gospod profesor Ivan Prijatelj iz Maribora kol zastopnik Prosvetne zveze, «stanovilo se je društvo, izvolil se je odbor, ustanovila se je tudi draStvena knjižnica, manjka pa knjig za knjižnico. Nekaj knjig s« je nabra-lo, večinoma Mohorjevih, katere so podarili društvu «ekaj člani, nekaj pa prosvetno društvo v Prevaljah, tem izreka odbor naj iskrenejšo zahvalo. Te knjige še pač ne zadostujejo z» knjižnico, treba jih je še več, društvo še pa nima zadostnih »redsfev na razpolago, da bi si jih moglo nabaviti. Začetk je pač težek, zato se društvo z iskreno prošnjo obrača do vseh, ki bi mogli v tem ®«ir» pomagati s knjigami. Posebno prosvetna društva, katera imajo že precej izpopolnjeno knjižnico, prosimo, če bi nam hotela odstopiti nekaj knjig. Imajo nekatera društva po več iavodov ene knjige, te bi pač lahko pogrešali. Vsem, kateri bi našemu novoustanovljenemu društvu pomagali s knjigami, bi bil« društvo jako hvaležno.
Pri Sv. Križu nad Dravogradom, znani romarski cerkvi, se obhaja v pondeljek, dne 2. avgusta porcijunkula. V nedeljo, ob 6. uri zvečer, pondeljek ob 7. in 10. uri pridige. Romarji povabljeni.
Sv. Trije Kralji v Slov. goricah Proslava Marije Device Vnebovzete se vrši ob nje prazniku v naši romarski cerkvi po sledečem sporedu: V soboto, na predvečer Velike maše, ob 4. uri popoldne prva pridiga, ob 6. uri druga pridiga, v mraku rimska procesija z lučicami, na praznik sam dvojna služba boeja. Častilci, častilke Matere božje iz celih Slovenskih goric, i« Prek-murja in Medžimurja, na veselo svidenje!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Nemila smrt nam je spet ugrabila enega člana mladeniške Marijini; družbe, in sicer Pavla Majcen iz Hranjigovec. Bil je tihega in mirnega značaja ter zelo priljubljen. Najbolj globoko žalost so gotovo občutili starši in brat, ki so v kratkem času, v petih tednih izgubili dva sina oz. brata.
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Pri nas smo spremili k večnemu počitku vdovo Marijo Frančič doma iz Bresnice. Umrla je v starosti 72 let po težki 6 mesečni bolezni. Rajna je bila vzor krščanskih vdov. To nam pričajo besede domačega gospoda župnika ob odprtem grobu. Bila je tudi naročnica Slov. Gospodarja več let. Težko sta se ločila in poslovila še edini sin in njegova žena.
Konjiča. Božja poslanka smrt je utrgala še v cvetu let nit življenja vzorni mladenki Julijani Orož iz Vrhovelj. Rajna je bila po svojem tihem in mirnem značanju splošno priljubljena in zgledna družbenka dekliške Marijine družbe, delavna članica naših katoliških organizacij, ter je kot taka večkrat nastopala ob priliki društvenih prireditev. Kot redno članico orliškega krožka so jo na zadnji poti spremljali Orli in Orlice ter na ta dan prejeli skupno sv. obhajilo, katerega so darovali njej za aa pot v nebeške dvore. Ob odprtem grobu se je v imenu Marijine družbe in katoliških organizacij poslovil z vznesenimi besedami č. g. vikar Tovornik, nakar je moški in ženski zbor kot vestni cerkveni pevki zapel dve nagrobni pesmi. Nad ganljivimi prizori se je marsikatero oko porosilo, brezdvomno pa si je premnogi želel, da bi imel tako lep pogreb kot rajna Julčka, ki si ga je v polni meri zaslužila. Žalujočim starišem. bratom in sestram bodi izraženo naše sožalje.
Zreče. V četrtek, dne 22. julija zvečer po mraku glasilo se je pritrkovanje zvonov in pokali so topiči. Istočasno je nenavadna procesija z lampijoni in z godbo prikorakala do župnišča. Tu se je oglasil pevski zbor. Na to je gospod župan Vinter pozdravil nasproti nam došlega g. župnika, ki je drugi dan obhajal petdesetletnico duhovništva. Govornik je obrazložil pomen trenutka za naš kraj ter v imenu prebivalstva jubilantu za izredno slavnost izročil spomenico, dragoceni kelih. Tudi gospod Orož Ju rij je govoril besede srčnega veselja. Slavljenec je v zahvali na-glasil, da bo njemu naklonjeno darilo še zanamcem govorilo o njihovih prednikih. Tako smo gospoda župnika vrgli v vodo, da je hočeš nočeš, moral plavali. O letošnji redki slavnosti v naši župniji je vladala namreč tiha lihota. Tudi v cerkvi še celo v nedeljo pred jubilejskim dnevom nismo med oznanili čuli nič, kar bi nas moglo prihodnji petek napotiti k zlati sv. maši. Pač pa so skrivnostne sestanke imeli pevci pri gospodu šolskem upravitelju Mravljaku, in glasba pod vodstvom gospoda Hrena. Šele četrtkov glasni večer je širom župnije razširil novico o slovesnosti naslednjega petka. To jutro se je cerkev napolnila z nepričakovanim številom vernikov. Gospod župnik pa tudi ni pričakoval, da so razmere dale povod, da je na slovesni način odslužil zlato sv. mašo. Po končani službi božji so župljani ostali zbrani zunaj cerkve. Tu je gospod župan Winter novemu zlatomašnikn v imenu občine častital za od Boga mu podeljeno milost, gospod Orož Jurij v imenu župnije, gospod Mravljak za šolo, mala Dragica pa je zastopala mladino. A že pripravljeni avtomobil žnpanov, je jubilanta za nekoliko ur ločil od Zreč.
Šmartno ob Paki. Odkritje spomenika padlih vojakov v nedeljo 25. julija se je vršilo kar najslovesnejše. Lep solnčni dan je privabil prav veliko gostov od vseh krajev Slovenije. Glavni odbor Zveze slov. vojakov r Ljubljani je bil skoraj polnoštevilno zastopan, bivši vojni kurat Bonač je elektriziral poslnialce s svojo ognjevito besedo, gospod major Colarič govori 5e vedno mla-deniiko navdušeno, lepe besede v spomin padlih rojakov so govorili tudi d «loga t vojnega miaiaTrstva za to slovesnost gospod
podpolkaruik Žerjav, gospod sreeki poglavar dr. Voušek. držav, pi sianec gospod Pušenjak in drugi. Ganljivo je bilo polaganje v( ncev ua spomenik, okoli 30, lepo petje domačih pevcev v cerkvi in zunaj ob spomeniku, kakor tudi obeh zborov celjskih pevskih društev, žalostinke rudarske godbe iz Velenja, črni flor ob zastavah in mrtvaške molitve so na novo zbudile žalosten spomin na pokojne in privabile marsikatero solzo v oko. Krona vse prireditve ¿e bila velika gledališka predstava popoldne na prostem, prava vojaška igra, ki učinkuje pretresljivo, »Kalvarija« pisana s ;rvavimi črkami od pisatelja »Na krvavih poljanah«. Ce le m goče, naj jo povsod ob takih prilikah igrajo, tukaj se ti razgali pred očmi vsa grozovita resničnost svetovne vojne, telesno umiranje v strelskih jarkih in duševno naših ločenih bratov, ki so prišli pod tuji jarem. Ob tem prizoru je občinstvo skoraj glasno jokalo, a ni bilo morda očesa, ki se ne bi bilo orosilo. Ta lepo igrana predstava in dragocen spomenik, sta lahko v upravičen ponos domačinov. Lepa zahvala vsem udeležencem, osobito gl iVnemn odboru Zveze slovenskih vojakov; prepričali smo se, d;> je zastopstvo bivših vojakov r prav srečno izbranih rokah, istotake zahvala delegatom iz ljubljanske okolice, Trbovelj, sav. orlovskega okrožja, Krekovi mladini s Šoštanja, vsem društvom, ki so z aastavami povzdignila slovesnost, domačim in tujim gasilcem, posebno onim iz Šoštanja, brez katerih bi bilo nemogoče dr/.ati red tolikih množic. S ponosom smo poslušali pohvalo tujcev, ki so videli toliko slavolokov, mlajičer in vencev, živi doka/, neutrmdljivih rok naših mladenk in fantov. Hvala tudi domačim »dbornitem za postavitev spomenika, posebno njenemu tajniku g. Drag. Korošcu, ki je nosil skoraj vso težo skrbi in priprav in vsem gospodinjsko pridnim rokam v paviljonih. Spomenik je lepo in okusno delo gospoda kamnoseškega mojstra Camernika v Celju, ki «aj bo povsod priporočen, kjer bi nameravali postaviti sličen .spomenik.
št. Jurij ob juž. žel. Blagoslovitev novih zvonov. Zaceljene so jjane od vojne nam zadane — tako se glasi napis na nekem zvonu aaše škofije. Isti napis bi lahko nosili zvonovi sv. Primoža, kajti sedaj imajo vse cerkve naše obširne fare zvonove. Dolgo je žaiostno molčal sv. Primož x tihi, prijazni dolini, a tudi za njega je prišel čas, ko bodo njegovi lepo doneči zvonovi rabili vernike k službi božji. V nedeljo, 1. avgusta jih bomo slovesno >gor vlekli«; Blagoslovil jih bo domači župnik, veleč, gospod svetnik Mikuš, slovesno pridigo in sv. mašo pa bo imel veleč, gospod su-perior Flis od sr. Jožefa pri Celju. Vsi bližnji in daljni sosedi se vabijo, da se udeležijo te lepe slavnosti in si ogledajo lepo, vso prenovljeno cerkvico, krasne vence in šopke, ki so jih spletle ob dolgih »imskih večerih naša pridna dekleta Bogu v čast.
Ločno pri Sv. Florjanu. Vsem romarjem se daje na znanje, da se be letos obhajala Marija Snežnica že prejšnjo nedeljo, to je dne 1. avgusta, ker mora biti drugo nedeljo, dne 8. avgusta opravilo pri fari. Župni urad Sv. Florjan ob Boču.
Buoe. Tudi pri nas je silno deževje povzročilo nepopisljivo škodo. Plazovi so na mnogih krajih vinograde neusmiljeno raz-mesariii. Poleg tega pa še silijo razne bolezni na trsje in grozdje. Njive «b Sotli in drugih potokih so uničene za par let, poljski pridelki pomandrani, pokošeno seno je Sotla odnesla proti Zagrebu, še nepokošeno je zasuto pod blatom in kamenjem. Pomoč je nujfto potrebna. Da bi se nas vendar merodajni državni krogi usmilili in nam na katerikoli način pomagali.
Buče. Kakor smo bili Bučani veseli, ko smo 26. junija slovesno sprejeli tri nove zvonove, se še bolj veselimo sedaj, ko poslušamo njih mogočne, pa milodoneče glasove. Tem potodm izrekam® najtoplješo zahvalo prevzvišenemu vladiki, škofu dr. Andrej« Karlinu, da je 5. julija po silno težavnem in nevarnem prihod« preko Sirom razlite Sotle na Buče drage volje slovesno zvonove posvetil ob asistenci prečastitega monsignora profesorja dr. Ujčiča, velečastitega gospoda dekana Marka Tomažiča in drugih sosednih gospodov duhovnikov in ob ogromni množici ljudstva domače in sosednih župnij. Tudi vsem drugim domačim in tujin» dobrotnikom naših zvonov kličemo še enkrat: »Bog povrui!« Zvonolivarno Zvonoglas v Mariboru pa toplo priporočamo.
Laska okolica. V 29. številki »Domovine« lovi dopisnik slepe miši, ker piše o draginji, da so življenjske potrebščine pri nas dražj« kol kje drugje. Vprašamo, kdo pa je kriv, da je meso še -vedno po 16 D kg? Ali kmetje, ki prodamo svojo živino mesarjem p« 7 D žive teže in še nižje? Le obrnite se na g. župana dr. Rosa, naj vpliva na mesarje, da znižajo cene mesu, potem borno vam vsaj nekaj verjeli, sicer pa je vaše pisanje po »Domo -vini« samo navadno slepomišenje in farbarija za nevedne ljudi. Kmet k okolice.
Brežice ob Savi. Pri frančiškanih v Brežicah se bo obhajala od 31. julija do 2. avgusta slovesna tridnevnica za proslavo 700 letnice smrti sv. Frančiška. Začetek v soboto zjutraj ob 5. uri: pridiga in sv. maša. Zvečer ob 7. uri druga pridiga — govor za matere in pete litanije. Nedelja: ob 5. uri sv. maša, nato pridiga; •1) 10. uri govor za može in mladeniče ter peta sv. maša. Zvečer eb 6. uri običajna porcijunkolska pobnžnost. Po zdravamariji bo rimska procesija po mestu z gorečim svečami. Samostanska cerkev bo tudi na zunaj okusno razsvetljena. — Na porcijunkolo »jutraj ob 5. uri skupno sv. obhajilo za tretjerednike brežiškega »1 rožja; ob 6. uri pridiga in sv. maša. Ob 10. uri.slovesni vhod «¡1. g. opata trapistov iz Bajhenburga, nato pridiga in pontifikal-■a sv. maša s Te Deum. Poglobili se bomo v ideale modernega svetnika sv. FrančiSka, ki nam vžigajo upanje na boljše čase.
Gospodarstvo.
(iospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Mariboru začne novo šolsko leto meseca septembra t. 1. V šolo se sprejmejo dekleta, ki so dopolnila 16. leto. Razen teoretičnih predmetov »e gojenke učijo kuhanja, Šivanja, j.i krojevanja perila in obleke, pranja, Likanja itd., sploh vsega, kar potrebuje današnja kmetska gospodinja. Prošnji za sprejem se priloži krstni in domovinski list, odpustnica in izjava staršev, da plačajo stroške šolanja. Mesečna oskrba znaša 650 din. Prošnje se vlagajo na predstojništvo šolskih sester v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 15.
Olajšanje prevoza vina. Dosedaj je bilo odrejeno, da je moral vinogradnik, ako je prodal svoj vinski pridelek v večji ali mali množini in tudi za lastno porabo dobiti kontrolni list za prevoz vina le pri tistem finančnem oddelku, kjer je imel vinograd. Oddaljenost vinograda do oddelka finančne kontrole je znašala večkrat po 10 in več km, od stalnega bivališča vinogradnika pa še seveda veliko dalje. Imenom vinogradnikov, da se omogoči ložja prodaja in prevažanje vina, je ptujski okrajni zastop zaprosil finančno delegacijo v Ljubljani, da izda dovoljenje, da sme vinogradnik pri najbližjem oddelku finančne straže, torej tudi na mestu svojega bivališča, dobiti kontrolni prevodni list. Tej prošnji je finančna delegacija v Ljubljani, uanevajoč težek položaj vinogradnikov, ustregla in dovolila, da vinogradniki iz Haloz, ki bivajo ali v Ptuju, ali v področju oddelkov finančne kontrole v Ptuju, Sv. Andraža v Maloaah, na Ptujski gori in v Poljčanah, »mejo pri
•vojem najbližjem oddelku prijaviti prevoz vina in prejeti rontrolni list. S tem je vinogradnikom zelo olajšana pro-la'ja vina, kakor tudi prevoz, odnosno dobava kontrolnega ■•¡a, ker ne bode več toliko zamude časa in stroškov, ka-:or je bilo dosedaj.
Vinogradniki in sadjarji se najbolj veselijo lepega vremena. Kajti če bo avgust solnčen in bo toplo vreme, tedaj je pričakovati sicer srednje letine, toda ta zna biti vsaj po kakovosti dobra, celo boljša od lanske.
Važno za točilce alkoholnih pijač. Dne 31. julija 1926 je zadnji rok za plačilo točilne takse za drugo polletje 1926. Kdor do ¡'ga časa ne bi plačal točilne takse, se kaznuje t smislu obstojih zakonskih predpisov z denarno kaznijo v izmeri trikratnega ■ - >a neplačane redne takse, poleg plačila redne takse. Ge-ralna direkcija posrednih poreza t Beogradu je s svojim razpisom st. 71 z dne 19. junija 1926 še posebej opozorila, da ne bo eč upoštevala event. izgovorov zamudnikov, da niso vedli, do kedaj se mora plačati odnosno, da so jim bile kazenske posledice neznane.
Tečaj za oskrbo zelenjave n; zatiranje škodijiveev in 'tolezni priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega Iruštva za Maribor in okolico dne 3. avgusta t. 1. na drž. rednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teo-etičen in praktičen ter traja od 9. do 12. in do 14. do 17. tre. Najvažnejši škodljivci se bodo videli v skioptiikonu. -i oblini udeležbi se vabijo zanimanci brez razlike spola. V slučaju slabega vremena se vrši tečaj dne 4. avgusta.
Obrtna razstava v Ormožu se vrši od 8. do 15. avgusta rro sledečem sporedu: Otvoritev obrtne razstave v nedeljo, ne 8. avgusta, ob 9. uri, razstave konj noriške in belgij-ke pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pinc-gavske pasme v pondeljek, dne 9. avgusta, ob 10. uri do-.oldne, in razstave žlahtnih vin iz ormožkega okraja v torek, dne 10. avgusta, ob 10. uri dopoldne. Obrtna razstava raja ves teden, ostale pa le enodnevno. Legitimacije za polovično vožnjo se dobijo v Sloveniji pri vseh podružni-ah Slavenske in Kreditne banke ter v tobačnih zalogah; na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve Hrvatske Štedio-nice. Legitimacija stane 15 dinarjev. Na željo se posetni-!:om preskrbi stanovanje. Treba se je tozadevno z dopisnico obrniti na odbor okrajne obrtno-gospodarske razstave v Ormožu.
Pokrajinska sadna razstava v Ptuju se bo vršila v času do 2. do 4. oktobra t. 1. Dne 1. avgusta ima pripravljalni odbor sejo, na kateri se bo vse potrebno določilo. Kakor se doznava, bode največ kupcev iz Avstrije in Nemčije. Sadjarji, glejte, da bo Vaše sadje dobro ohranjeno in spravljeno, kajti gre za to, pridobiti kupce za naš sadni pridelek tudi za bodoča leta.
Naknadno liceneovanje v ptujskem okraju se vrši za one plemenske bike, ki še dosedaj niso imeli licence, pa odgovarjajo vsem zahtevam za plemenitev in pasmi, vsak prvi torek v mesecu na sejmišču v Ptuju. Prijave za licen-covanje sprejme okrajni zastop.
Dražba sadja oh okrajnih cestah v ptujskem okraju. Dostikrat se letos sliši, da se ljudje pritožujejo, da ne bodo imeli za domačo uporabo sadja, pijače, kisa itd., ter da bi radi sadje za najnujnejšo potrebo kupili, ko bi vedeli, kdo bi ga prodal. Vsem tem interesentom se naznanja, da bo okrajni zastop v Ptuju prodajal meseca avgusta sadje ob okrajnih cestah, kjer je sadno drevje, ki ga je Okrajni zastop svoječasno nasadil, letos'izredno lepo obrodilo. Pri tej prodaji se bodo sicer v prvi vrsti upoštevali obmejni posestniki, ker je pa kakor rečeno sadja precej, lahko pridejo tudi drugi kupci v poštev. Prodaja potom dražbe se bo vršila po naslednjem redu: V pondeljek, dne 9. avgusta z začetkom ob osmih dopoldne na Bregu pri Ptuju ob okr. cesti Ptuj—Maribor; isti dan ob 11. uri Ob okrajni cesti Hajdina—Pragersko, in sicer od Št. Kungote proti Hajdini in ob 15. uri ob okrajni cesti Hajdina—Pragersko, začenši pri posestniku g. Megličarju na Zgornji Hajdini. — V torek, dne 10. avgusta, na okrajni cesti Ptuj—Krapina, začenši Ob osmih pri turniškem kovaču, odtod proti »Suhi veji« in dalje proti Št. Vidu, ob 11. uri pa od gostilničarja Gomilška v Majbergu proti »Suhi veji«. Ob 14. uri tega dne pa na okrajni cesti Ptuj—Rogatec, začenši pri cerkvi Sv. Roka na Spodnji Hajdini v smeri proti železnici na Zg. Hajdini. — V sredo, dne 11. avgusta na okrajni cesti Ptuj —Zavrč z začetkom ob osmih v Budini pri rogozmičkem mostu, odtod proti Spuhlji in Bukovcom. Isti dan ob 13. uri na okrajni cesti Ptuj—Ormož, pričenši v Spuhlji proti Gorišnicom. — V četrtek, dne 12. avgusta, na okrajni cesti Ptuj—Ljutomer z začetkom ob osmih pri rogozničkem mostu pri Rogozniei proti Dornavi. Ob 13. uri ta dan na okr. cesti Ptuj—Gornja Radgona s pričetkom v Pacinju proti Podvincom in dalje proti Ptuju. — Vsak izdražitelj prevzame takoj v svojo last in oskrbo izdražbeno sadje ter si ga očuva na drevesu, kakor dolgo hoče. Pri obiranju sadja mora paziti, da ne poškoduje drevesa. Sadje je uporabno za izdelavo domače pijače, kisa, za zimsko shrambo itd.
Radi obnovitve kmetijsko-pospeševalnega dela v občini Rečica ob Savinji je sklical župan g. Blekač v nedeljo, dne 25. t. m., izredno sejo, oziroma sestanek, h kateremu /se je v svrho tozadevnega poročanja povabilo tudi tukajšnjega kmetijskega referenta g. Fr. Werniga. Le-ta nam je povedal smernice gospodarskega dela, ki je potrebno spričo današnjih posebnih prilik. Nato se je izpolnil že obstoječi kmetijski odsek in so se izvršili razni gospodarski sklepi. Sklenilo se je predvsem poskusiti nabaviti enega plemenskega bika na Zgornjem Štajerskem in organizirati poučen izlet v svrho obiska vzornih posestev, v svrho proučevanja naprave ausilaže, ogleda kmetijskega strojnega dela itd.
Mariborski trg dne 24. julija 102(5. Kmetje so pripeljali 20 s svinjino, 26 s čebulo in zelenjavo, 16 s krompirjem, 15 s sadjem in 5 z lončeno in leseno robo naloženih vozov na trg. Kupčija je bila zelo živahna, posebno z zelenjavo in sadjem. Bilo je 20 sla-ninarjev, ki so prodajali meso in slanino pa 10 do 25 D kg na drobno, 15 do 17 I) kg pa v velikih komadih: domači mesarji o malo podražili govedino, a teletino so pocenili. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1200 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 20, kokošem 25 do 50, gosem in racam mladim 30 do 50, starim 60 do 120 D kiomad. Domačim zajcem 5 do 30, an-gora zajcem mladim 20 do 30 .kozličem 50 do 75, kanarčkom 50 do 100, domačim golobom in grlicam 12.50 do 35 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Prodajalo se je: krompir 0.75 do 1.25 D, fižol v stročju 10, grah v stročju 8, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 do 2 D kg, luščeni grah 4 do 4.S0 D liter, solaUi 0,36 do 1 D knpdek, glavna ta 0.56 do 4, buče 1 de 4 D
kemad, paradižniki 8 D kg, peteršilj šopek 0.50, zelen 0.25, zelenjava za juho 0.50 D šopek, špinača 1 D, gobe 1 D kupček, čebula 3 do 5, česen 5 do 10 D venec, mleko 2 do 3 smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 18 do 22 D liter, masLo 40 do 44, kuhano 46, čajno 48 do 50 D, med 22 do 25 D kg, pšenica 3 do 3.50, rž 2, ječmen 1.75, oves 1.75, koruza 2.50 do 2.75, ajda 1.75, prose i..r)0 liter. — Sadje: jabolka in hruške 4 do 8, slive 3 do 6, breskve 16, marelice 10 do 12, ringlot 3 do 5, smokve 12 D kg, borovnice 1.50 do 1.75, maline 5 do 6 I) liter, cvetlice 0.50 do 5, z lonci rred 10 do 25 D komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 D komad, največ je bilo peharjev, košar in jerbasor, brezove metle 3 do 5 D komad, koruzna slama 25 do 30 D vreča, 1 kočija 1500 D. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 21. julija so kmetje pripeljali 6 vozov sena in 4 vozove slame, v soboto, 24. julija pa 24 vozov sena, 3 voze otave in 4 voze slame na trg. Cene so bile senu 60 do 100, otavi 70 do 85. slami pa 40 do 60 D za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 15 konj, 16 bikov, 227 volov, 419 krav in 24 telet, skupaj 701 komad. Povprečne »ene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 8.25 D, poldebeli voli 7 do 7.25, plemenski voli 6 do 6.50, biki za klanje 5 do 7, klavne kra^ debele 6 do 6.50, plemenske krave 4.25 do 5, krave za klobasarje 3 do 3.50, molzne krave 4.25 do 5.50, breje krave 4.25 do 5.50, mlada živina 6 do 9. Prodalo se je 287 goved in 2 konja, od teh 67 ▼ Italijo in 16 v Avstrijo.
Mesne eene v Mariboru. Volovsko meso 9 do 19 D, meso od bikov, krav, telic 9 do 19, Telečje meso 10 do 20, svinjsko meso 10.50 do 27 D.
Stanje hmeljskih nasadov na Češkem. Žatec, ČSR, 19, julij»
1926. Od našega zadnjega poročila z dne 14. t. m. smo imeli ugodno vreme in tudi noči so bile precej tople. Vsled tega si je rastlin« opomogla in se je njeno stanje povprečno izboljšalo. Cvetni nastavki se prikazujejo v obilnejši meri. Povpraševanje po hmelj« je stanovitno in se dnevno prodaja do 20 bal srednje lepega i« prima blaga. Konečno razpoloženje čvrsto — cene od 3050 de 3300 č.K za 50 kg. — V predprodaji se plačuje pri nas do 3100 čK za 50 kg (D 102.92 za 1 kg), r Nuinbergu pa po 500 RM za 50 kg (D 132.80 za 1 kg). Savez hmeljarskih društev,-
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—>57 din., francoski frank 1.47 din., čehoslovaška krona 1.67—1.68 din., švicarski frank 10—11 din., avstrijski šiling 8 din. V urihu znaša Cvrednost dinarja 9.11 eentimov.

Za razvedrilo.
Kako je Bog ustanovil zakon. Katehet je v šoli razlagal, kako je Bog že v raju ustanovil zakon med Adamom in Evo. Nato pa je vprašal: »S katerimi besedami je Bog že v raju postavil sv. zakon?« In Jurček je dvignil roko ter povedal: »Bog je že v raju postavil sv. zakon r, besedami: Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo!«
Edina priložnost. Žena je zjutraj kregala svojega moža: »Celo noč si govoril v spanju, kaj vendar misliš?« — »Oh, ljuba žena«, je mirno odgovoril mož,, »glej, tako vsaj pri tej edini priložnosti pridem tudi jaz do besede!«
Pravilno je povedal. Neki kmetic, ki se je rad pohvalil, da je on v hiši gospodar, je prišel dobre volje z družbo na svoj dom. Žena ga je pozdravila na ta način, da mu je vrgla lonec v glavo: »Tako, možje«, je rekel kmet, »zdaj pa 'povejte, če ni res, da gre v moji hiši vse po moji glavi!«
Slaba knjiga. Gospod župnik je v cerkvi pridiigoval zoper slabe knjige, ki so res škodljive, človeka vznemirjajo itd. »Ako imate take ¡knjige, zažgite jih, ali pa jih prinesite meni!« Prihodnjo nedeljo je prišel k gospodu župniku kmetic in mu prinesel v papir zavito knjižico in mu rekel: »Imam samo dobre knjige doma. A ta-le knjiga pa me najbolj vznemirja!« Bila je — davčna knjižica.
Ob počitnicah. Otroci so si ogledovali mariborsko stol nico, v kateri so pri glavnem oltarju med okni postavljeni apostoli. Ko so jih šteli, so jih našteli deset. »Kje pa sta še dva apostola?«, je vprašal deček. Drugi mu je pa odgovoril: »Na počitnice sta šla!«
DRUŽABNO POUČNO POTOVANJE V ORIENT.
Podpisani odbor priredi prihodnje leto 1927 družabno poučno potovanje v Orient, v Egipt, Palestino in v Sirijo. Ogledali si bomo kraje in ljudi in zgodovinske spomenike bajne Jutrove dežele, vozili se bomo po puščavah in oaz.* h od Nila pa gori do Libanona, največ pa se bomo pomudiii
v	Palestini, kjer obiščemo vse znamenitejše svetopisemske kraje in kjer bodo imeli udeleženci dovolj prilike, da opra
vi	jo svojo pobožnost na svetih mestih.
Potovali bomo meseca majnika 1927, ker ta mesec je tudi na Jutrovem lep in prijeten. V petek, dne 29. aprila, zjutraj se odpeljemo iz Ljubljane v Trst in odtam s parni-kom v Egipt. Ogledamo si Aleksandrijo in Kairo, piramide in druge znamenitosti tega največjega mesta Egipta in v-obče Afrike, ter odpotujemo olb Nilu navzgor v slavni Luk-sor in Karnak, kjer obiščemo orjaške tempeljne egiptovskih bogov in zanimive grobove faraonov. Tudi v Assuan še pojdemo in si ogledamo slapove Nila, velikanski Nilov jez in druge posebnosti. I,z te najjužnejše točke našega potovanja se vrnemo v Kairo ter se popeljemo z novo železnico po sinajski puščavi in po deželi Filistejcev naravnost v Jeruzalem.
V Jeruzalemu ostanemo sedem dni in si temeljito o-gledamo mesto ki okolico. V avtomobilih obiščemo Mrtvo morje, Jordan, Jeriho, goro Karantanijo, Betlehem, Heb-ron in Jafo.
Nato se odpeljemo z avtomobili skozi Betel, Sihem in Samarijo v Nazaret, kjer ostanemo dva dni. Iz Nazareta obiščemo Naim, Tabor, Kano, Galilejsko jezero, Kafar-naum, Betsaido, Haifo, goro Karmel in druge kraje v Galileji. Iz Haife pohitimo za dva dni v Sirijo in si ogledamo Tir, Sarepto, Sidon in Beirut s slavnim arabskim vseučiliščem francoskih jezuitov. Končno sedemo v Haifi zopet na vlak in se vrnemo naravnost v Aleksandrijo in odtam — domov.
Skupni stroški (vožnje, skupna hrana brez pijače, prt ljaga, vstopnine, napitnine) znašajo 18.000 dinarjev, kar vočigled silnih daljav, ki jih prevozimo, ni mnogo. Zasebni stroški so neznatni, ker je v to svoto vračunana vsa preskrba. Kvečjemu za pijačo, za razglednice in za spominke bo posameznik posebej plačal.
Vozili se bomo na parniku v III. razredu, na železnici v II. razredu, na avtomobilih pa po štiri ««ebe v 1 vozu.
T nedeljo,' 1. avgusta 1926 Začetek ob 15 uri.
Bazlične ljudske zabave!
Na planoti v Eadvanjn pri Mariboru
„EDELWEISS" GOZDNA VESELICA
v
Čarobna razsvetljava. Arto-promet od Vel. kavarne.
Različne ljudske zabave!
Prijaviti se je treba do 30. septembra 1926, na naslov: Br. Anton Jehart, bogoslovni profesor, Maribor, Sodna ■lica 14 II. Pri prijavi se plača 2000 dinarjev, ostalih 16 Msoč dinarjev pa do 31. deeembra 1926.
Vabimo k udeležhi vse, ki se zanimajo za Jutrovo de-jelo in za svete kraje. Sprejelo se bo kvečjemu 30 udele-iencev, ker hočemo mirno in udobno potovati. Polovica »deležencev je že priglašenih, zato svetujemo, da se prej-koslej odloči za prijavo, kdor misli potovati seboj.
Za podrobna pojasnila se obrnite na gori navedeni »aslov prof. dr. Jeharta, glede priprav pa bo dal odbor o pravem času vsa potrebna navodila.
Ljubljana-Maribor-Celje, dne 24. junija 1926.
Odbor:
Dr. M. Sla vi č, vseučiliščna profesor v Ljubljani, preds. Dr. A. Jehart, bogoslovni profesor v Mariboru, tajnik.
A. Cestnik, profesor v Celju, blagajnik.
Novo izdanje Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove tis karne v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek našim knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, francoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so Cirilove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo gatili našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni trg, ki je zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz italijanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli izhajale kot podlistek v »Gospodarju« ter »vzbujale splošno pozornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri Lip skem in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Cena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očetov« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-gazzaro. Ozadje romana tvorijo silno burni dogodki, ki 30 leta 1848 pričeli ogrožati avstrijsko-nemški imperijali-zem v Gornji Italiji ter so dosegli 1. 1851 vrhunec vstaje, ki je bila krvavo zadušena. V tem okvirju slika strastno in ginljivo zgodbo ljubezni mladega markiza Franca Mai-roni in njegove žene Luize. Globoko ljubav do katoliške vere in domovine daje romanu privlačnost, kot jo ima le malokatera knjiga. Knjiga stane broširana 28 din. — Do »daj so izšle že sledeče knjige Cirilove knjižnice: 1. Naša država (razprodano). 2. Slovenski Piemont, 7 din. 3. Slovenska žena, 10 din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 din. 5. Gladiatorji, I. del, 8 din. 6. Gladiatorji, II. del, 10 din. 7. Nevidni človek, 7 din. 8. Dušica, I. in II. del, 16 din. 9. V libijski puščavi, 12 din. 10. Živ pokopan, 8 din. 11. Izpovedi socialista, 16 din. 12. Džungla, I. del, 18 din. 13. Šumi, šumi Drava, 5 din. 14. Slovenske gorice, 7 din. — Knjige priporočamo posebno knjižnicam naših prosvetnih društev!
Sprejme «e takoj v podkovstvu izurjen kovaški pomočnik pri g. Stranjšaku, kovaškem mojstru v Oseku, p. Sv. Trojica v Slov. gor.
1021 2—1
Kravarja in hlapca, za razna hišna in poljska dela, ki zna tudi nekaj mizarskega, tesarskega ali kolarskega dela, sprejmem. Ponudbe na upravo, pod št. 71. 976
3-1
Šest nakupovalcev sadja, za namizna jabolka in slive, in sicer samostojni posestniki, v tistih krajih, kjer se nahaja mnogo tega sadja, tudi letnih jabolk in še ni bilo tamkaj toče, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Daljna pojasnila ustmeno in pismeno pri Ivanu Göttlich, veletrgovina sadja, Maribor, Koroška cesta 126a do 128a.	973 2—1
Lepo posestvo, blizo 5 oralov, se da v najem ali proda. Vpraša se pri Iv. Jaušnik, Sp. Sv. Kungota pri Mariboru.	"" 996
Lepo posestvo na prodaj. Poslopje zidano, z opeko krito, ima 5 sob, sadonosnik z mladim drevjem, zemlje 2 orala, se proda po zmerni ceni; od železniške postaje oddaljeno samo 5 minut. 1002
Kupim malo posestvo ali ga vza
mem v najem pod ugodnimi pogoji. Cimerman Jurij, Sv. Urban pri Ptuju.	998
Mlin v Pesniški dolini, novozgrajen, dva tečaja, zraven 9 oralov zemljišča, na željo tudi več. Nakup ali najem. Naslov >Marstan< Maribor, Rotovški trg 4. 1012
Menja se soba, s štedilnikom, zraven sobe še nekaj zaslužka, za sobo in kuhinjo. Vpraša se v upravnitšvu Slov. Gospodarja.
1006
Za celo stavbo kmečke hiše imam izgotovljene mizarske potrebščine na prodaj. Rok Jesenko, Me-stinje 32, p. Podplat. 1011 3—1
Kočija, polkrita, eno in dvovprež-na, v dobrem stanju, iz znano najboljše tovarne G. Kolar, Graz, se po ceni proda. A. Pinter, Slov. Bistrica.	993 2—1
Rženi škop ca 2000 kg kupim. —• Ponuditi na Dolinšek, St. Pavel v
Savinjski dolini.
1022
Več enovprežnih in dvovprežnih voz, Landauer in Breakvoz, novi in skoraj novi, mali avto, temlji-to popravljen, proda po nizki ceni Herman Goli, Velenje. 990
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane eene hrani. Kegljišče.	540 19—1
•Breialkoholna Produkcija« v LJobljani, Poljanski nasip št. 10, p®šlje vsakemu naročniku Slov. Scspedarja zanimiv cenik brez-tlačno. Zahtevajte ga takoj; ne W vam žal!	863
Redni ob Sni zbor
Hranilnice in posojilnice na Polzeli, r. z. z n. e., se vrši v nedeljo, dne 15. avgusta 1926, ob 8. uri dopoldne, v arad-nih prostorih Hranilnice in posojilnice pri g. Jak. Cizeju.
Ako bi ne prišlo zadostno število članov ob napovedani uri, se ob vsakem številu navzočih sklepa pol are j*oaneje.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za let» 193S.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Volitev članov načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	1©08
Naeelstvo.
Umetna gnojila — semensko ajdo — poljedelske stroje
kupite najugodnejše pri	980
KMETIJSKI NABAVNI IN PRODAJNI ZADRUGI V PTUJU.
Sode in sodarska dela vseh vr»t
izvršuje najceneje, hitro in d®-bro: Pichler, mehan. sodarstva dr.-z o. z., Maribor, Frančiškanska ulica 11.	939 3—1

» o it, X It,, a „it,» o Ita « it „ 11,, a ,» o ti,» n „ i
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.

Idealno posestvo ob Pesnici, približno 10 orlavo, na hiši koncesija za gostilno, trafiko, mesarijo, ugodno na prodaj. Vprašati z znamko na »Marstan», Maribor, Rotovški trg 4.	1013
Enonadstropna liiša, pripravna za gostilno, kovačijo, vrt, njiva, večji kraj okolica Maribora, blizu cerkve, ugodno, na prodaj ali najem. Naslov »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	1014
Dve večji posesti, eno pri Sv. Lenartu v Slov. gor., drugo pri Sv. Juriju v Pesniški dolini, radi rodbinskih razmer poceni na prodaj.	1018
PREKLIC.
Podpisani Alojz Voh, posestnik na Gorici pri Celju onžalju-jem, ker sem se meseca junija 1926 razžaljivo izrazil o gasilnem društvu na Babnem, češ, da odbor dobitke zapravlja, ter izjavim, da je bila moja trditev ne-osnovana in jo kot tako preklicu-jem. — Celje, 21. julija 1926. — Alojz Voh.	988
Kupim posestvo, 6 do 8 oralov z dobrim poslopjem v Slovenskih goricah. Kristl Ivan Mlinska ul. št. 7, Maribor.	1015
Posestvo kupim, ne predaleč od Celja. Ponudbe s podrobnim popisom na Dolinšek, Št. Pavel ▼ Savinjski dolini.	1023
Kupim lepo kmečko posestvo, veliko 10—25 oralov, z dobro ohranjenimi poslopji, blizu železniške postaje med Celjem in Mariborom. Ponudbe s točnim opisom in navedbo prodajne cene na: Ivan Kegu, Moste 21 pri Ljubljani.	974 2—1
FOTOGRAF JAPELJ,
lepe slike, nizke cene, pride tudi na dom.	970
Maribor, Aleksandrova cesta 25.
Kmetje
najboljše zamenjate in presate v tovarni bučnega olja
J. HOCHMULLER v MARIBORU
iiri starem mostu juž. breg Drave, 'o nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo.	1026 12—1
Gospodinja, mlajša, vajena vseh gospodarskih del, išče službo. — Vila Martine, Kamnica, Maribor.
997
Kmetski fant, kateri se razume pri konjih in poljskem delu, se sprejme pri Anki Pinter v Slov. Bistrici.	994 2—1
Čevljarski pomočnik na deželi iz-učen, išče delo. Naslov v upravi.
999
Službo spremenim v jeseni. Iščem samostojno nadviničarijo ali slič-no mesto. 4 delavci. Spričevala
dobra. Naslov v
upravništvu. 1009
Iščem službo kot preddelavec ali grem tudi za gozdarja, najraje na kakšno veleposestvo na deželi ali pri kakšni graščini, kjer bi ostal več let. Sem, oženjen, brez otrok. Naslov v upravi. 1010
Čevljarskega učenca sprejme g. Anton Vodosek, Salape, Ptujska gora.	1011
Kovaški učenec, ki se je že delj
časa učil, išče mesto. Fr. Brdnik, Vrhole, p. Konjice.	995
Kolarski pomočnik išče službe. Nastopi lahkio takoj, ali pozneje. Naslov Anton Kosi, Rihtarovci, p. Radincr.	1020
Belak & Inkret, Celje,
Prešernova ulica 3
Električne Inštalacije
telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila _ transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd.
Vodovodne Inštalacije 1
naprava modernih higijeničnih kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave. Popravila centralnih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd.
kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolago.
Priporočamo sledeča
zdravila:
Namizno sadje in sadje za mošt
kakor tudi druge deželne pridelke vsako množino kupuje in prodaja po dnevnih cenah »Panonija«, osrednja gospodarska zadruga, r. z. z o. z., v Mariboru, Meljska «esta 12, tel. 102, kot izvozna centrala za Štajersko.	1025
Nova gosti lničarka
v gostilni »MESTO TRST« v Mariboru, Tržaška «esta 8,
javlja, da se bo potrudila postreči cenj. gostom z dobro pijačo in hrano. Kmetje, ustavljajte se le v tej gostilni, kjer je za vaše konje prostoren hlev na razpolago!	1017
Sveže sladne glivice
odda v vsaki množini pivovarna T Götz, Maribor. 1016
Gostilna in posestvo, obstoječe iz ene gostilniške in ene stanovanjske hiše ter vsemi drugimi gos- Hočevarjeva Aromatična želez-podarskimi poslopji, vrtom in 7 nata tinktura. Zoper slabokrvnost oralov arondiranega zemljišča; ' slabo prebavo in oslabelost vsa-oddaljeno 15 minut iz Celja, se ke vrste. Vir moči za odrastle in proda. Ponudbe na upravo Slov. otroke. Polliterska steklenica 20 Gospodarja pod »posestvot. 965 dinarjev. Porabiti je 3 steklenice
3—1 ! po vrsti!
Lecithin krogljice z železom. Za živčno bolne, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Skatlja 24 D. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem in trganje.
Prodam lepo posestvo z zidanim gospodarskim poslopjem, 28 oralov, 2 vinograda, redi se lahko 12 glav živine. Več pove gostilna Raštajger, Slov. Bistrica. 961
Malo posestvo. Lepa hiša z go- Steklenica 14 D. spodarskim poslopjem vred, ob Hočevarjev želodčni prašek. Pro-
okrajni cesti, lep vrt, travnik, njiva, za vsako obrt sposobno, v lepem kraju, se radi družinskih razmer takoj proda, vse v dobrem stanju. Vpraša se pri Fr. Wablač, čevljarju v Jarenmi. 931
Prodam lep travnik zraven štiri lepe njive in lep del gozda, v katerem je lepo borovje. Ivan Vau potič, Libanja p. Ormož. 943 3—1
Poceni .se proda posestvo (sta-
ti želodčnemu katarju, oziroma bolečinam in tiščanju v želodcu, želodčnemu krču,^ kislem izpaho-vanju in bljuvanju. Škatlja 20 D.
Za živino: Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Je izborno zdravilo pri boleznih na prebavilih in zaprtju ter pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice! Zato naj ne bo čez poletje nobeden brez njega! Zavoj 12 D, 10
novanjska hiša), gospodarsko po-slopje njiva, travnik ter vrt ob ' ™voJ,ev 100 v. cesti, nasproti sejmišča v treu ! B?su,ln 8vecice- Edino «pesno
VOZNI RED
▼«IJaven od maja 1926 (povečan) se dobi t tiskarni sv. Cirila ▼ Mariboru, Koroška cesta 5, ali v ■|eni psdrulniti Aleksandrova eeata 6. Kamad p« 1£0 «U.
trgu
Šmarje pri Jelšah. Hiša je pripravna za trgovino in obrt. Pojasnila daje g. Adolf Hauptman, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 39.
958
Halo posestvo, 4 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, % ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se lahko v Rožičkem vrhu 3, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško št. 44; priložiti je znamko za odgovor.	5—1 892
Vpokojen duhovnik išče malo posestvo, okolica Maribor, blizu cerkve, najem ali nakup. Naslov: >MarsUo<, Maribor, Rotovški trg št. 4.	1019
zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovosti krav in telic. Skatlja z 12 svečicami 30 D. Sadnikarjev protikataraličen prah za konje. Preizkušen zoper prehlajenje in kašelj pri konjih. Skatlja 20 D.
Vsakemu zdravilu je pridejano natančno navodilo! Pazite na moje ime. V zalogi tudi vsa druga zdravila! Izdeluje in razpošilja samo:
LEKARNA HOČEVAR, 3—1 Vrhnika 101. 969
O priliki kmetskih dni v Mariboru se vsem cenj. udeležencem priporoča	1007
inanufakturna trgovina I. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17,
ki nudi po skrajno nizkih cenah moško, žensko in otroško manufakturno blago, kakor tudi srajce, spodnje hlače, rob ce (platnene in svilnate), nogavice itd. Platno meter od 7 dinarjev naprej.
Zalivala.
Ob izgubi našega ljubljenega sina, oziroma brata
Ferdota Kamer
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilo udeležbo na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, osobito g. župniku za ganljii-vi govor pri odprtem grobu, požarni brambi, ki je nesla svojega člana k zadnjemu počitku, p, Steblovniku-Obat in g. Podgoršeku-Spanc za prepeljanje iz celjske bolnicce na dom, gg. pevcem za v srce segajoče petje, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, vsem »Bog plati!«
Slatina, dne 20. julija 1926.
Franc in Ana Kumer, stariši.
Marija, Franjo in Martin, sestra in bratje.
FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta 25.
društva, Sole itd. snateo popust.
971
Zalivala.
Ob času bolehanja in izgubi naše ljube mamice
Vlljemine Eozman
posestnice v Stanetincih,
se je nama dokazalo toliko sočutja, da se naj-iskrenejše zahvaljujeva. Osobito se zahvaliva častitemu monsignoru dr. Kruljcu za nagrobni govor in tolažbo, kakor tudi vsem spremljevalcem na zadnji pot.
V Laškem, dne 27. julija 1926.
Ivan in Amalija Robm»i.
Jiahor }o delala ie 0aša <stara mati.
bilo ¡e prmilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim franckorimhaimim podatkom.
Ta ie danes še vedrio Tako fin kakor izvrshen pridatek K zrnali in žitni Kavi ter bo,to fudi zmeraj ostal.®
falna pete in podplate je potrebno, da nosite vsaki ža*. Palasa ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter |e trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjeai bo-dete, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme. 82f
| Vse kar potrebujete
** ®e'E)e' -jO
/ž %	/ FeX2aetnino*i
*M	u arebrnino, ure,
^ V w V	verižice, prstane
uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje in rezanja las, nože, škarje, doze za cigareta, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete moreta kupiti bres vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustro-vani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od avetovna tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 993.
Naznanilo«
Čast mi je, slavnemu občinstvu mesta Maribor in okolice, posebej gornjega Ptujskega polja, naznaniti, da sem odprl v Mariboru, Tržaška cesta 98, blizu mestnega vodo-vodatrgovino stavbinskega materijala.
Dobi se po najnižjih dnevnih cenah Portland-cement, ivo in gašeno zagorsko apno. — Prevzamem vsa nova in popravilna zidarska dela, brezplačno napravljam načrte in proračune, ako se mi delo poveri, katero izvršim dobro in po nizki ceni. Priporoča se
VINKO LAŠIČ, MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 98 obl. zapr. zidarski mojster.
■BffiMfiflMneffi
Harmonike
.fino izdelane, najbolje brikat, enoredjva 10 Mpit, K basi 270 din, dvoredine IS tipk, 6 basov 581 «Cau, mt* ne harmonike « fiaesr; $.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glaaov 1230 dn. dvostranske 64 glasov 21 .SO din, razpošilja vele» trgovina SL STERMECKI, CELJE, št 24. Vzore« manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ihiatrii rani cenik z tez 1000 slikami Cm razne domaČ« potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, doW nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci a«« gros cene.

Oglasi v Slov. Gospodarju
imajo najboljši uspeh!
Ali ste si že kupili Maksim Gasparijevo sliko »Kmeta svetnika«, ali »Slovenskega sv. Izidorja«?
Ako še ne, storite to takoj, da ne zamudite izredno u-godne prilike, zadeti poleg nje v loteriji, ki je oblastveno dovoljena, dragoceno srebrno ali celo zlato žepno uro. Slika stane 30 din., s pošto vred pa 34 din., katere je potreba poslati	991
knjigarni »VERA«, t Ljubljani, na Aleksandrovi cesti 8.
Priporoča se
TIskarna sv. Cirila v Maribora,
Za poljsk« kpiže
«i mnogi ielije Kristusove podobe (kerpi Da ustreže ljudem, jih je eskrbela Tiskaraa sv.
Cirila v Mariboru, kjer se d »bij a pa sledečih cenah: 85 cm veliki po 55« D, 75 cm veliki se 600 D, 80 cm veliki po 70» ia 800 D, 90 cm veliki
KH
B
90 800 D, 100 cm veliki pe 95» D in pe 1286 D, 120 cm veliki pa 170« »,
Stenski križi
a lesena podoba (korpusom) stanejo: Velikest 39 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm pe 11 in 100 D, 35 cm po 96 ia 115 D, 40 cm po 14« tt,
Stenski kriii
a kevlnasta podobo staneja ▼ raznih veltkaartli po 4, 12, 18 in 84
Stoječi kpiži
9 kevlnasta podobo staneje v raznih velikostih
in izpeljavah pa 22, 24, 21, 3« ia 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidaa ter se topla priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ista kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.

Novo!
Novo!
Novo!
Vsi t
T
GLAVNI TRG (pri farni cerkvi).
Amerikanee izdeluje sam, zato prodaja:
odeje (koutre) od .....din.	140.— naprej
štofaste moške obleke od . . .	din.	400.— naprej
štofaste fantovske obleke od . .	din.	100.— naprej
cajgaste moške obleke od . .	din.	150.— naprej
cajgaste fantovske obleke od . .	din.	80.— naprej
cajgaste hlače od......din.	45.— naprej
moške kape, štofaste, od . . .	din.	30.— naprej
belo platno od.......din.	9.50 naprej
druki od ........din.	10.— naprej
— Ostanki po lastni ceni. —
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev,
predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih
nogavic.	952
Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k
Amerikaneu v Celje pri farni cerkvi
3afea ia eellda* goatraihal
Uatea«tl|»b* läfSfi!
ilne pase:
ftahalaa obveze, prati vlsečemn trebuhu, potujatim lafr
vicam in zniienju ielodea, ga mijeve negavice in ebveae al krčne iile. Umetne noge ia n. ke, kersete, bergle, podlaga aa ploske noge, suspenzorije ia »se aparate, proti telesnim paiK«t bam izdeluje staroznana tvii&;
FRANC PODGORŠEK, B AND A 2187, MARIBOR.
Slovenska alte* 7.	1-7
ntaneaa naročila se t »¿no Izvršujejo ta* peiiljafa pt povzetja.
laaaa H a
st-i
S88
nlil a vela Is Ssfar|c, a s {ti a »p
Trboveljski in Splitski Portlandcement
sitae la strešna a peka kaka« taft «sa Irng«
atavbaa potrebščina ta cementna hl«9H priperaia pe aajaiijlh cenal
C. Pickel, Koroščeia ulica 39.
SaaBBHHBBaBBaHHBBsnaBBeisaiBiisess
Fasarl
Najceneje in najbolje se kupijo moški 1« BeaaB raslično moško pefilo, belo in rjavo platna, celiva Is t«ve r«lične obleke itd. pri
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 1B. MannSaktura in lastna izdelaralaica aMsl*
Kmetje šmarskega sreza!
Botri in bimancl]
/
T »edajnem težkem času potreba Vas je pacesl fel blago, aato pridite camo t star« dcaiaie trgatvi
Ed. Suppanz v Pristavi.
Nov« blage I	Itef«
HajJepie rcolltveaike aa binsika lurik. BBBgBjHBBKBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBligag
Ustanovljena 1. 1831.
Lambret Chiba
klabučarna	Hi
Celje, Kralja Petra cesta št. 14
trgovina klobukov In klobučarskih iadelker. fieBka Bdi? ga domaiih anknenih čevljev. — Popravila pa
cenah.

Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici t Celja
registriranj zadrugi 2 neomejeno zavez«
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Beiem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	5°
Rentni ia invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

fmpéedoêcû In pečmi
Godbena glasbila in strune
Prtpereiam i t» J« eajvelje aaleg« pUal te
glasbil is leta, kot: gesli, kitare, tamharlce iti, m aajniijl ceal. Za aekihai le tisti avei s« jamči. Vse »opravila se izvršajeje i ItttnS MaTeicl, «trekevajaike
VACLAV SCHRAMM, CELJE
Spet delavnica za Izdelovanje gftdbenlh glasbil lakaji «tarlh gosel, ieravno zlomljenih. 131
I i ■ n » i in n I I II I im II I H II H ITTTITl

ibol]še is zelo trpežno Wap
ia kupite: češko enkno, volneno blago, hlačevlno, fle-rtae, platno, svilene In cajgaste rute, nogaviee, orajoe, liHJe ia drugo različno blago najboljše kakovosti po ni- " lanih eeuah §amo v manufakturni trgovini	i
za moške In ženske obleke, snkno, hlačevina,__„
blago, plavino, cefir platno, robce, nogaviee, gotove m perilo kapite najcenejše le v trgovlai
JI Soštanč, Mor
Aleksandrova cesta 13.
"""■ "" IU i- ■ I ¿-O JULUL ULULIUJU i	—
p
Objava.
99
g '	Za obilen obisk ee priporoča:
t " " 3L DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG iT. I.
VeliL,
mam j^aktucnega, spec&ciphega in blag**
■DMTfltNA
Cujtel	Glœpi
MARTIN SUMER, KONJICE
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne Izdelav« gj | ______kurenčnih cenah.
Dominik Uršio
Breg št- 1., Celje,
Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahteva te geJEJ^ f	tudi ceniki. < -
. Ker se redno bolj razširja vest, da se ne pečam več z tatje obrtjo, sem primoran, tem potom obvestiti vse moje veleč, le cenjene odjemalce, da izvršujem svojo obrt še vedno v istem t»b-atahu kot prej.
Tem potem se najtopleje priporočam vsej velei. duhovšSai in cerkvenim predstojništvom za v moje področje spadajoča deia. Posebno se priporočam za restavriranje oltarjev, prižme, boifilB grobov, kipov in v izdelavi takih novih predmetov.
Moja tvrdka obstoji v Mariboru od leta 1873, ter se je pe-sebno odlikovala po korektnosti, mojstrskem delu in nizkih cenah, kar lahko dokazujejo mnoga izpričevala, najstarejšega k aken tudi najnovejšega datuma. Tudi za bodoče bo moje stremljenje v delu oprto na istih podlagah v prosvit cerkvene umetnosti ter ▼ splošno zadovoljstvo vseh naročnikov.
Priporočam svojo zalogo božičnih jasli« in Urržcvih potov v

relief. — Spoštovanjem
ALOJZIJ ZORATTI, pozlator,
Na malo.
878
Ha rettit,
Idor Hoče lepo In dobro oblečen biti, mora ▼ Konji«« M- ,< £dor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poeeai dabS,	'	. . ,
Za obilen obisk se aljadno priporočam I	|	uspeha gotovo se raduje!
'■m?
MARIBOR
Strossmajerjeva nliea 3
maribok
Notar dir, Ivo Sorli
uraduje v Slovenski ulici 11 (telefon št. 423).
mu H.JULimnnnnn
3DDDDUULII JLJl_Jl_lL.il II ITimi U r UULrrWlDúDQUClÜULOJÜüaQnDJOaL :
Somišljeniki, širite naše liste I
1111 ii uumuumrxpuuuuuum	juLiuuui oj i a n n ii hn mi a u u ii u »u iulepji.jlii.ili
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
«M» tötete« U lili
Sari telefon H vti«,
Isvriaje »se «Kata iiiall pletiwfr la tkaala taa ruitttitn Setas o» kaaslrakclja, «graje xa ae»ew»a, vrte la *arke tar teali ^rsUMH*. ■Strele »® eroitiewHle, gaateülM viM«, é»ífww»	MS.
jSfiBBBflBBBBBBBBflBBBBBBBBaBBBBflBBBBB
Jbolji« im mmiwm
i: ' «n
>J*<
«
«I
Spodnještajerskl ijndski posojilnici y Mariboru,
Stil» illa it. I	tum	Stolni ilics iL I
©brestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6%, na trimesečno odpoved po 8%.
Sdino najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa si li
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler ia Phönix
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo, I stota m najboljši švicarski pletilnl stroji zaanke Bvbtat.
Pouk o vezenju in krpanju brezplaiea. Večletna garancija.	Delavnlea aa razpok g».
Zadružna gospodarska banka d. d.
CEE
US))
Vbhi priporoča evojo bogato zalogo et*kk®e ten poreeUiVKt« poaode, ava« MP, ogledal, razsumobdM «ip, lepih okvirov ltd. Itd. - Prevzema raafcriaxî
eteki&rtke ¿ele. — NajeoMneJi« «eno ta točna postrežbe- ^ ¿
Na ¿robno la aa ixbsfe.
A
Podružnica Maribora
£ laatnl, aaTaafra|cnl palači, Aleksandrova eesta I, pred traBŽiškaaake
eerkviio.
jmVaje vaa Sulae poele aajknlantneje! ~ Najdlje sbreitovanje vlog ■a knjižice in v tekočem raiaaa.
Pooblaščeni prodajalec srečk dri razr. loterije.
«•kar: Tiskam« »v. ctrtu v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Gole«, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenske*»
Gospodarja«, predstavnik: Janaš Goleč, novinar v Maribora.	. ___-_______«jkLc.