UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Hoitnl tek. račun it. 9-17788 — Poitnlna platana v gotovini — Spediz In abbonamento postale II Ortippo
Leto IV. Štev 35.	GORICA	DNE	1.	SEPTEMBRA	1948.	Cena	L.	15
K oj sc vam zdi, gospo«!
Soviče iz katoliškega sveta
Katoličani v Iranu .
Naši ljudje, ki radi pristranske razlage mirovne pogodbe nimajo italijanskega državljanstva, ako-ravnaso pred 15. septembrom lanskega leta zapustili sedanje jugoslovansko ozemlje ter pokazali s tem, da želijo ostati italijanski državljani, so vsi zaskrbljeni, ker vedo, da spričo nenaklonjenosti nekaterih prenapetih italijanskih lokalnih faktorjev ne morejo pričakovati nič dobrega. To zaskrbljenost kaže tudi naše slovensko demokratično časopisje, ki daje vse mogoče nasvete, samo da bi pomagalo našim ljudem, da hi prišli do državljanstva, ki ga radi službe in vsakdanjega kruha neobhodno potrebujejo. Da nas Italijani ne ljubijo prav iz srca, je razumljivo, posebno če pomislimo, da jim nismo prinesli primerne dote. Njim je predvsem za zemljo, za grunt, in tega jim ne moremo dati. Zato se nam godi kakor nevesti, ki je prišla brez dote k boljši hiši in ki mora kljub svoji pridnosti in trdemu delu neprestano poslušati očitke, da jč tuj kruh.
Mislim, da se s temi ugotovitvami strinjate tudi Vi, gospod urednik, in da nimate k temu ničesar pripomniti. Toda povejte mi, gospod urednik, kaj sodite o zadržanju komunistične Demokratske fronte Slovencev iti njenega »za enotnost Slovence^ in za tradicije partizanske borbe« se bojujočega glasila »Soče«, ki se vprašanja opcije naših beguncev ni še nikoli bolj obširno dotaknila? Ali se Vam ne zdi, gospod urednik, da to ni slučajno, ampak namenoma, in da imajo ti ljudje kako zapoved od nekod, da ne smejo o tem vprašanju kaj obširno pisati?
Ttidi to mi je razumljivo, porečete morda, ker nihče ne more zahtevati, da bi »Soča« kot zagovornica Titovega režima delala propan-do za ljudi, ki so zbežali iz Titovega raja, in jim morda še pomagala, da bi uživali tukaj v Italiji še kake posebne ugodnosti postali morda še italijanski državljani ter prišli na ta način do kruha in do človeka vrednega življenja.
Tudi s tem se strinjam, gospod
Notranjepolitično vpraSanje, ki da* nes najbolj zanima italijansko časopisje
vseh strank in tudi širše italijansko ob* činstvo, je sindikalni spor, ki je nastal v CGIL ( Confederazione generale itn* liana del lavoro). Ta spor zadeva danes vse ital. delavstvo, torej tudi naše, če« prav je še vedno velik del delavcev vseh vrst pri nas in drugod v Italiji, ki se za sindikalna vprašanja nič ne zani* majo. In vendar bodo posledice tega spora kmalu vsi čutili; deloma jih tudi že čutijo. Zato je prav, da vsi vedo, za kaj gre, da se bodo znali ob uri odločit* ve prav odločiti. Gre namreč za razkol največje ital. sindikalne zveze, ki je dejansko zastopala vse ital. delavce in se je sedaj razklala na dvoje: v CGIL in v novo sindikalno zvezo, ki bo najbrž imela ime CILS (Confederazione ital dei liberi sindacati), ali kako drugače. Da razkola je prišlo takole.
Rimski pakt
Ko so zavezniške čete spomladi leta 1944 vkorakale v Rim, so ital. politiki takoj začeli snovati nove delavske sin* dikate, ki bi stopili na mesto prejšnjih Fašističnih. Tu pa so se znašle tri naj* številnejše ital. stranke, t. j. komunisti, socialisti in demokristjani, vsaka s svo* jimi delavskimi organizacijami. Ker je tedaj prevladovalo povsod mnenje o so; delovanju vseh strank na vseh podro« čjih, so sklenili, da bodo tudi v sindi* kalnih vprašanjih skupaj sodelovale vse delavske organizacije. Zato so 4. ju«
urcJmli?
urednik. Toda povejte mi, kaj se Vam zdi, kako da ista »Soča«, ne zine niti besedice o tem, da imajo tudi italijanski državljani, ki so slovenske narodnosti, sedai priložnost in pravico, da optirajo za Jugoslavijo. Če so ljudje okoli »Soče« tako navdušeni za Titovo Jugoslavijo, zakaj ne pozovejo svojih pristašev, naj optirajo zanjo, da se rešijo s tem države, kjer vlada, kakor pravijo, klerofašizem in imperialistični kapitalizem, ter se preselijo v deželo »demokratskih« pridobitev?
Mislim, gospod urednik, da poznava oba odgovor na to vprašanje in da se ta odgovor takole glasi: Ti ljudje okoli »Soče« navdušujejo sicer druge za Titovo Jugoslavijo, sami se pa v Italiji zelo dobro počutijo in bi bili strašno nesrečni, če bi jo morali zapustiti. Morda bi tudi agitirali, naj Slovenci- ki so italijanski državljani, optirajo za Jugoslavijo, a potem bi morali dati sami dober zgled ter se preseliti v raj, ki jim nikakor ne ugaja. — Verjemite mi, gospod urednik, da ti ljudje okoli »Soče« sploh ne marajo za sedanjo Jugoslavijo, a da radi službe, ki jo slučajno imajo, in radi ljubega kruha vztrajajo na položajih, ki so jih v svojem srcu že davno zatajili, ter da s svojim zgledom in delom zavajajo nerazsodne ljudi v usodepolne zmote komunističnih naukov, v katere sami ne verujejo.
In to je po mojem mnenju njihova največja krivda! Poznati zmote komunizma, v njih trdovratno vztrajati in s svojim delom in zgledom še druge zavajati vanje, je v resnici greh zoper Sv. Duha, ki ne bo ne m tem ne na drugem svetu odpuščen.
(Naj nam še kdo sporoči svoje mnenje o tej zadevi, ki kaže, da komunisti imajo več skrbi za mednarodne koristi komunizma, kot za koristi svojega naroda.)
Uredništvo
ni j a 1944 podpisali znameniti rimski pakt, to je pogodbo, katero so podpisali
A. Grandi za demokristjane, Buozzi za socialiste in De Vittorio za komuniste, in s katero so ustanovili enotno sindikal« no zvezo za vso Italijo in za vse delav« ce. V tem paktu je bilo rečeno, da bo vsaka izmed treh struj imela svojega tajnika pri centrali m prav tako tudi pri vseh drugih podrejenih centrih. Skle-nili so tudi, da se sindikalna organi« zacija kot taka ne bo udeleževala nobe« nih političnih manifestacij. Delavci naj sc politično udejstvujejo in izobražuje* jo v političnih organizacijah izven sin« dikatov. In še marsikaj drugega lepega in koristnega so sklenili v onih dneh lepih sanj bratskega sodelovanja in to tudi potrdili s podpisi. Tudi komunisti so tedaj kazali lep obraz in obljubljali, da bodo prav tihi in pohlevni; da se bodo brigali le za dobrobit in napredek delavskega razreda, češ da jim je le to pri srcu. Mi Slovenci smo se takrat ču-. dili, kako malo so se katoličani držali navodil enciklike Divini Redemptoris o brezbožnem komunizmu.
Pogodba ne drži
Toda tudi tukaj se je zopet enkrat pokazala resničnost zgodbe o ježu in lisici. Vojna se še ni končala, ko so že začeli komunisti kazati, kako oni poj* mujejo sindikalno enotnost. Po nauku nezmotljivega Marksa so začeli kazati, da zanje sindikati niso nič drugega, ne< go najbolj primerna ustanova za izva*
janje razrednega boja in pripravljanja komunistične revolucije. To je povzro* čilo, da so že septembra 1944 zastopniki demokrščanske struje pri vodstvu CGIL slovesno protestirale zoper zlorabo sin« dikatov v politične namene.
Po končani vojni se je zloraba sindi« katov od strani socialkomunistične veči« ne samo nadaljevala in vedno bolj stopnjevala iz leta v leto. Vedno po« gosteje je vodstvo uporabljalo sindi« kate za razne politične stavke, ki niso prinašale delavcem prav nobenih koristi, pač pa veliko škode. Tako n. pr. je bilo od 1. jun. 1947 do 31. dec. 1947 156 stavk na ukaz sindikalnega vodstva. Od teh je bilo 72 zgolj političnih stavk. Prišla je že navada, da so stavkali za vsak nič. Če je kje kake delavce polici« ja zaprla, ker je našla pri njih orožje, so hitro organizirali stavko, češ da po« licija preganja delavce. Če je drugje vlada hotela premestiti prefekta, (to se je zgodilo v Milanu), so delavci zopet stavkali, zasedli prefekturo, delali bari« kade po cestah. Bilo je jasno, da komu« nistična partija, ki je imela v sindikal« nih organizacijah skoro povsod večino, zlorablja sindikate za svoje podtalne namene in pripravlja le krvavo revo« lucijo.
To so uvideli tudi voditelji demokr« ščanske struje- v sindikatih in so zato večkrat zahtevali, naj se izpolnjujejo pogoji, ki so jih vse stranke sprejele in podpisale v rimskem paktu, ker sicer bodo oni prisiljeni zapustiti dosedanjo enotno sindikalno zvezo. Seveda je bilo vse bob ob steno.
Stavka zaradi Togliattija
Najbolj pa so pokazali svoje prave namene soeialkomunisti v juliju 1.1. po znanem atentatu na kom. voditelja To* gliatt;ja. Takoj, ko se je raznesla vest. da jc b i Togliatti ranjen, je socialko* munistično vodstvo sindikalne zveze brez vsakega posvetovanja z voditelji drugih struj proglasilo splošno stavko po vsej Italiji in zahtevalo takojšen od« stop sedanje vlade ter sestavo nove, v kateri bi bili tudi komunisti. Istočasno so zahtevali tudi razpis novih volitev. Po vsej državi so se začeli veliki izgre« di. Tekla je kri. Ponekod, n. pr. v Ge« novi, je stavka dobila značaj pravega oboroženega upora zoper državno oblast. Delavci so zasedli tovarne, na« redili barikade, organizirali oborožene čete, z eno besedo, začeli so se obnašati kot »oblast«. In vse to v soglasju z De Vittorijem in ostalimi komunistič« nimi sindikalnimi voditelji. V sijenski provinci so šli delavci celo v hribe se igrat partizane. Jasno je bilo, da je bil to organiziran poskus vstaje zoper po« stavno oblast in da je služila pri tem kot glavno orodje vprav enotna sindi* kalna organizacija, torej tudi demokr* ščanski in drugi nekomunistični delavci.
Izstop demokristjanov
Tako početje socialkomunističnih za* stopnikoy pri CGIL se je zdelo demo« kristjanom le preveč izzivalno in v preveč kričečem nasprotju s črko in du« hom rimskega pakta. Zato so izjavili, da se po toliki zlorabi siruPtatov v politič* ne namene ne čutijo več vezane na pakt o enotnosti sindikatov, katerega so soeialkomunisti tako grdo prelomili, in da se vsled tega ne smatrajo več za vezane na njegova določila.
Odgovor na to izjavo je bila izključi* tev demokrščanskih voditeljev iz vod* stva sindikalne zveze v Rimu na pobudo De Vittorija in drugih komunistov.
Snnje se nova sindikalna zveza
S tem dvojnim korakom jc bila enot* nost delavskih sindikatov v Italiji zai« grana. Od vsepovsod so začeli dobivati demokrščanski voditelji od krščanskih delavskih organizacij, zlasti od ACLI, zaupnice in odobravanja za svoje izjave. Jasno je bilo, da korak, ki so ga pod* vzeli v Rimu, odobrava vse katoliško misleče delavstvo v Italiji. Kaj pa sedaj?
Voditelji krščanskih delavcev imajo sedaj predvsem dve možnosti: ali usta* noviti svoje lastne sindikate, tako zvane
Veliki dnevi italijanske katoliške akcije
Katoliška ake^ja v Italiji praznuje letos dve veliki obletnici, kateri hoče na čim dostojnejši način proslaviti, namreč 80 * letnico ustanovitve fantov* skih organizacij KA in 30«letnico de« kliških organizacij KA. Proslava obeh obletnic se bo vršila v Rimu. 4. septem« bra se začne tam veliko zborovanje de* klet iz vse države. Pričakujejo jih nekai sto tisoč. 10. septembra pa se bodo zbrali fantje KA. To zborovanje bi mo* ralo po zamisli vodstva KA dekliško še presegati. Pričakujejo, da se bo ob tej priliki vrnil v Vatikan tudi sv. oče iz Castel Gandolfa, kjer se mudi sedaj na kratkem poletnem oddihu, da sprejme zborovalce v posebni avdienci in jim da za nadaljnje delo primerne smernice. Iz priprav se da slutiti, da bosta obe zborovanji nekak pregled sil mladinskih organizacij K-^- v Italiji. Pišejo, da bo ministrstvo dalo na razpolago kakih 100 posebnih vlakov.
Kako bi bilo lepo, če bi mogli ob tej priliki tudi mi Slovenci poslati naše zastopnike v Rim k tern pomenljivim proslavam.
Otvoritev katedrale v Koelnu (Kelmorajnu) £ U
V Koelnu je bila proslava 700 letnice zgraditve slavne katedrale, ki je bila zdaj zaprta že več let zaradi težke ško* de, ki jo je utrpela v vojni. Zdaj so katedralo obnovili ter jo odprli za ob* činstvo 15. avgusta. Obletnico so pro* slavili z verskimi svečanostmi in z gle* dališkimi predstavami.
bele sindikate, kakor so jih katoličani že imeli v dobi pred fašizmom, ali pa ustanoviti novo sindikalno zvezo neod* visnih sindikatov brez komunistov' in socialistov, h kateri bi lahko pristopili vsi delavci, tudi drugačnega svetovnega naziranja, katerim pa jc pri srcu neod« visnost sindikatov od kakršnekoli stran* karske politike. Do sedaj se demokr« ščanski sindikalni voditelji niso izrekli še za nobeno rešitev. Čakajo, kaj bo sklenil kongres ACLI, ki se bo sestal v Rimu v začetku druge polovice sep« tembra.
Prav tako čakajo tudi druge manjšin« ske struje v CGIL, Saragatovi socialisti, 1’beralci, republikanci in akcionisti. Tu* di tem presedajo komunistične zlorabe sindikatov in bi verjetno raje podprli kako drugo sindikalno zvezo, če bi nu* dila dovolj garancije, da se bo držala sindikalnih vprašanj in ne bo uganjala strankarske politike.
Če upoštevamo demokrščansko takt'* ko v sedanji dobi ital. političnega življc* nja, se zdi zelo verjetno, da se bo kon* gres ACLI izrekel za to slednjo rešitev in da bomo potem imeli v Italiji dve veliki s:ndikalni zvezi:	GIL iz social*
komunistov in drugo iz nekomunistov, ki bo imela kako novo ime.
Odmevi v Gorici
Spor v CGIL v Rimu je odjeknil tudi v Gorici. Goriška delavska zbornica se je razcepila. Večina je odstopila od CGIL in proglasila svojo neodvisnost. Ker uporabljajo oboji iste prostore, so se prve dni zelo pisano gledali in so padle celo klofute, ki bodo imele svoj zaključek pred sodnijo Sedaj se zdi, da so se za silo pomirili. Bodo pač morali počakati, da se najprej v Rimu pomeni* jo. Medtem Di Vittorio pretaka po raznih shodih mačje solze žalosti nad pogrebom enotnosti italijanskih delav* cev, dasi nosi on sam največjo krivdo, da je šla jia kose.
Če smemo povedati šc svoje mnenje, se nam zdi, da je za demokracijo in ka* toliško stvar v Italiji bolj prav, da se je sodelovanje s komunisti v enotnih sin* dikatih razbilo. Bolje je, da gredo vsak svojo pot po besedah Pija XI.: »S ko* munizmom ne bo sodeloval prav v no« beni stvari, komur je mar krščanske kulture.« '
Dne 20. avgusta t. 1. je obiskal sv. očeta v Castel Gandolfu iransiki ali perzijski šah Mohamed Reza Pahlavi, ki ga je sv. oče radi njegove naklonjenosti napram iranskim katoličanom odlikoval z redom zlate ostroge. — Perzijsko cer* kev sta ustanovila apostola Simon in Juda Tadej. Ta cerkev, ki se je odliko* rala v začetku po veliki gorečnosti in ki je imela veliko mučencev, je zašla poz* neje v nestorijansko krivo vero ter je pod mohamedanci skoraj popolnoma iz* ginila. Del armenskih in kaldejskih kri* stjanov se je združil pozneje s katoliško cerkvijo. Sedanji iranski katoličani, ki živijo po večini na severu in na zapadu Irana, so razdeljeni na štiri škofije. Ver* sko življenje se med njimi lepo razvija.
V	glavnem mestu Teheranu gradijo stolnico, ki bo največja cerkev v deželi. Zadnje čase jc imenoval sv. oče za Iran stalnega apostolskega delegata. — Naj omenimo, da je iranska država tako ve* lika kot Španija, Francija in Italija sku* pa j, da pa ima samo 15 milijonov prebi* valcev, ki so v ogromni večini mohame* danci.
Za katoliške šole v Ameriki
208 milijonov dolarjev (114 milijard lir) so ameriški katoličani zbrali v pre* teklem letu za vzdrževanje svojih kato* liških šol. Na vsakega ameriškega kato* ličana pride 8 dolarjev (4400 lir). Vsekakor čedna svotica tudi za Ameri* kanee, če pomislimo, da so za otroke morali plačati starši, za ubožnejše pa bogatejši. Priča nam pa o veliki poži« tvovalnosti ameriških katoličanov za katol. šole. — Da bi jih vsaj malo ho* teli posnemati tudi naši slovenski verniki ter podpreti ob začetku šol. leta katol. vzgojne zavode (Alojzijevišče, Malo semenišče, sirotišče), da bi mogli sprejeti tudi številne revne dijake.
Na Japonskem
so odprli katoliški obveščevalni urad, ki ima namen, japonsko javnost sezna* njati z glavnimi dogodki iz katoliškega sveta, ostali svet pa z dogodki iz japon* skega katoliškega življenja. Svoja po* ročila bo dajal v japonskem in angle« škem jeziku. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi ministrski predsednik. Iz tega se zopet vidi, kako važno je danes v svetu pravilno obveščevanje.
V	Hirošimi na Japonskem,
kamor so vrgli prvo atomsko bombo, nameravajo postaviti žrtvam v spomin mično cerkvico. V ta namen so razpisali natečaj za najboljši načrt, Oglasilo se je 172 arhitektov, ki so predložili načrte.
V	Belgiji
število dijakov, ki obiskujejo zasebne katoliške šole, visoko presega število on’h, ki obiskujejo državne nevtralno šole. Računajo, da je bilo na katoliških srednjih šolah vpisanih okrog 800 tisoč dijakov, na državnih pa samo 500 tisoč. Katoliške univerze imajo 7000 slušate* ljev, državne samo 4000.
Iz Palestine
poročajo, da so tam 2idje v nekaterih krajih grdo oskrunili nekatera katol. svetišča, razbili kipe svetnikov, oneča* stili Najsvetejše. Uradna židovska a» gencija trdi, da so to storili neodgovor* ni elementi, ki so bili zato že kaznovani, a nam se zdi, da zvračanje krivde na »neodgovorne elemente«, je že preveč obrabljen izgovor, kateremu nihče več ne verjame.
Na Cejlonu,
otoku v Indijskem oceanu, so imeli ve* like marijanske proslave za stoletnico, odkar so prišli tja misijonarji oblati Srca Marijinega. V glavnem mestu Ko* lombo so imeli 4 dni velike proslave, pridige, pobožnosti itd. Za sklep 'se je razvila silno veličastna procesija, kakra Sne Cejlončani niso še videli,
SINDIKALNI SPOR V ITALIJI
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
OKNO V SVET
i- Domače novice n
Smrtne obsodbo v Zagrebu
Na procesu, ki sc je pretekli teden končal v Zagrebu po dolgih dveh me> seeih razprav, so obsodili na smrt 43 obtožencev, 20 na vislice in 23 na ustre« litev. Poleg teh je še 12 obtožencev bilo obsojenih na večje število let prisilnega dela. Obtožence so obdolž:li sabotaže, špijonaže in sodelovanja z okupator« jem.
Jugoslavija
Očka Stalin sam se zaenkrat še ni izjavil glede nepokornega sinka Tita, ki mu na meji strelja najbolj vdane in pravoverne pristaše Kominforma, A ta slednji vedno bolj pritiska na neposred« ne mejaše Titove države z zahtevo, naj jo gospodarsko stiskajo in politično vznemirjajo. Zunanji minister v krilu Ana Pavker iz Bukarešte je menda iz« bran, da bo delal Titu preglavice. Zato Jugoslavija nič več ne dobiva romunskega petroleja Če pa tega ni, tudi bencina ni, to pa bi pomenilo zastoj prevoza z avtomobili in sto drugih ne* prilik. Zato so jugosl. zastopniki začeli: iskati petrolej pri »reakcionarcih« v Angliji in Ameriki. Nekaj Jugosl. zlata je še v ZDA in v sili »hudič tudi muhe žre«, pravi star pregovor. Romuniji pa je Tito poslal protestno noto zaradi napadov na jugoslovansko vlado od strani romunskih političnih osebnosti. Pritožuje se, da gonja v Romuniji po* meni uničenje vsega napredka, ki so si ga balkanski narodi s trudom pridobili po drugi svetovni vojni. Radovedni smo, kako se bo ta zadeva razvila. Ni verjetno, da bi Kominform ostal na s res di poti in še manj verjetno je, da bi sej Tito ne branil z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če ni vse skupaj vendar le skrivnostna komedija, kar se mnogim radi komunistične ncpreračunljive zvi* jačnosti še vedno zdi mogoče.
Italija
nam nudi tudi lep dokaz te komunistič« ne zvijačnosti. V prvi polovici septembra bo v Rimu veličasten shod italijan« ske katoliške mladine. Komunisti in. frontaši 30 pa že 10. avgusta razposlali svoji mladinski zvezo okrožnico, v kate« ri pozivajo mlade komuniste, naj se posamezno vtihotapijo — to se pravi, nuj postanejo hinavci in se navidezno pridružijo katoliškim vrstam kot somi* š! jeni ki, da bodo deležni vseh prevoznih in prehranitvenih olajšav, ter naj pride* jo pomešani med katoliško mladino v Rim. Okrožnica pravi, da je posebne važnosti to vtihotapljenje. Po dohodu v Rim pa morajo vsi ti tihotapci takoj stopiti v zvezo s komunistično centralno »Alleanzo«. Kaj jim bo ta »Alleanza« naročila, okrožnica ne pove; predstav« ljamo sl pa lahko, da bodo d oboli navo« dila, kako motiti in delati zmedo pri shodu katoliške mladine. A ta je že na to pripravljena in pravi: Naj le pridejol
ZDA in Rusija
imajo nov povod trenja. Ruska učitelji« ca v Ameriki Kosenkina in njen tovariš Samarin sta se uprla povelju sovjetske« ga generalnega konzula v New Yorku, da se morata vrniti v Rusijo. Konzul Lomakin pa je učiteljico izvabil na ruski konzulat. Dekle je tam skočilo iz tretjega nadstropja »kozi okno.
Hudo poškodovano so hoteli prenesti
uslužbenci konzulatu nazaj v sovjetsko poslopje, a so to preprečili ameriški po* lic isti in so ranjenko prepeljali v ame« riško bolnišnico ter jo dobro znstražili, da bi je spet kaka črna roka ne ugra« bila.
Proti temu je konzul protestiral in jo hotel znova odvesti na konzulat, d asi je dekle izjavilo, da jo čaka gotova smrt, če bi jo konzul poslal v Rusijo. Konzul je ameriškim oblastem očital, da dajejo učiteljici potuho, ameriške obla* sti pa konzulu, da hoče ugrabiti bitje proti vsem ameriškim državnim posta* vam. Ker se je tudi sovjetska vlada po« stavila na stran konzula in zahtevala izročitev Kosenkine, je amerikanska vlada to odklonila in . ruskemu konzulu Lomakinu razveljavila poverilno pismo ter mu ukazala, naj čimprej izgine iz Združenih držav. Sovjetska vlada je za povračilo ukinila zadnji in jdini konzu« lat ZDA na sovjetskih tleh, v Vladi« vostoku. Nato so ZDA ukinile še sov. jetski konzulat v San Francisco.
Amerikanska parlamentarna komisija za izčiščenje komunistov iz državnih uradov je te dni ugotovila, da je še ved« no 26 komunističnih celic med državni* mi uradniki, ki jih morajo izčistiti.
v Grčija
bo poklicala pod orožje novih 30 tisoč mož, da razbremeni in zamenja čete, ki se že dolgo bore proti komunističnemu »generalu« Markosu. Ta je bil v zadnjih tednih pregnan iz gorovja Grammos in se je z ostanki svojih čet umaknil proti albanski meji. Poklical pa je na po« moč nove partizane iz Albanije, kjer so bili na oddihu. V doglednem času bo tudi Grčija rešena državljanske vojne, ki ji je hotela vsiliti komunistično diktaturo.
Draginja povsod
Mesečni statistični izkaz Združenih narodov izkazuje, da se je strošek življenja v Šanghaju od leta 1937 do konca junija letošnjega leta povečal 547.447 krat.
V Atenah so v preteklem aprilu ugo« tovili, da so se življenjski stroški od leta 1939 povečali 328 krat.
V Združenih državah so se cene živil v primerjavi s cenami leta 1939 po« dvojile, medtem, ko so se splošne cene povečale za 1 in 2/3,
Moskovski dogovori
se vlečejo po polževo, medtem pa Sovjeti hite urejevati mestno ob« čino Berlin po svoji metodi. Dne
26.	avgusta so poslali nemške komuniste pred občinski svet, sestavljen po veliki večini iz pristašev zapadnih zaveznikov. Demonstranti so s palicami oboroženi vdrli v dvorano, kjer se je vršila občinska seja, in so z vsem pou« darkom zahtevali, da mora mestna ob« čina biti izročena sovjetskim oblastem. Zapeli so še komunistično himno med gromovitim odobravanjem demonstran« tov na trgu pred občinsko palačo in od« ?li. Zdaj bodo gotovo komunistični časniki z debelemi naslovi pisali, kako »berlinsko ljudstvo« hoče, da v Berlinu vladajo samo Sovjeti. V resnici pa sc pravo berlinsko ljudstvo skoro v celoti boji le ene stvari, namreč te, da bi jih zapadni zavezniki zapustili in izročili ves Berlin Sovjetom. A komunist, ki je zvit kot satan, bo svetu dopovedoval, kako si ga Berlinčani želijo.
Opcija
■Vsem italijanskim državljanom, ki so pribežali v Italijo z ozemlja, ki je pri« padlo po mirovni pogodbi Jugoslaviji, svetujemo, naj se glede opcije držijo tistega, kar je v tem pogledu pisala »Demokracija« tudi v zadnji štev.
27.	VIII. — Podrobne informacije dobi vsakdo na svoji občini.
Zaključek poletnega zabavišča
V	petek 3. septembra ob 17. uri bodo imeli 'obiskovalci slovenskega poletnega zabavišča na dvorišču Alojzijevišča v ulici Don Bosco št. 3 svojo skromno zaključno prireditev in razstavo ročnih del.
Vse slovensko občinstvo, posebno pa starši obiskovalcev zabavišča in ljubi« telji mladine ste vabljeni, da pridete k prireditvi. Vstop jc prost.
Izpiti in vpisovanje na Slov. srednjih šolah v Gorici
Na vseh slov. srednjih šolah v Gorici bodo izpiti (razen mature) v drugi po« lovici meseca septembra po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole.
Vpisovanje v vse slov. srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite. Vse podrobnosti so navedene na šolski 'razglasni deski.
Romanje na Sv. Višarje
priredi v nedeljo 12. sept. Dobrodelno društvo , v Gorici. Kdor se želi udeležiti tega romanja, naj se zglasi v pisarni Riva Piazzutta 18 1 do 8. sept. Odhod bo v soboto 11. 9. oh eni uri popoldne.
Goriška prefektura
■poroča, da se bodo smele hraniti tro« pine doma samo do 31. dec t. 1. Po tem dnevu se morajo tropine ali izročiti žganjekuham ali pa se kako spremeniti, da bodo za žganje neuporabne.
Umsko in srčno razdejanje
Ko sem v nedeljo dne 22. t. m. poslu« šal pri deveti sv. maši na Travniku pridigo, v kateri je pridigar poudarjal, da dvema gospodoma ni mogoče slu« žiti, sem sc spomnil svojega nedavnega razgovora z nekim precej uglednim goriškim Slovencem. Začela sva pri be« guncih, za katere jc trdil, da ni pamet* no, da odhajajo po svetu množit do bičko tujim kapitalistom, temveč naj bi sc rajši vrnili domov na svojo zemljo k svojim družinam. Ko sem mu odgo* varil, da on ne pozna ali noče poznati resničnega stanja v Jugoslaviji, ker drugače ne bi mogel postaviti zahteve, naj begunci rajši gredo domov kot po svetu, sva prešla na razgovore o seda« nji oblasti v Jugoslaviji. Vztrajno je trdil, da v Sloveniji ni pomanjkanja hrane in vsega drugega, da se ljudstvo brez vzroka ne preganja, da je vsak, ki je preganjan, že moral kaj narediti, da je vsaka oblast od Boga, ki jo je treba spoštovati, da se vera ne preganja, da preganjajo tiste duhovnike, ki se v politiko vtikajo, da verska vzgoja otrok ni v nevarnosti, da nikomur ne branijo hoditi v cerkev (pozabil pa je povedati, da sc uporabljajo vsa sred« stva, da se predvsem mladina odteguje nedeljski sv. maši in verskemu življenju sploh), da je vse, kar slabega govorijo in pišejo o Jugoslaviji, lažna propagan«
da itd. Na njegove trditve sem mu primerno odgovoril in ga vprašal, če bere katoliški tednik »Slov. Prim.« in Demokracijo«. Odgovoril je, da ne. be« re nobenega, časopisa, ker je to sama lumparija. Pri tem je mislil seveda na »Sl. Pr.« in »Demokracijo«. Da on ne bere »Pr. dn.« in »Soče« ni verjetno, ker drugače nc bi znal tako gladko na pamet vseh njunih kozjih molitvic. (Je mogoče, da sam ne bere, a ni mo* goče, da s takimi ne hodi, ki so zastru« pljeni od teh glasnikov laži. (Op. ured.)
Kar sem hotel predvsem povedati, pride šele sedaj. Omenjenega gospoda, ki dosledno zagovarja komunizem in vse njegove zmote, ki jih sv. cerkev obsoja, sem videl več kot eno nedeljo pri dveh sv. mašah. Ko pa gre iz cer* kve, bi mu na cerkvenem pragu ob po* gledu na »Sl. Pr.«, ki uči in oznanja vse tisto, kar se uči in oznanja v cerkvi, skoraj postalo slabo. Če sliši v pridigi nekaj, kar mu ne gre v račun, pravi, da je to politika, in ko zagleda katoliški ča* sopis. pravi, da to je lumparija in propaganda.
Dober kristjan hoče biti in v cerkev hodi. Na drugi strani pa zagovarja ko* munizem in vse njegovp zločine, krivice in nasilja. Uči, da se mora tudi krivič« ni in hudobni oblasti izkazovati pokor« ščina in spoštovanje. Na drugi strani pa odreka pokorščino in spoštovanje najvišji božji oblasti na zemlji sv. cer« kvi, ki trdi, da kristjan ne more biti komunist. Nič ne pomaga izgovor, da ni komunist. Tisti, ki vrečo drži, in tisti, ki grabi in v vrečo stresa, oba sta tato* va. Komunist in njegov pomagač sta oba enaka. Tako more govoriti in delati le človek, ki mu sam hudič meša po možganih. In takih revežev je v Gorici menda še precej. Bog daj, da bi si že enkrat vzeli k srcu pridigarjeve besede: »Dvema gospodoma ni mogoče služiti.«
Le zakaj ne gredo vsi ti gospodje in gospe na ono stran železne zavese, v ta* ko hvaljeni in zagovarjam' raj, kjer jih ne bo motila in jezila »lumparija« in »propaganda« »Sl. Pr.« in »Dem.« in ne podtika s prižnic, ker se tudi s prižnic tam ne sme govoriti vsa resnica.
O. V,
Ljudje, kakršne popisuje naš dopisnik, so prava gnusoba v očeh Boga in vseh poštenih ljudi.
Ob romanju šentjakobske Mar. dr. na Sv. Višarje
O romanju na Višarje je dopisnik zadnje številke »Tedna« napisal tudi tc besede: »Popoldne so še megle stra #šile in bilo se je bati, da ne bi morda, kot se je to pripetilo šentjakobski Mn* rijini družbi med tednom nekaj dni prej, naredil iz božje poti pravi križev pot.« Ker Teden ne izhaja več, nam je »S. A. v imenu mnogih, nko ne vseh udeleženk«, poslala poročilo, kako lepo je bilo njihovo romanje, dasiprav jih jc na Planini pozdravil dež, kjer pa jih je naslednji dan tudi zapustil. Dopisniku pravijo:	»Naj	nam	ne	zameri,	da	smo
se na račun njegovega poročila prav pošteno nasmejale. — Če bi nam žep in čas ne delala ovire, bi si vsak teden že« lele takega križevega pota.« — Mi bi rekli, da je ves nesporazum v tem, da nekatere svetovišarske romarje bolj vleče planinski svet, druge pa bolj lju« bežen do Marije. Vsi pa so še najbolj zadovoljni, ako dobijo na Sv. Višarjah poleg lepih pobožnosti tudi lepo vreme, ki jim omogoči občudovanje razgleda s te naše najvišje božje poti.'— Roma r.ice iz šentjakobske Marijine družbe
Kaj je v vojni in miru storila Amerika za svoje prijatelje?
( Nadaljevanje)
OdnoSajl s Sovjeti
V	nadaljnjem dokazuje s številnimi primeri, kako iskreno je Amerika ves čas vojne ravnala z Rusijo in kako je neprestano doživljala razočaranja z nje* no zahrbtnostjo, nezaupnostjo in ne« tskrenostjo. In vkljub temu je dobila Rusija od Amerike sledečo pomoč.
Četrtino pomoči po zakonu o nakupu, to je enajst milijard dolarjev, je do« bila Sovjetska zveza.
S svojo pomočjo smo krili najkritič« nejše sovjetske potrebe. Pošiljali smo jim na primer nočna borbena letala, ki jih Sovjeti niso mogli izdelovati, in bencin za letalstvo, glede katerega je bila sovjetska proizvodnja strahotno premajhna. Sovjetski zvezi srno poslali tudi 1981 lokomotiv in 3,786,000 gumi« jastih koles za avtomobile. To je veliko več, kot »o jih mogli Sovjeti izdelati v
katerem koli predvojnem letu. Pred vojno so Sovjeti izdelali okoli 200.000. tovornih avtomobilov letno. Mi smo jih poslali Sovjetski zvezi 375.000. Ker so bili kvalitativno veliko boljši od sovjetskih, so verjetno odgovarjali dvo» letni normalni sovjetski proizvodnji.
Rdeča armada nikdar ne bi mogla biti bolj mobilna od nemške, če bi ne bila dobila ameriških tovornih avtomobilov, koles in lokomotiv ter takšnih predme« tov, kot 52.000 jeepov, 35.000 motornih koles, 415 000 telefonskih aparatov, 15 milijonov parov vojaških Čevljev in 4 milijone ton živil.
Sovjetska zveza s svojimi sredstvi ne bi bila mogla vzdrževati 22 milijonov mož Rdeče armade, ki jih je mobilizirala, ka* kor se domneva. V svojih tovarnah in ha kmetijah bi morala pridržati veliko število delavcev in kmetoj. Sovjeti so
mogli zmanjšati proizvodnjo municije, ker smo jim jo mi dajali. Ne sme se po« zabiti, da smo omogočili povečanje sov« jetske produkcije s tem, da smo jim poslali ameriške stroje v vrednosti 500 milijonov dolarjev ter industrijski ma* terjal, kakor oklopne plošče, aluminij, baker in cink v vrednosti 2,500.000 dolarjev.
Sovjetskim vojaškim operacijam so koristili Angleži in Amerikanci, ki so bombardirali nemško industrijo ter nemške prometne zveze. Z neprestanim pritiskom na Japonsko smo zelo zmanj« šali japonsko napadalno moč proti Ru« siji, ker smo Japonsko prisilili k borbi na dveh frontah.
Nesmiselno je ugibanje, kdo je dobil vojno. Če Sovjeti trdijo, da so oni de« jansko sami potolkli Hitlerja, lahko mi rečemo, da bi brez Združenih držav ne bili mogli pregnati nemško armado z ruske zemlje.«
Nato pravi Baruch, da Rusija, ki m pomorska država, najbrž ne zna prav oceniti težav, ki jih je imela Amerika v svojih velikih prekooceanskih opera, cijah. — »Rusija je morala prekoračiti
Stev. 35
zelo pohvalimo, ker so pridno molile za ves naš narod, in s« jim zahvaljujemo za dar, ki so ga nam poslale, da bi Slovenski Primorec« živel.
Upamo, da smo zadevo rešili, ne da bi koga užalili.	j ,_U
Pobožnosti tega tedna
V sredo ob 8fa zvečer duhovna ob» nova za žene pri Sv, Antonu;
V petek ob 6h zjutraj pobožnost pr vega petka v stolnici; ob 9.15 slovesna ura češčenja v stolnici;
f SObOtO ob 6h zjutraj pobožnost prve sobote v stolnici; ob 8h zvečer duhovna obnova za može in fante pri Sv. Antonu;.
V nedeljo ob 8h sv. maša za može in fante pri Sv. Ivanu; ob 4h popoldne shod Skalnice pri Sv. Ivanu.
roke, mi pa oceane.«
»Med-vsemi vojskujočimi se država« mi so se edino Združene države'resnično vojskovale po vsej zemeljski obli. Medtem, ko so se Rusija in Britanija, pa tudi Nemčija in Japonska borile kvečjemu na nekaterih frontah, ni bilo bojišča, ki ne bi videlo ameriške hrane, orožja in v večini primerov tudi ame« riških vojakov. Tipalke naših zvez so sc raztezale na več kot 36.000 milj.
Na vsakem področju smo dosegli no« ve rekorde v proizvodnji. Imeli smo manj kmetov, toda pridelek naših živil se je dvignil za tretjino. Iz našega »ar zenala demokracije« je v petih vojnih letih steklo okoli 300.000 letal, nad 15 milijonov pušk in karabink, 319000 to« pov, 41 milijard nabojev, 4,200.000 ton topovskih nabojev, 86.000 tankov, 64.500 izkrcevalnih ladij, 52 milijonov ton tr govskega ladjevja; izdelali smo tri ladje dnevno in tako početvorili našo trgov« sko mornarico. Naša mornarica se jc povečala od 1.900.000 ton na 13,800.000 ton in je postala večja kot mornarica vsega ostalega sveta skupaj.
(Konoc)
RAZNE VESTI
Kongres krščanskih cerkva
V Amsterdamu je pričel pred enim tednom kongres krščanskih cerkva, ka« terega se je udeležilo okoli 450 delega* tov iz 40 držav, ki zastopajo 135 raznih protestantovskih, pravoslavnih in dru« gih krščanskih' cerkva. Povabljena je bila tudi rimskokatoliška cerkev, ki se pa povabilu iz razumljivih razlogov ni odzvala. Ona vstraja prej ko slej na sta*: lišču, da ne more sodelovati s cerkvami, ki so od nje odpadle. Kljub temu pa se katoliška Cerkev za ta kongres zanima ter prosi Boga, da bi vse te cerkve našle pravo pot, se otresle svojih zmot ter se vrnile k svoji materi, od katere so, ne« koč odpadle.
Lažnivec obsojen
V Rimu je sodišče obsodilo Scattoli« nija, t. j. časnikarja, kateri si je izmislil »tajna vatikanska poročila«, ki so jih komunisti objavili tik pred ital. volitva« mi v dveh debelih knjigah kot samo čisto resnico. Kot znano, se je pozneje izkazalo, da so bila ta poročila skoro popolnoma izmišljena. Njihov avtor Scattolini je prišel zato pred sodišče, ki ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na več mesecev ječe. Sedaj je sodišče objavilo besedilo razsodbe, ki je zbudi« lo veliko zanimanje, ker je to prvi pri* mer v zgodovini, da so pred sodiščem razpravljali o taki zadevi.
Stroški za vežbanje civilnih pilotov
Vežbanje posadk za pilotiranje civil« nih letal predstavlja danes največji izdatek za letalske družbe. Računajo, da stroški za osebje pri novih štirimo* tornikih, ki bodo stopili letos v službo, ne bodo manjši od 10.000 dolarjev. Vsako letalo pa potrebuje dve do tri skupine osebja. Zato se ni čuditi, če je vožnja z letali draga.
Dolgost življenja našega se daljša
Po podatkih iz leta 1946 je dosegla srednja doba človeškega življenja v Združenih državah, pa tudi v zapadni Evropi 67 let. Po letu 1945 živi ljudstvo povprečno eno leto ali dve dalj kot pft v zadnjih predvojnih letiJh.
Tra janje življenjske dobe se je stalno daljšalo od začetka tega stoletja pred« vsem po zaslugi vedno večjega nadzor* stva nad kužnimi boleznimi, ki so po* prej zahtevale mnogo žrtev zlasti med otroki.
DAROVI:
Orel z gore Tabor 1000; — udeležen* kc duhovnih vaj 400; — Tržaške druž* benicc v čast Srcu Marijinemu v zahva« lo za dobro opravljene duh. vaje 1000; — Neimenovana iz Trsta 2000; — be« gunec iz Trbiža 100; • - Skodrnik Mari« ca Bannio 100; — S, A. Trst 100; — mlada družbenica v Trstu 100; — družina iz Trsta v zahvalo, da smo do« čakali sedemdesetletnico msgr. Ukma* rija 500; — iz Marijine družbe v Trstu, preplačilo 100; — družbenica Valerijo Buda namesto cvetja na grob pok. očeta 250; družbenica v Trstu namesto cvetja na grob pok. Urške Berce 500; — preplačila iz Marijine družbe v Trstu 150 lir
flog povrni !
Za SLOVENSKO SIROTlfičH:
Begunec iz Trsta 200; rice 100 lir.
Srčna hvala!
NIN. iz Go«
Odgovorni urelnik Dr. BONAVENTURA MAH N MS Katoliška tiskarna — -Gorica