gospodarske, obertnijske in národsk
Iahajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr.
V Ljubljani v sredo
marca 1856.
Pomocki zoper dragino.
Gospodarske skušnje.
Konec iz lista 8.
Dozdaj smo razložili pomočke, po kterih si zamorejo
(K
in
P
dobro in hitro klepat i) smo
kmetovavci na eni strani marsikaj prihraniti
y
na drugi
ze lani svetovali po novi znajdbi s hudičevim oljem
Sedaj
pa si pomnožiti pridelke. Skusili bomo sedaj se omeniti tistih pripomočkov, po kterih bi zamogla vlada povzdigniti kmetijstvo in kolikor toliko zajeziti dragino.
1. Poglavitna overa
kmetijstva, desetina
in tlaka
y
je
odpravljena. Da bo pa kmetijstvo čedalje bolj napredovalo je treba v šolah pospešiti kmetijski nauk,
y
ker v e d
nost je tista čudodelna moć, ktera išce in najde tudivza-dregah saj nekoliko pomoci; hvale vredno je tedaj, da vlada upeljuje realne in kmetijske šole, ker one so pçdlaga umnega kmetovanja. Naj bi se tudi bogoslovci in učitelji ljudskih šol dobro izurili v kmetijskih
zamoremo to bolj natanko povedati. 7 lotov prav hude žveplene kisline ali prav hudega hudičevega olja (koncen trirte Schwefelsâure) naj se zmeša s 4 funti vode; v to hudičevo vodo se pomoci kamen in kosa se potem ž njim pogladi, in rezala bo, da bo kaj brez večkratnega klepanja ki ga je sicer potreba. Dosti je potem za cei dan, ako se kosa le enkrat ali k večem dvakrat kleplje. Imenovana hudičeva voda se mora pa v svinčeni ali leseni posodi hraniti, ne pa v plehasti, sicer jo hudičevo olje razjé. Še bolje je pa, da ni treba velikrat brusa, ako se po podobi, kakor je bru-
7
vednostih, ker
oni so
sivni kamen, naredi iz mehkega lesa
trepetlike ali to
aposteljni, po kterih gré djanski napredek kmetijstva po
pola je naj bolje, ker smola jelke omaže koso) brusivni 1
y
deželi.
2. Potreba je postave za obdelovanje senožet
kteri se pomoci v imenovano hudičevo vodo, kteri je pa se primešan prav droben pesek ali zmlet pešén kamen.
bil
y
ker dostikrat
želi kak gospodar
zamočeno zemljišče na
(Kur et ina se sme brez škode na vert in po
suho djati, pa ne more, ker se ustavljajo nemarni in samo-
glavni sosedje in delajo sto in sto over.
3. Močenje senožet jim je velika dobrota in prav
bi spet sosedje tega
y
dokler i e š e rosa ali
lahko bi se dalo to večkrat
izpeljati, ko
se je
ne branili sosedu. Tudi take postave, kako bi se smela
kakošna voda porabiti v ta
namen, je
sila potreba.
4.	Postave za družino (za posle) potrebujejo gospo-darji kakor riba vode.
5.	Postave, ki varuje polje pred škodo malo-pridnežev, nam je ravno tako treba.
6.	Nizka cena živinske soli je povsod in že davnej
lje spusati) zjutraj prav zgodaj pa ob deževnem vremenu, ker takrat pridno pobera červiče in drug merčes in ne razberska zemlje; še le, ko
zemlja osušila in se je merčes v zemljo skril, pre-berska vse. Tudi race so rano zjutraj in ob dežji vertu koristne, ker po golih polžih strežejo. Purán pa je zel-niku zavolj pobiranja gosenc bolj korišten kot najpridniša obiravka. Na sternišu pobira kuretina kaj marljivo plevélno seme vsake sorte.
V
zaželjena.
Zivinozdravilska skušnja.
(Mehurji na no ga h kónj) so zoperna stvar, ker
7. V izhodnih dezelah austrijanskega cesarstva manjka naredé, da mlad, še bolj pa star konj je dosti manj vreden.
pa tudi razbeljeno
delavcov tako, da se na Ogerskem pogostoma pnmerja
7
da
spod 2 gold, na dan ni delavca dobiti; v mnozih druzih dezelah cesarstva pa je toliko ljudí, da morajo stradati, ker
y
• v
zaslužka nimajo. Ziva potreba bo, da na kakorsno koli vízo
Ogerskem, v
se bojo prej ali pozneje nove naselitve na
Navadne ojstre mazila, zavlečen trak železo malokdaj pomagajo in velike bolečine prizadevajo. Gosp. Sakel iz Leobna se je po večletnih skušnjah že pri zastaranih mehurjih prepričal, da pravo in čisto jesenovo
Galicii, Bukovini itd. napravile
y
da bojo gorjanci iz Ceskega
olje
(Eschenol) gotovo
prezene take mehurje. To olje se
y
Marskega in Šlezkega, ki nimajo domá ziveza in so tedaj vsako leto dobrotnikom in pa deržavnemu zakladu na glavi, se tje preseljevali.
8. Po mestih živé ljudje skupoma in napravljajo dosti
dober kup dobi v štacuni ali pa v apoteki; pervih 8 dní se vsaki drugi dan s tem oljem mehur dobro namaže,
umita in osnažena; pozneje je dosti, ako se namaže le vsaki tretji dan in mehur bo
ko je bila noga popred z vodo
gnoja
pa škoda! da na milijone vrednosti ga steče po
kanalih v vodo in se pogubi brez koristi. Škoda je silno velika, ker od enega člověka se na leto blata in scavnice rajta dobrih 8 centov. S poltretjim centom človeškega gnoja se pa dá pridelati en vagán žita, tedaj pridela en clovek s svojim gnojem na leto čez 3 vagáne žita ali 315 funtov kruha, ker iz vagána žita se zmelje 63 funtov moke
přesel kmali. Pa tudi potem, ko je mehur odpravljen bil prav,
da se namaže še enekrat, da vnovič ne pride. Od
tega olja se ni nobene škode bati. ako se to olje res poterdi.
Velik dobiček bi bil.
Novica za živinorejce
y
Kakor smo v „Novicaha
V
ze
spomnili, bo letos velika
iz 100 funtov moke pa se speče 150 funtov kruha. Od 40 razstava v Parizu, pri kteri bo mnogoverstna domaća milijonov ljudi, ki jih šteje naše cesarstvo, jih živí blizo 10 živina na ogled postavljena in naj lepša z dařili obda-
milijonov v mestih, in ti naredé na leto okoli 80 milijonov rovana.
centov gnoja, kteri je zadosti za pridelk 33 milijonov va
Ker so razun Francozkega tudi druge dezele povab
gánov žita ali 31 milijonov centov kruha.
dobrotljivi kapitali se po nemarnosti ne pogubljali, naj bi vlada
Da bi taki Ijene se udeležiti te razstave in svojo živino tje na ogled
« _ ^ _	_	—	V	i	• 1	V ti	«
poslati
y
se ji bo tudi nase cesarstvo pridružilo.
C. k
povsod ukazala, da naj se po
mestih z gnojem tako ravna, gospodarska družba na Dunaji — vsrediscu austrijanskega
je vzela to reč v svoje roke in izbrala v ta
da ne gré kmetijstvu v zgubo in da ne bo zdravju v škodo, cesarstva
kar
ne more drugac biti, dokler se gnoj v vode izceja
namen poseben odbor, ki seje 18. in 20. dan p.m. snidel v

- Il
poslopji gosp. predsednika kneza Švarcenberga in doloeil, kakošna živina naj se pošlje v razstavo. Dobiček take razstave — pravi omenjeni odbor — je očiten in velik, ker se ne bo le ovčji volni temuč tudi klavni živini odperla nova pot prodaje in ker bo po polajšavi vožníne, ktera se smé od višje vlade pričakovati, ob enem mogoče na razstavi lepo tujo živino za pleme kupiti in jo z vsim transportom vred domu dobiti. Za parižko razstavo pa je bila sledeča živina našega cesarstva za pripravno spoznana : izmed g o v ej e živine: 1) štajarske goveda iz mircne doline, 2) rumen-kasto-bele štajarske, 3) pincgavske, 4) tiroljske in sicer iz ciljske doline in bela sorta iz zgornje inske doline, 5 ) oger-ske iz step , 6) bivoli, černi, žolti in pisani ; — izmed ovác naj imenitniše žlahne plemena; — izmed prešičev
ogersko pleme.
Vlada bo živino prevzela od lastnika na njemu najpri-pravniši poti poleg železnice in jo po razstavi, če ne bo prodana, spet brez vsih stroškov lastniku izrocila. Vsa živina skup se bo potem peljala v Pariz in iz Pariza nazaj na železnici v posebnem vozu , kterega bo spremljal pose-ben živinozdravnik. Tudi ministerstvo bo kupilo v Parizu posebno lepo živino in jo prepustilo potem domá za pleme. „Kdor dvomi nad tem, da bi take razstave za cesarstvo nobenega dobička ne imele — pravi nazadnje omenjeni odbor— naj premisli, da od tistega časa, kar je austrijanska volna v Parizu bolj znana, in tega še ni léto, se je je 8000 centov več na Francozko prodalo memo druzih let.
Natoroznanski pomenki.
Spisal po nemškem *) Juri Pavalec.
Kaj in kakošne so megle in oblaki in kako se
nareja jo.
Voda, ki po raztegnjenih drobcih v zraku plava in ga mrači, je tišti dim, kakoršnega vidimo tudi iz vrele vode
hlapeti; v zraku pa ga meglo in oblake imenujemo.
Megla in oblak razločujeta se le po visočini, kteri sta v zraku. Oblak je visoko v zraku viseća megla; megla pa je na zemlji ali ne visoko nad zemljo ležeč oblak. Obadva hoćemo tedaj z občnim imenom „megla" nazvati, in da to smemo, se prepričamo, ako se podamo na breg, ki je z oblaki zagernjen; tam najdemo v okraj ini oblakov tudi meglo.
Ako oblake pažljivo opazujemo, vidimo, da ne visijo mirni v zraku, ampak da se z zrakom vred gibljejo na vse strani sveta; včasih zlo hitro plavajo in v spodnjih okraji-nah zraka vetru ravno nasproti; dvigaj o se in pa padaj o, to vidimo, ako opazujemo, kako zdaj verhunce bregov zagri-njajo , drugikrat pa više teh visijo. Nekteri menijo, da naj tanji oblaki so eno milo visoko v zraku in še več; mera je pa pokazala, da so 900 do 1400 francozkih metrov..(meter
ima okoli 34 naših pavcov) visji kakor atlantiško in tiho morje. Deževni in gromni oblaki so večidel celó nizko nad zemljo, in se le tedaj kviško dvignejo, če so po dežji ali snegu ali na kako drugače nekoliko vode zgubili. Poleti plavajo oblaki više kakor pozimi, in v vročempodnebji više kakor pri nas; v merzlem podnebji so večidel celó na zemlji in so mornarjem zlo neprilična megla, Grenlandcom in Eskimom pa zlo ljuba, ker lože zasledujejo in lovijo morske psè.
Oblaki niso samo različno visoki v zraku, temuč so tudirazlično gosti, in zatega voljo razno pisani. Gosti oblaki poserkajo vso svetlobo in se temni vidijo; tanji pa je nekoliko skozi spuščajo, nekoliko pa je raztresajo in so zatega voljo belkasti. Tišti oblaki, ki so soncu bližji in zato tudi močneje osvetljeni, kažejo včasih naj lepše barve.
Druga lastnost oblakov jeraztegljivost na dolgo in široko, ki je pri oblakih različna; gromni oblaki so naj bolj raztegnjeni. Ako se včasih vse nebo oblačno vidi, ne
*) V poslednjem spisu „koliko vaga naša zemlja" je izostal zoper voljo g. pisatelja pristavek „po nemškem". To popravimo tedaj danes.	Vred.
stori tega samo en oblak, temuč jih je več blizo eden druzega visećih, kterih vsaki je dostikrat iz več verst zložen. in ta videzna raztežnost oblakov, kakor tudi vsake druge vidljive stvari, izvira od tega: kako deleč so oblaki od nas in odkodar jih okó pazovavca ogleduje. Oblaki, ki so naj bolj visoko v zraku, se vidijo le kakor nitke in rajdice, so pa berž ko ne ravno tako , če še ne bolj , raztegnjeni, kakor deževni, ki so celó blizo nas; oblaki, ktere naše okó pošev gleda, se dolgi in ozki vidijo , ceravno so morebiti na vse strani enako raztegnjeni; ako jih po njih širokosti gledamo, se dosti manjše delajo kakor so v resnici.
Kako debelje kteri oblak, nam je mogoče izmeriti. ako se kakor pojas okoli bregov verstijo. Takšen oblak sta merila Poytier in Hassard in sta našla, da je bil 450 do 850 francozkih metrov debel. Da se včasih tako debeli oblaki na obnebji namnožujejo, ko je ravno okoli nadglavne pike le malokter oblačec viditi, je le pomota očí, ktere dalje razlagati ni naš namen.
Včasih se oblaki hitro povekšavajo in ravno tako hitro zopet zmanjšavajo; tega vzrok je berž ko ne deloma električnost; zraven tega pa, kar je lahko zapopad-Ijivo, se mora oblak tudi povekšati, ako ga veter požene v vlažne zračne lege, v kterih je toplote manj, ker se tam nevidljivi soparji v vidljive deliče oblakov premenvajo. Da se urnanjšavajo ali pa da celó zginejo, se zgodi, ako jih veter tira čez kraje, v kterih gorki in suhi zrak ali se sam visoko dviguje ali pa ga veter visoko žene. Iz tega je tudi lahko razumeti, kako vetri oblake raztepsti morejo.
(Konec sledi,)
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljane do Belepečí (Weissenfels).
(Dalje.)
Zapustivši Rad olje o nas pelje pot naravnost gori proti Les cam, kamor dospemo v dobri četertinki ure. Sred te farne vasi se pri stari košati lipi, ktera nas spominja na svete obrede starih Slovanov, zopet ceste ločite. Leva derží proti Bledu in Bohinju, desna pa tje proti farni cerkvi, ktera je ogleda vredna, akoravno nam vunajna oblika nič posebnega ne obeta. Je namreč prostorna in sploh z vsimi last-nostmi lepe cerkve blagodarjena. Pod lepim oltarjem sv. Katarine počivajo kosti neke žlahne osebe, berž ko ne gro-iinje Katarine, ktera je to cerkev ustanovila, v Lescah umerla in bila tù pokopana. Bila je nek sestra sv. Heme, tedaj hči Engelberta, grofa pilenštajnskega.
Unkraj Lesec derží pot na desno ter po lepem polji tje v bližavo Stola proti veliki cesti, s ktero se vštric stare rodniške farne cerkve sklene. Smo tedaj zopet na poštni cesti, od ktere smo se bili nekoliko časa ločili, in na poti proti tretji poštni postaji : od Otoka do Jesenic.
Akoravno sem že mnogokrat potoval skoz to okolico, vedno mi je nova, vedno priljubljena. Lepa in zadnja bolj obširna planjava gorenske strani je radoljška okolica, ktero smo po večem že poprej pregledali in skoz ktero nas zdaj pot pelje. Ce bolj pa se bližamo nje koncu, v toliko veči lepoti nam odkriva svoj bliš. Od leve sčm meri naše korake ponosno bleški grad; za njim tje kipi pecina Babji zob, kakor orjaški zid v enaki pokonci stojeći stermini od nog do temena; okroglata amfiteatrališka okolica gorjanska in zaspška z mnogimi belimi cerkvicami in dvori se nam kaže v nepopisljivi lepoti. V desni strani ceste si ob pod-nožji sivega Stola v skoraj nepopisljivi rajdi podajajo roko prijazne, od sadnega drevja obdane vasi, posebno Ijubeznjivo pa nam kaže Nova cerkev — delo novejših časov — svojo lepo opravljeno čélo. Ćedalje bolj pa se tudi narava oblači z opravo planinskega značaja, in ko se približamo koncu planjave, se nam pokažejo na desno Moste. Ta vas stoji v eni nar krasniših dolinic krajnske zemlje in je obdana od golih stermih pečin. Cesta nas pelje tje okoli in prek sterme skale po zidanih in na njo naslonjenih mostovih i viaduktih)
Î5
doli do bistrega potoka , kteri pribobni iz mnogih virov z imena na -o ali na
a
7
n. pr. Castua iz Kastavgrad
visoeih dolin, goni tii nad cesto mline, pod cesto pa ropo- (mislim od Kastel, ker se v starih glagol, pismih najde
tajočo jeklarico, in se peneč prekucuje cez skalovje doli v Kastalsćina, territorium kastavski), Volosca iz globoko strugo Save. Unkraj potoka pa grémo zopet na Volosko (selo); Lovrana iz Lovrangr. (od lovo-
vkreber, kjer se verh klanca Moste končajo.
rika, Lorbeerbaum), Fianona iz Plomingr. (flamen iiamma, Flamme, plamen od paliti, brennen, Cher-
7
Oddaljili smo se blizo poldrugo uro od Radoljce. Akoravno nam je na levi tam okolico bleško zakrival sano iz Keršangr. (od Kras, ki se pod njim proti Pio
popoinoma obrašćeni hribček Hom, vidimo vendar še
verh
minu razširjuje; Kras tu pomeni vsak pust
7
gol
in kamenit
unkrajnega visocega in stermega posavskega obrezja lepo bleško-dobravško polje z vasjó enacega imena, kdor okolico dobro pozna, zapazi,

Le
in še to le po većem, na
zgornjem koncu Homa ozko dolinico, skoz ktero reka dena iz Pićangr. (od peč
kraj, Albona iz Labin gr. od lob, vertex, Scheitel
v	v * >	ť
ker na verhu stoji, Sumberg iz Sumbar-gr. od šuma, Wald, Cosgliaco iz Kozljak; lat. Petena, Lahi Pekar so stari dobro
7
Fels)
7
Radovna od gorjanske strani sčm priteka. Biseru v kam- vedili, kakor se vidi v neki prestari pesmi na Pican v niti lupini enako, ki ga zakrivajo morski valovi, se nam knjigi posvećeni presvetlemu teržaškemu škofu, ko je po-zakriva tudi v ti dolinici, kakor od celega sveta ločeni pre-
nihče ne zamudi, ka-
sedel apostoljski prestol
urbs sum sed potius moles
lepi slap Radovne, kterega viditi naj
ego saxea dicor.
7
Bogliuno iz Bojungr; Borutto
dar pride v Bled. Oddaljen je od tam le pičlo uro, in se iz Bor ut (mnogo borov, Fichten), Novacco iz No-znajde ob stezi, ki derži od Grada in Zaspa čez Horn in vake, Lind aro iz Lin dar gr., (od lin da, Fensterdach
7
dobravško polje proti Jesenicam.
Vorragung, ker na robu verha stoji), Pisino izPazingr.,
Toliko v razgledu na levo; na desno pa se nam do- (od pad, kjer reka v Voibo (Foiba) v-iti) propada. Pisin lina čedalje bolj stiskati jame. Verh klanca nad Potokom, vecchio iz Staripazin ali z drugim imenom Stari ktera vas ostane pod hribom na desno, je nar ožje, kjer je grad; Ver me iz B er a mg. T er vis o iz Ter bis gr. (tre
komaj, in še to nekako s silo, prostor za cesto.
Globoko
bišće, Opferort); Antignana iz Tinjang (morda od
, Koth), Gem i no iz Žmingr., Canfanaro iz Kan-
tina
pod nami doli se na levo vije sinja Sava in ima na tem
mestu menda na vsem Gorenskem nar višje obrežje. Tu se	fanargr.; Dignano iz V odnj angr.; Pola iz Puljgr.
nam tudi pokaže lep lep razgled po dolini naprej gor, ktera	(slovanski govoreći Istrian ne
•	.	«	«	V f	« •	1 •	Y	•	V « #	•	1	I •	I	i	I •	af
rece nikdar Pola; čudno je, da rečejo amfiteatru divic, in Cehi vsakemu teatru di-
se zopet nekoliko odprè in derži zdaj v enaki lepi sirjavi
clo čez Koroško ven do Pontabel-a. V bližnji daljavi pred	vadio); Fasano iz Fazan; Cer ver a iz Cer var gr.
nami leži od velike ceste pod hribom na desno farna vas	Rovigno iz Rovinj gr. (od rov, Graben, Kanal); Pa-
koroška Bela z lepo cerkvijo vred; naprej tje pa vidimo	renzo iz Poreč (od po in reka, kakor pri Pazinu Za-
_	m V	«	^v	-_
«	m_ _ _ _	_	___	_ ^	_	- __• «	«	m	*	■	1	/ V	m	^v	—-_.	m
7
ob véliki cesti fužinski kraj Javornik, kamor tod v pičli pol uri. Javo miške fužine
dospemo od rec za reko); Ors ero iz Orsar; Bercazzo iz Ber-
; Leme iz Lim; Torre iz Tar (targ), Vab riga
z Radovno
kac
Bistrico in Starim kladvom vred lastnina baron Coizove iz Vabrigi (Berg) iz Višnjangr.; Višgnana, Mon
» . *	^	*	w ^	m	. -	- - -	-	.	v « v V
rodbine
stojijo od česte na desno komaj za Ju čaj in nam te badem o iz Badema (bad riti, wachen, strazisce) ; živo spricujejo tudi lepo napredovanje rudninstva v naši Um ago iz Mahgr. ; Gri sign an a iz Gr o ž nj angr. ; Cove do iz Kubot; Sdregnaiz Zrenjgr., Rozzo iz
iiomovini.
Sploh bi se dalo v Coizevih fužinah, od ene ka
kor od druge, mnogo govoriti, pa zavolj pomanjkanja časa Rocgr., Sovignaco iz S o vinjak (sova, Eulenhorst), kakor tudi natanjčnih novejših virov se za to pot ne morem Tri ban o iz Tre bi an; Zamaško iz Zamašk; Buje
v obširniši popis
spusati ; le
toliko od Javorníka povem, iz Bule, Starada, na reški cesti, iz Starad, in to iz
da tukajsne fužine so že zlo stare in zastran dobrih izdel- Star g rad, Salvo re iz Solvurija (sal kov od nekdaj imenitne. Ze Valvazor pripoveduje „od iz-
vreti) itd.
Druge mestne imena so postavljene iz slovenskega : verstnega jekla, ki se tù izdeluje, na Laško in na Horva- Citanuova, Novigrad; Castelnuovo, Novigrad
ško pošilja, kjer posebno rad serka turško kri in se sov- na reški cesti; Pie m on te, Zaveršje; Villadecani, ražnikom kaj na ncprijetni način bliska pred nosom". Kar Pasjavas; Villanuova, Novavas; Colino, Hum
pa je Javorník v oziru dobrega izdelka nekdaj bil, je po (culmen—holm—Hiïgel), Selio Rovinjsko, Villa di vsi pravici tudi še dan današnji, ker njega sedanji po- Rovigno; Monte della bote, Bačva. Villa di Pa-
sestnik baron Alfonz Coiz je živo vnet za povzdigo domačo renzo, Novavas. Selina, Villa di S. Lorenzo;
Castagna, Kostanjica; Sottomore, Sv. Marija od
obertnije. Pa tudi zunajna oblika teh fužin, ki so bile pred
« V *
110-
dvema letoma vse predelane in trajni red in vrednost.
prezidane, nam svedoci
morja, Due castelli, dva grada.
Naj jih slednji popotnik memogredé
Nektere imena so pa obema jezikoma enake ostale:
ogleda; vem, da mu za zamujeni čas ne bo žal. (Dalje si.) Ber da, Ber do, Beršecgr. (od verh, ker na verhu
__> morskega stermega brega stoji. (Dolenjavas, Draguč,
Jezikoslovne đrobtincice.
Marsiktero i ster s ko gradsko ime pride vcasih v „No
■i H
Gerdoselo, Gologorica, Gradina, G r i m a 1 d a, Vranja (vas), Kašćerga, Keršikla, Kerbune nuti
7
Paz (ker-
oskernuti, s-kerbina, (razdert holmast kraj, nakerbu-
7
vícahu prevec po laški; zato se prederznem sledeče be- niti, anháufen, Sušnjevica, ker se je po naneseni zemlji sede pisati.	iz Učke po potokih en del čepickega jezera posušil; Ce-
stari isterski Slovan si je večidel, ko je mestom pič; Veprinacgr. (od vepar, Eber); Mošéenice(od
imena daval, terdo mislil besedo
grad
kar se še v starosl. m os ten
mocen
7
stark
7
zato Moséenice
7
7
starih narodskih pesmah večkrat pristavljeno najde, ker so terdnjava; kar so res nekdaj bile; V i si nada (visina) svoje mesta obzidavali (ogradevali); zato so mnoge gradske Karoiba itd. Nepremenjene so ostale v Cičarii in na
okolo
Lanišce, Vodice, Mune (morda odRo-mune)
7
imena priimki možkega spola besede grad; nekekrat si
je pa v pameti imela beseda vas, in zato je ime postalo	ker so se ondi nekdaj Vlahi bili naselili, da bi se bilo Ro
ženskega spola, ali pa selo, takrat ime srednjega	zgubilo in Mune ostalo. Žejane (kjer še vlaški govorijo);
spola; redkokrat je ostalo pervanje krajevo ime za ime so-	Bergud (breg-ut, bergabhângige Gegend), Klana, Je 1-
zidanemu mestu.	šane, Pasj ak, Hrušica, Golać itd. Pri Terstu Ospo
Vlih tako so si Latini mislili po svojih mestnih ime-	(od o s ep, ker se je na juterni strani od vasi en del brega
nih svoj castellum ali oppidum in mestno ime na
um
ali urbs ali ci vi tas, in zato ime na
7
a.
Zdajni Labi si
Cosul) pogreznil itd.
Imena drugač po slovanski in
drugač
po laški
pa predstavljajo castello, in imena na
o
ali cita ter Motovun, Montona, Kringa, Corridico, prebivavci
/	7	v v -
imena na
a;
u vMotviiu^ iu iiuiyiiM na u ^ (411 t i i a	XTi u \j \j v u n ^ jl*jl u ii i u n w ^ mm. * * 41 © ^ ^ v w - • ----7 r
in zato so oni překovali mnoge isterske mestne se imenujejo Križanci, Gracišće (Gradišće)
7
Gal
7G
>
lignana, Buzet, Pinguente, Šmarje, Monte

Cer ni ver h, Verti neglio, Operto, Oper tle
to le.
Por
J. V.

Tukaj v Terstu je ocitno viditi, da tergovcu res ni za ničesa druzega mar kot za svoj lastni dobicek. Živeža
mnogoverstnega gré
čez
morje za Francoze in Angleže
Novičar iz austrijanskih krajev
Iz Dunaja 28. febr. * Ze dolgo se ne spomnimo najčanje takega slovesnega pogreba kakor je danes bil so ob enem tište tri o
Du
?
ko
tako na debelo, da se je čuditi, kako so nase dežele kos, toliko teh , jim domá potrebnih stvari pogrešati. Sená na kuve (Wiïrfel) stlačenega, krompirja, moke se v Terst za Krim vsaki dan toliko dovaža, da je čuda: od kod vse to
čar" že povedal, da jih
troke pokopali, od kterih je „novi- pride ; ni pa čuda, od kod dragina domá izvira.
bra nj
je umoril njih lastni oce, nesrečen potem pa sebe. Vse se je grozilo nad tak i m očetom, vse je milovalo nedolžne otroke. Toliko ljudi se je zbralo pri pogrebu, da se je vse terlo; in od vsih krajev so nabírali cvetlice, s kterimi so grobe venčavali. Někdo je celó podobo otrok izrisal in pa sobo v hiši, kjer se je čveteri umor zgodil, in te podobe so prodajali po mestu na vsih
Iz Ljublj
Juter pop o ld
skega
godovinskega druztva
bo občni zbor krajn Na Mirji so te dní
y
ko so prekopavali neko zemlj rín izkopali.	_
• v
za vert, spet mnogo
t
Novičar iz raznih krajev.
voglih
adovednim Dunajčanom
Iz Tersta 1
marca
n
Za kratkim pustom
?
ob
kterem so se zadnje dní tudi Terstjanom, kakor sploh 1 lijanom po večih mestih, po stari šegi možgani grozno
za
C. k. ministerstvo pravosodja je določilo, da tisti na urbarskih in proti odkupu odpravljenih davkih zastali dolgovi, kteri so se natekli še le po 1. majniku leta 1848, se ne smejo z eksekucijo
izterjevati, ker
ce
greli bili,je nastopil resnobni postni cas, kterega so si ka- sarski patent od 2. sušca 1853 veljá le za take zastanke toliški pridigarji talijanskega, nemškega in slovenskega je- ki so že pred 1. majnikom 1848 na dolgu ostali, pa šel. zika izvolili, pobesnivše svojovej
nike v staro kolorizo izve ličavne vere vpeljati. Vsi pridigarji imajo obilno poslušavcev
?
pa okoli talijanskeg
pridi
januarja niso plaćani bili. Nekdanje gruntne gosposke ni majo pravice
od 1. maj nika leta 1848 nobenega tacega
garja ,
reda mož lij an
ki je iz kapucinskega odpravljenega davka več tirjati; za tega voljo se ob teh
?
se vendar vselej narveč ljudstva zbira. Pa je tudi plačilih sklenjene sodbe ali pogodbe ne smejo z nikakoršno
V •
v besedi tako mogočen, da je malo takih. Lepa ta- eksekucijo izterjevati.
Za ogersko dezelo je ze okli
na kteri se njegovo poducavanj
vsaki delavnik
cana začasna postava za družino (za posle), ktera bo
skoz celi postni čas prijetilo po cerkvi razlega, se mu ietos 1. oktobra se začela. Obsega pa ta postava 43 raz
•	« *	• V	•	11.	•	.	1	1 •	1 * 1	J 1 •	__	_	„	_ X/	. «	_	..	_
snuje tako micno in
janski se učiti, samo zavoljo njega. Kakor se spodobi, ima on jezik svojega naroda popolnoma v svoji poslu, kadar je iz službe stopil, zapisal njegovo obnašanje
gladko iz ust,
da bi se splačalo tali
govornikom
delkov, v kterih so vse dolžnosti posla pa tudi gospodarja razločene ; namest navadnega pisma, v ktero je gospodar
oblasti. Rekel bi, cla z besedami igra, — kakor in kamor jih koli oberne — vselej se mu udajo, skladajo, priležejo in zadenejo tako lepo , tako mično , tako čedno , da bi se
y
so predpisane sedaj
in to je prav dobro
p o selske
bukvice, v ktere bo vsak gospodar
v •
?
pri kterem je posel

y
mu zatega del priime „Zlatoustnika" po pravici spodobilo. celo življenje posla v teh bukvicah zapisano in vsak
služil. zapisoval njegovo zaderzanje; tako bo
kaže v djanji, da mora skozi in
nov gospodor bo vidil, kakosno druzince si je udinjal. Kmali
Tudi nemski pridigar
skozi na vse kraje zmožen biti čistega jezika, kdor hoče pride tudi za vse druge dežele družinska postava, pridigarski službi zadostovati. Da pač slovenskim govorni kom za to ni mar! Žalibog! da se tolikim že v malo be sedah pozna, da jim je slovenšina le prazničen jezik
Sliši
?
se, da se bo morebiti tudi v našem cesarstvu upeljala tista naprava, kakoršna je na Francozkem in Rusovskem, da take hudodelce, kteri so bili že večkrat kaznovani, kakor ne dajo poboljšati, izženejo za vès čas življenja y
Tudi na
pa se ni
samo ob nedeljah in praznikih na versto pride. Čudno je
res to, da (imamo že tudi nektere izverstne govornike) kak ptuj kraj, iz kterega ne morejo več nazaj
ravno na Slovenskem se na znanje tistega jezika narmanj Ogerskem, kjer je čedalje več roparske derhali, je po vis gleda
izverstniše znati moral. Pr
?
kterega bi vsaki učitelj v svojem poducevanji nar- jem sklepu od 25. p. m. za roparstvo oklicana nagla
• v	i •	1	ir^ • v •	ř	m	•	v	#	t	ti	_____ ^ *	» v	9	m	«	•
vém. da ni
jezika, sodba na smert.
prinesel telegraf od 3. dneva t. m. ki pripoveduje, da navskriž-misli,
Naj novejšo novíco iz Pariza je
časniku ,,lndep. belg."
y
al v lični in čedni posodi se nam dobra jéd še bolj přikupuje. Pa pustimo to žalostilo resnico, ktera nam je ob ki pripoveduje, da navskriž-misli, ktere so v drugem zboru enem porok, da bi nekteri naši govorniki v marsikomu ve- na dan stopile, so bile v tretjem zboru (1. sušca) že po
selj
do slovenšine popolno zadušili, ako bi jim gladka in
solski izbrušena slovenšina, kakor sih in po noA
se v sedanjih časopi
poravnane; „mir je gotov
u
pravi omenjeni cas
ejsih bukvah bere, ljubezen do sebe ne udihavala
Znano je, kako je že nekdanje c. k. deželno
pred ko ne bo cesar Napoleon ze danes v go voru, s kterim bo deržavni zbor začel, od tega že ka
pogla
košno besedico zinilu.
Tudi ,,Nordu
časnik rusovski
varstvo v Terstu za izobraženje sebi področnih Slovencov terdi danes, da ne bo nobene resne težave zastran sklepa skerbno vse solske bukvice na slovenski jezik prestavljati mirú. Po tem takem se bo kmali za gotovo kaj zvedilo. Po-in natiskovati dajalo. Sedanje slavno c. k. namestništvo po- slanci se snidvajo le trikrat v tednu v zboru: v pondeljk,
sredo in petek; druge dní se vredujejo zapisniki zborov.
cesar je slovenskim solam potreba, je
znavsi ravno tako dalo pred dvema letoma po gosp stolne cerkve v Terstu, majhne bukvice kmetijst
Alesu, precastnem dekanu
za
nedeljske terzaške šole spisati. Tiskaj
Izzačetka so bili vražili Parižani enmalo osupnjeni o tem, da je 13 glav (12 poslancov in 1 pisavec) v tem zboru,
kar
in boj
Lloydovi tiskarni ker številka 13 je po stari vraži nesrecna številka
ob kratkem dogotovlj
njih cena bo 13 krajcarj
pa slišijo, da grejo zbori po sreci, jihne moti tri naj s ti ca
Da je zbornica krasno napravljena , smo že
- >
Temu zlahnemu ravnanju teržaškega poglavarstva ozir toliko več. šolstva se prileže prav tolažno uzvišenje gosp. Laukot- povedali; povedati pa
še moramo to, da na
mizi zraven vec
kega na cast solskega sovetnika, kar so „N
i" ob da je
druzih posod za tinto stoji tudi prazen tintnjak iz casov Napoleona I., kteri vès zlat in srebern velja 16.000 frankov.
dognal, bo potem vélik
Sliši se, če bo parižki zbor mir
svojem času ze naznanile. Ali tega še one ne vejo , ta gospod vsim njemu področnim šolam , posebno pa Slo
vencem, pravi oče. On občuti živo in spoznava, da je izo- curopejsk kongres v Parizu za poravnanje vsih euro bražanje in podučevanje vsakega člověka na njegovem pejskih razmer, ktere so že vse drugači memo leta 1815
jeziku narbolj naravno

m
bolj spešno ; zato si on tudi
prizadeva po tem spoznanji svojim šolam pomagati
mu le zdravje oh
Bog
vse drugo bo že po sreči šio !
Iz Galača v Moldavi se sliši, da je žitna kupcija popol noma ob tlà; nobeden noče nič kupiti, čeravno je pšenica,, koruza in réž padla za 25 odstotkov.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik
ft