TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

25. FEBRUAR / SVE^AN 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 2 (64)

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

SPOMIN NA ROJAKA DR. MATIJO MURKA

Foto: Zmago

O `ivljenju in delu dr. Matija
Murka je spregovoril dr. Bruno
Hartman
Ob~ina Destrnik in Osnovna
{ola Destrnik sta v petek, 1.februarja priredili proslavo ob
slovenskem
kulturnem
prazniku, s katero sta po~astili
tudi spomin na rojaka dr. Matijo
Murka, ki je na podro~ju literarne in kulturne zgodovine,
slavistike, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike
podiral politi~ne meje in
opozarjal na enoten zgodovinski prostor v tem delu sveta.
Pozdravni govor je imel `upan
Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~,
ki je spregovoril nekaj besed o
Francetu Pre{ernu in Matiji
Murku. Slavnostna govornica
prof. dr. Zinka Zorko, prorektorica Univerze v Mariboru pa je
predstavila
Univerzo
v
Mariboru, kjer v aleji velikanov
stoji tudi doprsni kip dr. Matije

Foto: Sabina @ampa

Foto: Sabina @ampa

Murka. Univerza v Mariboru je
ob tej prilo`nosti O[ Destrnik
podarila umetni{ko sliko.
Pomembnost dela na{ega rojaka
je predstavil tudi predsednik
Slovenske akademije znanosti
in umetnosti akademik prof. dr.
France Bernik.
@ivljenje in delo dr. Matije
Murka so nam podrobneje predstavili: dr. Bruno Hartman
(predstavitev `ivljenja in delovanja), dr. Jo`e Lipnik (Murko
na evropskih univerzah), dr.
Marija Stanonik (Murko na
razpotju slovenske filologije) in
mag. Blanka Bo{njak (Matija
Murko in ljudsko pesni{tvo).
Matija Murko se je rodil 10. februarja leta 1861 na Drstelji.
Osnovno {olo je obiskoval na
Destrniku in na Ptuju. Tam je
obiskoval tudi ni`je razrede
klasi~ne gimnazije, vi{je pa v
Mariboru. Kasneje ga je pot

vodila na Dunaj, kjer je {tudiral
germanistiko in slavistiko. Med
drugimi je bil njegov u~itelj tudi
svetovno znani Fran Miklo{i~.
[tipendija mu je omogo~ila, da
se je dve leti {tudijsko izpopolnjeval v Moskvi. Po vrnitvi na
Dunaj pa je bil habilitiran v privatnega docenta za slovansko
filologijo na filozofski fakulteti
dunajske univerze. Postal je
redni profesor za slovansko
filologijo na univerzi v Gradcu,
kjer je ostal petnajst let. Nato je
nekaj let prebil na filozofski
fakulteti v Leipzigu. Upokojitev
je do~akal kot redni profesor za
jugoslovanske
jezike
in
knji`evnost na filozofski fakulteti Karlove univerze, v Pragi. V
tem ~asu se je ustanavljal
Slovanski stav- Slovanski in{titut
in prav Matija Murko je bil eden
izmed ustanoviteljev, med leti
1932 in 1941 pa celo njegov
predsednik. Umrl je 12. februarja 1952.
Publicisti~no in znanstveno

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med proizvode,
za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

delovati in objavljati je za~el `e
kot {tudent. Leta 1951 so pri
Slovenski matici v Ljubljani iz{li
Spomini, njegovo zadnje delo
prevedeno v sloven{~ino.
Neprecenljiv
je
njegov
prispevek raziskav in spisov s
podro~ja literarne zgodovine in
etnologije
ter
njegove
jezikoslovne
in
knji`evne
razprave. Zgodovinskega pomena
je
tudi
njegovo
prou~evanje
jugoslovanske
ljudske epike. Za slovensko
knji`evno
zgodovino
je
pomemben tisti del, ki se ukvarja s starej{imi obdobji (temeljno
je delo o reformaciji) in s problematiko ljudske ustvarjalnosti.
Bil je tudi ~lan uglednih
znanstvenih
ustanov
in
zdru`enj. Pra{ka univerza mu
priznava izreden prispevek k
razvoju ~e{ke in svetovne slavistike. Kljub vsemu pa ni nikoli
pozabil svoje de`ele, na kar
ka`e tudi to, da je vse svoje
sinove poslal v Slovenijo.
Program je povezovala Mira
Anderli~, v njem pa so sodelovali u~enci osnovnih {ol
Destrnik,
Olge
Megli~,
Podlehnik, Cirkovci, Gori{nica
in Dija{kega doma Ptuj. Zapeli
so pesem iz svetovno znanega
musicla Cat´s, prekmursko narodno Sam se {etal, u~enka iz
Cirkovc je zaigrala na citre,
predstavili
so
sodobno
Pre{ernovo Ur{ko in zaplesale
so Migice in u~enci O[ Olge
Megli~.
Sabina @ampa

Foto: Zmago

DAVEK OD DOBI^KA IZ KAPITALA

ODDAJA NAPOVEDI

Foto: Zmago

Leto je naokrog in do 28. februarja je treba
oddati Napoved za odmero davka od
dobi~ka iz kapitala, od prodaje vrednostnih
papirjev in dele`ev v kapitalu za leto 2001.
Napoved vlo`ijo tisti, ki so prodali, podarili
ali zamenjali vrednostne papirje ali dele`e v
kapitalu pred potekom treh let od datuma
pridobitve le-teh. Napoved se oddaja, ~e
smo pri prodaji dosegli dobi~ek ali izgubo.
Pri tem velja opozoriti, da je prva prodaja
delnic in dele`ev, pridobljenih v postopku
lastninskega preoblikovanja, opro{~ena
pla~ila davka. Torej prodaje delnic in
dele`ev, ki smo jih pridobili v procesu lastninskega preoblikovanja (s certifikati in
gotovino) ali ki smo jih podedovali, ne

napovedujemo. Enako velja za zamenjavo
tako imenovanih »uslu`benskih certifikatov«
za dele`e oziroma pokojninske bone. ^e
smo te delnice oziroma dele`e pridobili
kako druga~e (npr. so nam bili podarjeni,
smo jih kupili od sodelavca…), se {teje, da je
bila pravica do oprostitve pla~ila davka ob
prvi prodaji `e izkori{~ena, zato moramo
dobi~ek ali izgubo pri prodaji pred potekom
treh let tako pridobljenih delnic in dele`ev
napovedati, saj gre za obdav~ljivo prodajo.
V letu 2001 je bilo kar nekaj preoblikovanj
poobla{~enih investicijskih dru`b (PID-ov).
V procesu preoblikovanja se delni~arjem
delnice stare poobla{~ene investicijske
dru`be v nekem menjalnem razmerju
zamenjajo v nove delnice novih delni{kih
dru`b (v praksi so to najpogosteje holding,
investicijska dru`ba in PID). Pri zamenjavi
delnic obstoje~e PID z delnicami nove
dru`be v postopku obveznega preoblikovanja se ne ugotavlja dobi~ek ali izguba, ki
jo fizi~na oseba dose`e z zamenjavo.
Zamenjava delnic tudi ne vpliva na to, od
kdaj za~ne te~i triletni rok od pridobitve: za
delnice nove dru`be se {teje, da so bile pridobljene na dan pridobitve starih delnic. ^e

je fizi~na oseba pridobila stare delnice PID v
procesu lastninskega preoblikovanja, se
{teje, da prodaja novih delnic, pridobljenih
po preoblikovanju PID-a, ni obdav~ena in
zato ni potrebno oddajati napovedi.
Na kratko {e o ugotavljanju dav~ne osnove.
Dav~na osnova za odmero davka se ugotovi
tako, da se od prodajne vrednosti od{teje
(revalorizirana) nabavna vrednost. Nabavna
vrednost se revalorizira, ~e je fizi~na oseba
vrednostni papir ali dele` v kapitalu posedovala ve~ kot 6 mesecev. Dobi~ki in izgube
pri posameznih prodajah se medsebojno
pobotajo. Stopnja davka je 30 odstotkov in
ga mora zavezanec pla~ati v 30 dneh od prejema odlo~be. Dobi~ek, ugotovljen z
odlo~bo, se zavezancu vklju~i v njegovo
osnovo za dohodnino, odmerjen davek od
dobi~ka iz kapitala pa je njegova akontacija
dohodnine.
Dav~no napoved je treba vlo`iti tudi, ~e je
bila ugotovljena izguba pri prodaji. Dav~na
osnova je v takem primeru 0, davka od
dobi~ka iz kapitala ni.
Renata ^u~ek

DRU[TVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV

SKRB ZA PROMOCIJO
Ptuj, starosta slovenskih mest, ni
le biser po kulturnih in
zgodovinskih
spomenikih
temve~ je s svojo okolico izvirno
mesto trte in vina. V njegovih
nedrjih se raztezajo velike
obokane vinske kleti, na grajskem hribu mestni vinogradi,
smerokazi iz sredi{~a pa vodijo
na slovenjegori{ko vinsko cesto,
ki povezuje {tevilne vinograde
in sadovnjake od Mestnega Vrha
proti Vurberku, Destrniku in
Jur{incem.
Na
pobo~jih
gri~evnatega sveta in obronkih
Slovenskih goric so izvrstne lege
za sadovnjake in vinograde, na
katerih je mogo~e ob ugodnih
podnebnih in talnih razmerah
ter drugih naravnih danostih
uspe{no pridelovati visoko
kakovostno sadje in grozdje.
Da bi se la`e spoprijeli z novimi
izzivi in sledili strokovnim,
tehnolo{kim in ekonomskim
dose`kom, {e posebej na
podro~ju
vinogradni{tva,
vinarstva in promocije vin - so
se pred petimi leti povezali tr`ni
in ljubiteljski pridelovalci sadja
in grozdja z obmo~ja Slovenskih
goric med Ptujem in Destrnikom
ter med rekama Dravo in
Pesnico v Dru{tvo vinograd-

nikov in sadjarjev Osrednje
Slovenske gorice. Dru{tvo si je
med programske naloge zadalo
predvsem pridobivanje novih
znanj in izku{enj pri pridelovanju sadja in grozdja, z nastopanjem in promocijo se izviti iz
anonimnosti
ter
zraven
strokovne
poglobiti
tudi
dru`abno dejavnost. Zavedajo~
se, da je kakovost vina odvisna
od kakovostno pridelanega
grozdja in dobre nege vina,
vinogradniki
pridobivajo
izku{nje in znanje na dru{tvenih
predavanjih
in
prakti~nih
prikazih od rezi, prehrane,
obdelave in varstva vinske trte
pred boleznimi in {kodljivci do
trgatve in pre{anja, ~emur je
posve~ena
{e
posebna
pozornost.
Uspe{nost
in
koristnost
aktivnosti dru{tva na podro~ju
strokovnosti ni izostala. Dru{tvo
je v minulem letu izvedlo `e
~etrto ocenjevanje vin, na
katerem je bilo od 82
predlo`enih vzorcev ocenjenih
in priznanih: 25 z zlatim, 33 s
srebrnim in 18 z bronastim
odli~jem, kar je nedvomno
pomemben
dose`ek
za
uspe{nej{o ponudbo in tr`nost,

ljubiteljskim vinogradnikom pa
za vi{jo stopnjo kakovostnej{ih
pridelkov in proizvodnjo vina.
Dru{tvo skrbi za promocijo
pridelkov in proizvodov tega
obmo~ja tudi na razli~nih
strokovnih javnih prireditvah in
predstavitvah: na radgonskem
kmetijsko - `ivilskem sejmu,
razstavah na prireditvi Dobrote
slovenskih kmetij ter drugih
medob~inskih
in
lokalnih
sre~anjih in prilo`nostih.
Dru{tvo pripisuje velik pomen
strokovnim ekskurzijam, na
katerih ~lani z ogledi in izmenjavo strokovnih izku{enj poglabljajo znanje. Obiskali smo

pomembnej{e
vinorodne
okoli{e v vseh treh vinorodnih
de`elah Slovenije: Primorskem,
Dolenjskem, Bizeljskem in
Gori~kem ter na [tajerskem v
sosednji Avstriji.
V dru{tvu, ki povezuje tr`ne in
ljubiteljske sadjarje in vinogradnike, pa se ne dru`imo samo
strokovno,
temve~
tudi
dru`abno. Vsa sre~anja, predstavitve in zbore spremljajo kulturni programi, na katerih
sodeluje {olska mladina in
marljive kme~ke gospodinje.
Miran Glu{i~

Foto: arhv dru{tva

3

3. OB^NI ZBOR [PORTNEGA DRU[TVA DESTRNIK

OPREDELITEV NA SPECIFI^NE PANOGE
V ~etrtek, 24. januarja, so se v
prostorih Ob~ine Destrnik zbrali
~lani in ~lanice [portnega dru{tva
Destrnik na 3. ob~nem zboru
dru{tva. Zbor je potekal po predlaganem dnevnem redu. V
lanskem letu so si zadali veliko
nalog. Zasedenost dvorane je
manj{a od na~rtovane, zato so se
soo~ili s pomanjkanjem sredstev,
primanjkljaj pa nameravajo pokriti s sredstvi iz programa v tem letu.
Menijo, da se je treba opredeliti na
specifi~ne panoge, pridobiti
dodatne vire financiranja (sponzorji, reklamne table ipd.),
pove~ati ~lanstvo (~lanarina ostaja
1000 SIT) in zasedenost dvorane.
Obsega dela ne bodo zo`ili, le
plan dela bodo sku{ali finan~no
bolje podkrepiti.
Pod okriljem dru{tva delujejo
nogometna,
ko{arka{ka
in
{ahovska sekcija. Uspe{no so
rekreativci sprejeli tudi TAE BO. Z
31. januarjem so prekinili sofinanciranje juda Judo klubu iz Ptuja.

Judo bodo nekako posku{ali
organizirati pod svojim okriljem,
saj ne gre, da v dru{tvu odkrijejo
talente, ki pa si jih nato prilasti
klub iz Ptuja. V lanskem letu so
izvedli tudi anketo na O[
Destrnik, s katero so ugotovili, da
dajejo u~enci velik poudarek
nogometu.
V tem letu bodo ko{arkarji nadaljevali s tekmami v ptujski
ko{arkarski ligi, nogometa{em se
ka`e mo`nost vklju~itve v spomladanske termine lige na podro~ju
Ptuja, {ahovsko sekcijo nameravajo registrirati v [ahovski zvezi
Slovenije, kar bo {ahistom
omogo~ilo tekmovanje v dr`avni
ligi – 3.{ahovski ligi VZHOD.
[ahistom bi `eleli urediti stalen
prostor, kjer se bodo lahko redno
sre~evali (da se ne bi ve~ sre~evali
po gostilnah). Tudi letos se nameravajo na {portnem podro~ju
vklju~iti
v
praznovanje
ob~inskega praznika, prav tako pa
`elijo sodelovati na majskih igrah,

kar bi pomenilo dodaten vir
dohodka. Dolo~ili bodo tudi termine za igranje nogometa in
namiznega tenisa za {olsko mladino.
Pere~ problem pa so v dru{tvu
po{kodbe parketa v dvorani.
Menijo, da bi moral vsak, ki
po{kodbo povzro~i, za katerega
se ugotovi in se mu to doka`e, za
to tudi odgovarjati in {kodo
poravnati. Le tako bomo pri~eli
ceniti nekaj, kar so nam dali v
upravljanje drugi, prav tako pa

bomo na ta na~in pripomogli, da
se to ne bo dogajalo ve~ tako
pogosto.
@eleli bi si tudi bolj{ega sodelovanja s {olo, ki jim lahko iz{ola
uspe{ne {portnike, katerim bi
dru{tvo
nudilo
nadaljnjo
strokovno in finan~no pomo~.
Predvsem si `elijo pridobiti med
svoje ~lane mlade rekreativce.
Tekst in foto:
Nata{a @i`ek

73. REDNI OB^NI ZBOR PGD DESENCI

POTRPE@LJIVO IN VZTRAJNO NAPREJ
PGD Desenci je 26.01.2002 organiziralo 73. redni ob~ni zbor v
gasilskem
domu
Desenci.
Verjetno vas veliko ne ve, da je
PGD Desenci najstarej{e prostovoljno gasilsko dru{tvo v ob~ini
Destrnik.
Ob~ni zbor je odprl in vse prisotne pozdravil predsednik
dru{tva g. Anton @ampa, v ve~er
so pa nas popeljali nastopajo~i
gostje. Najprej nam je zapel
Destrni{ki oktet pod vodstvom g.
Marije [töger, nato pa so zaplesali
{e ~lani Folklorne skupine
Destrnik pod vodstvom gd~. Jelke
P{ajd.
Sledil je pozdrav predsednika
vsem prisotnim, {e posebej
predsedniku sveta podravske
regije g. Francu Simeonu,
predsedniku GZ Destrnik g.
Janezu Irglu, poveljniku GZ
Destrnik g. Marjanu Irglu,
predsedniku PGD Destrnik g.
Marjanu Zeleniku, `upanu g.
Francu Puk{i~u, pod`upanu g.
Branku Zelenku, prisotnim svetnikom ob~ine Destrnik, g.
`upniku Mihaelu Valdhuberju,
vsem predstavnikom drugih prostovoljnih gasilskih dru{tev (Kicar,
Sene{ci, Podvinci, Lenart, Sv.
Trojica, Vitomarci, Sp. Velovlak,
Dornava, Dornava, Bi{, Miklav`
na Dravskem polju, Maj{perk,

4

Gabernik in DVD Petrijanec), in
ostalim prisotnim dru{tvom iz
ob~ine Destrnik.
Izvolili so organe ob~nega zbora.
Podanih je bilo deset poro~il o
delovanju dru{tva v preteklem letu.
Poro~ila so zajemala:
-poro~anje o delu z organizacijskega vidika, predsednik je podal
poro~ilo o aktivnosti dru{tva,
strokovni ekskurziji na Okre{elj,
novoletnih koledarjih in o
te`avah s finan~nimi sredstvi;
-poro~anje poveljnika Branka
Horvata o vklju~evanju dru{tva v
akcije sosednjih dru{tev, o rezultatih tekmovanj, in o ustreznosti
hidrantov;
-poro~anje tajnice Marije Zelenik,
ki je podala informacije o {tevilu
~lanov. V dru{tvo je v~lanjenih
114 ~lanov: od tega je 17
izpra{anih gasilcev, 25 izpra{anih
gasilcev I. stopnje, 4 ni`ji gasilski
~astniki, 5 ni`jih gasilskih ~astnikov I. stopnje, 5 ~astnikov, 1
~astnik I. stopnje;
-blagajni~arka Ivanka Fladung
nam je podala kon~ni saldo;
-poro~ilo predsednika nadzornega sveta Martina Marku{a;
-poro~ila petih komisij so zajemala poro~ila o delu komisij: za
~lanice, za veterane, za odlikovanja in priznanja, o zgodovini
po`arnega varstva in mladinske

komisije.
Tako kot v ve~ini dru{tev se tudi v
PGD Desenci pojavljajo finan~ne
te`ave. Prav zato je bilo veliko
govora o finan~ni plati dela
dru{tva. Izra`ena je bila `elja po
ve~ji finan~ni pomo~i Ob~ine
Destrnik, nakar je `upan razlo`il,
da je v ob~ini veliko kompleksnej{ih problemov, da obveznosti
po~asi kopnijo in da je vedno te`e
priti do sredstev. Ob~ina se zaveda pomena delovanja dru{tev,
`elja po {iritvi in delovanju in bo
pomagala dru{tvom, kolikor se
da.
Sprejet je bil program dela ter
finan~ni plan za leto 2002. S podpisom sve~ane izjave so v dru{tvo
vstopili {tirje novi ~lani, podelili pa
so priznanja desetim gasilcem za
10 let aktivnega dela v dru{tvu in

{tiri ob~inska priznanja tretje stopnje. V ~in gasilec I. stopnje je
napredovalo 7 ~lanov, v ~in
gasilec II. stopnje 10 ~lanov, v ~in
ni`ji gasilski ~astnik II. stopnje pa
2 ~lana.
V PGD Desenci je veliko ~lanov,
ki so v delovanje dru{tva vlo`ili
veliko prostega ~asa in prostovoljnih ur. @elje, potrebe in zagnanost so velike, ampak tako kot
v vseh ostalih dru{tvih so tudi tu
pere~ problem finan~na sredstva.
S potrpe`ljivostjo in vztrajnostjo
pa dru{tvo upa na bolj{e ~ase.
Pregovor pravi: kdor upa, vztraja,
kdor vztraja, pa zmaguje.
V zabavni ve~er, ko so skrbi pozabljene vsaj za nekaj ~asa, nas je
popeljal [tajerski duo.
Tekst in foto:
Sabina @ampa

Leto VII, {tevilka 2

25. februar 2002
VSEBINA

1. SKLEP

3. SKLEP

o dolo~itvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov dru`bi ^isto mesto Ptuj d.o.o.

o izvajanju dejavnosti odvajanja in ~i{~enja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik

2. SKLEP

4. ODLOK

o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini
Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI Poslovni enoti Europlin
Trbovlje

o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in
~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
obmo~ju ob~ine Destrnik

1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na svoji 25. redni seji, 15.02.2002,
obravnaval predlog povi{anja obstoje~e cene za odvoz odpadkov in
sprejel

2.
Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku
ob~ine, cene pa se pri~nejo uporabljati od 01.12.2001.

SKLEP
o dolo~itvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov dru`bi ^isto mesto Ptuj d.o.o.

[tev.: 032-01/2002-25R-5
Datum: 15.02.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik dolo~a cene odvoza in deponiranja
komunalnih odpadkov dru`bi ^isto mesto Ptuj, d.o.o. in sicer v
naslednji vi{ini:
Vrsta storitve
Cena na gosp.mese~no
gospodinjstvo, ki je oddaljeno do 10 km
- 14 dnevni odvoz ostalih odpadkov
2.222,89 SIT
gospodinjstvo 14 dnevni odvoz ostali odpadki
z odvozom biolo{kih odpadkov
2.888,24 SIT
2.
Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku
Ob~ine Destrnik, cene pa se pri~nejo uporabljati po preteku enega
meseca od prijave cen na ministrstvu za gospodarstvo.
[tev.: 032-01/2002-25R-4
Datum: 15.02.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

3.
Na podlagi 1. ~lena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o
odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
obmo~ju ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t.
2/2002), na podlagi 5. ~lena Odloka o gospodarskih javnih slu`bah
na obmo~ju ob~ine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Ob~ine
Destrnik-Trnovska vas, {t. 1/96) in na podlagi 15. ~lena Statuta
Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 25. redni seji, dne 15.02.2002,
sprejel

SKLEP
o izvajanju dejavnosti odvajanja in ~i{~enja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik
1.
Izvajanje dejavnosti odvajanja in ~i{~enja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda, kot obvezne javne slu`be, na obmo~ju ob~ine
Destrnik opravlja Komunalno podjetje Ptuj, d.d..

2.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na 25. redni seji, dne 15.02.2002,
obravnaval predlog soglasja k ceni za odjem plina po plinovodni
mre`i v ob~ini Destrnik in sprejel

SKLEP
o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v
ob~ini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI Poslovni enoti
Europlin Trbovlje
1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po
plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI
Poslovni enoti Europlin Trbovlje in sicer v naslednji vi{ini:
nova zni`ana prodajna cena plina zna{a 241,76 SIT/m3 brez dajatev.
K navedeni ceni se vkalkulira {e taksa za obremenjevanje zraka s
CO2 ter davek na dodano vrednost v vi{ini 19% za mesec december
2001 in v vi{ini 20 % od 01.01.2002 dalje.

2.
Ta sklep velja do preklica.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik in pri~ne
veljati naslednji dan po objavi.
[tev.:032-01/2002-25R-3
Datum: 15.02.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

4.
Na podlagi 3. in 7. ~lena Zakona o gospodarskih javnih slu`bah
(Uradni list RS , {t. 32/93 in 30/98), 26. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, {t. 32/92 in 1/92), 4. ~lena Odloka o gospodarskih
javnih slu`bah na obmo~ju Ob~ine Destrnik – Trnovska vas (Uradni

5

vestnik ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 12/95) ter 6.
in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 25. redni
seji, dne 15.02.2002, sprejel

ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka
o odvajanju in ~i{~enju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na
obmo~ju ob~ine Destrnik

1. ~len
V odloku o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
obmo~ju ob~ine Destrnik (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik, {t. 3/2001) se besedilo 3.
~lena spremeni in glasi:
» Gospodarsko javno slu`bo odvajanja in
~i{~enja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik izvaja izbrani izvajalec (v nadaljevanju besedila:
upravljavec) na podlagi sklepa ob~inskega
sveta.«

2. ~len
Ta odlok pri~ne veljati takoj. Objavi se v
Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
[tev.: 032-01/2002-25R-2
Datum: 15.02.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

VAS JIR[OVCI

POGLED SKOZI ZRCALO ^ASA
1953 75 gospodinjstev, leta 1991 pa le
{e 58, od tega je bilo
kme~kih gospodinjstev 53.
Na
kmetijah
se
prete`no ukvarjajo s
poljedelstvom in z
`ivinorejo, pa tudi
vinogradni{tvom in s
sadjarstvom. Drugi
so
si
poiskali
zaposlitev na Ptuju, v
Mariboru, Lenartu,
nekateri pa so {li s
trebuhom za kruhom
v tujino. Omeniti je
treba, da je v vasi
tudi
nekaj
podjetni{ke `ilice,
kar dokazujejo nekateri
nadobudni
Foto: Nata{a @i`ek posamezniki.
V razli~nih akcijah so
Poto~nikov kri`, kjer se opravlja blagoslov
va{~ani
aktivno
velikono~nih jedi
sodelovali. Slo`nost,
Vas Jir{ovci le`i na zahodu
pridne roke in velika delovna
ob~ine Destrnik in je po
vnema so odlike, s katerimi so
povr{ini druga najve~ja v ob~ini.
re{ili marsikak{en va{ki probVe~ji del vasi se razprostira po
lem in na katerih gradijo skupno
dolini Rogoznice, na povpre~ni
prihodnost ter se podajajo
nadmorski povr{ini 270 m. Po
novim izzivom naproti.
podatkih je konec leta 1997
Med prve pomembnej{e infra`ivelo v vasi 231 ljudi. ^e anastrukturne objekte {tejemo elekliziramo poseljenost, lahko ugotrifikacijo. Prva lu~ je v na{i vasi
tovimo, da je prebivalstvo ve~
zasvetila leta 1956, v tem ~asu so
ali manj poseljeno ob treh cesenergijo prete`no uporabljali za
tah, ki vodijo na Strmec, Gaje in
razsvetljavo. Leta 1980 je bila
Ricinje, strnjen zaselek pa je tudi
zgrajena
transformatorska
ob regionalni cesti Jir{ovci postaja tudi v Jir{ovcih. V istem
Jane`ovci. @e v kroniki
letu smo va{~ani Jir{ovc zgradili
Krajevnega leksikona Dravske
{e naprave javne razsvetljave za
banovine iz leta 1937 je bilo
osvetljevanje zbiralnice mleka
zapisano, da vas sestavljajo trije
pri Kru{i~u in na avtobusnem
deli: Gaje, Ricinje in Rakova
obra~ali{~u v kri`i{~u ceste, ki
graba. V ~asu vojne se je vas
vodi na Gomilo. Z uvajanjem
imenovala Hirschendorf.
novih avtobusnih linij se je
Po opravljenih popisih in {tetjih
pojavila potreba po opremi
prebivalstva je leta 1937 in 1953
avtobusnih postajali{~ z utami, v
v Jir{ovcih `ivelo 324 ljudi, nato
katere se lahko potniki zate~ejo
pa se je {tevilo za~elo
ob slabih vremenskih razmerah.
zmanj{evati. Leta 1971 je tu
V na{i vasi smo tak{ne ute
`ivelo 296 ljudi, leta 1981 246,
postavili leta 1980. Ker se prebileta 1991 pa le 214 ljudi.
valci na{e vasi ukvarjajo predZmanj{alo se je tudi {tevilo
vsem z `ivinorejo, je bila izgradgospodinjstev, saj je bilo leta

6

Foto: Nata{a @i`ek

Otvoritev asfaltirane ceste leta 2000
nja osemenjevalne postaje za
`ivino pomembna pridobitev.
Leta 1982 je krajevna skupnost
prispevala plato za postajo, lesena nadgradnja pa je bil
prispevek va{~anov Jir{ovc.
Razen dela regionalne ceste in
lokalne ceste ~ez Destrnik do
leta 1978 v ob~ini ni bilo asfaltiranih cest. V letu 1984 je bila
modernizirana lokalna cesta v
Jir{ovcih od meje z ob~ino
Lenart do Arnu{a v dol`ini 2 km.
Dve leti kasneje je bila modernizirana
lokalna
cesta
Jane`ovci-Jir{ovci v dol`ini 3,5
km. Dolina je s tem dobila asfaltno povezavo za smer DestrnikPtuj in Lenart.

Izgradnja telefonskega omre`ja
v vasi se je za~ela leta 1991,
gospodinjstva,
ki
so
se
priklju~ila
takrat,
so
za
priklju~ek
od{tela
3.750
nem{kih mark. Leto 1992 je zaznamovalo asfaltiranje vseh treh
najpomembnej{ih cest v vasi.
Do izgradnje mestnega vodovoda so va{~ani uporabljali vodo iz
lastnih vodovodnih zajetij, leta
1995 pa smo se priklju~ili na
vodovodno omre`je, izgrajeno
iz smeri Trnovske vasi.
Med zadnje infrastrukturne pridobitve v vasi {tejemo prenovitev asfaltiranega odseka
Malek - Kranjec na va{ki cesti, ki
vodi od Kru{i~a na Strmec.

Foto: Nata{a @i`ek

Ureditev bankin

Foto: Irena Bauman

Foto: Irena Bauman

Tako smo se pripravljali na povorko
Zaradi slabe izvedbe prvega
bli`no 16.000 novih trsov.
asfaltiranja je bilo treba cesto
Va{~ani skrbno urejujemo okolipovsem na novo asfaltirati (v
co svojih hi{, saj je Turisti~no
letu 2000), dodatno pa je bil
dru{tvo Destrnik dru`inama
asfaltiran {e odcep Bela –
Pihler in Koren podelilo nagradi
Matela. V letu 2000 je bila
za najlep{e urejeni stanovanjski
finan~no zahtevna investicija
hi{i z okolico. Na pobudo
sanacije plazu, va{~ani pa so se
va{kega odbora in ob pomo~i
radi udele`evali akcij polaganja
ostalih va{~anov ob vsakem
kanalet, izdelovanja muld in
izteku leta polep{amo vas in ji
bankin. V letu 2001 smo za~eli s
damo prazni~en pridih.
preplastitvijo na odcepu ^u~ek
– Samec, ki pa {e ni zaklju~ena.
Smo pridni in marljivi, znamo
Predtem je treba dokon~ati {e
pa se tudi poveseliti. Tako se
izgradnjo mostu ~ez Rogoznico
vsako leto zberemo ter sestavipri ^u~kovih. Gradnja le-tega je
mo skupine, ki predstavljajo
potekala od 02.-17. novembra
stare kme~ke obi~aje. Na
2001. Most je bil zgrajen
kme~kem prazniku ob 20.
udarni{ko, saj je ob~ina finanobletnici Turisti~nega dru{tva
cirala material in strojni izkop,
Destrnik je v letu 2001 iz vasi
va{~ani pa so vlo`ili veliko prossodelovalo 7 skupin: kova~ija s
tovoljnega dela. Dela naj bi bila
pranjem
in
o`emanjem
kon~ana v za~etku leta 2002.
umazanega perila, pintarstvo,
Od kulturnih znamenitosti naj
puc ma{ina, `rmlje, lu{~enje
omenimo Gajserjevo kapelico v
koruze, peka kruha in krapcev,
Ricinjah, ki je kulturno
konjska vprega z obra~alnim
za{~itena. V vasi stojita dva
plugom, mletje in stiskanje
kri`a: Poto~nikov in Raj{pov.
jabolk - priprava tukle, jesenska
Poto~nikov kri` je bil pred nekaj
opravila na de`eli v Slovenskih
leti obnovljen, ob njem pa potegoricah. Skupaj je v povorki iz
ka `egen velikono~nih jedi.
vasi sodelovalo 37 va{~anov. S
Raj{pov kri` je dodobra na~el
tem smo bili tudi naj{tevil~neje
zob ~asa, na novo pa ga je
zastopana vas v povorki, na kar
postavil gospod Solina, ki se je
smo {e posebej ponosni.
priselil v na{o vas.
Tradicionalno je postalo tudi `e
Skozi vas vodi tudi vinsko-turipostavljanje majskega drevesa,
sti~na cesta, ki jo obdajajo vinopobudo zanj je podal [tefan
gradi. Da va{~ani znajo pridelati
Samec. Dru`enja se je lani
dobro kapljico, se lahko pohvali
udele`ilo preko 100 obiskovaldru`ina Lovrec, ki je na ocenjecev od blizu in dale~. Tudi za
vanjih dobila zlato, srebrno in
telesno rekreacijo poskrbimo. V
bronasto priznanje za vina iz
vasi je aktivna ekipa malega
sort beli pinot in la{ki rizling. Pri
nogometa, ki se vsak ponedeocenjevanju vinskih kleti na
ljek rekreira v telovadnici na
obmo~ju Slovenije je zasedla 2.
Destrniku. Rezultat tega je osvomesto med kletmi z do 3.000 litri
jitev 2. mesta in pokala na
pridelanega vina. Na razstavi
turnirju »Pri Mici« lansko leto.
Dobrot slovenskih kmetij so
Organizator in sponzor te ekipe
prejeli zlato in srebrno priznanje Stavbno kleparstvo Fran~ek
je za kruh. Prejeli so tudi prizLenart.
nanje za arhitekturno obliko[e enkrat naj opozorimo, da v
vanje hi{e. To je kmetija, ki ima
vasi deluje narodnozabavni
postavljene stebre za bodo~o
ansambel Dinamika, ki je po`el
turisti~no kmetijo. Da bo vin`e {tevilna priznanja na najrasko- turisti~na cesta {e bolj prizli~nej{ih tekmovanjih.
dobila na pomenu, bomo v letu
Naj sklenemo z mislijo, da na
2002 poskrbeli z nasaditvijo prilovorikah ne smemo zaspati,

Tudi poveselili smo se na kme~kem prazniku
zato optimisti~no zremo v prihodnost. Va{ki odbor `eli v
sodelovanju z ob~ino preplastiti
{e preostale ceste, postaviti
nova avtobusna postajali{~a,
izvesti plinifikacijo ter kanalizacijo. Prav tako si prizadeva,
da bi v vasi pridobili {portno-

rekreacijski center in prostor,
kjer bi se lahko va{~ani dru`ili.
Prepri~ani smo, da nam bo z
zdru`enimi mo~mi uspelo.
Pripravili:
Renata ^u~ek in
Irena Bauman

[OLSKO
TEKMOVANJE IZ
ZNANJA ZGODOVINE
V ponedeljek, 4. 2. 2002, smo imeli ob 12.30 uri v O[ Destrnik {olsko
tekmovanje iz znanja zgodovine pod vodstvom mentorice Ivanke
Kramberger. Tekmovali so 3 u~enci iz 7. razreda in 2 u~enca iz 8.
razreda.
U~enki 7. razreda Kaja Horvat in Ajda Bo`i~ sta osvojili bronasto
priznanje. Uvrstili sta se na regijsko tekmovanje, ki bo 7. marca na
O[ Ljudski vrt na Ptuju, kjer bosta tekmovali za srebrno priznanje iz
zgodovine.

[OLSKO TEKMOVANJE IZ VESELE ŠOLE
11. 2. 2002 so se u~enci 7., 7./9 in 8. razredov spoprijeli s testi
Vesele {ole. Tekmovalo je 14 u~encev (sedem iz 7./9, trije iz 7. razreda in {tirje osmo{olci). Na regijsko tekmovanje, ki bo 22. marca, se
je uvrstilo 9 u~encev.

[OLSKO TEKMOVANJE V ZNANJU MATERIN[^INE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
13. 2. 2002 je 7 u~enk sedmih in osmih razredov tekmovalo za
bronasto Cankarjevo priznanje. U~enke Kaja Horvat, Ajda Bo`i~,
Mateja Kuhar (iz 7. razreda) in Mirjana Rodo{ek ter Maja Vre~ar so
osvojile bronasto priznanje.
Na dr`avno tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje so se uvrstile
Kaja Horvat, Ajda Bo`i~ in Mirjana Rodo{ek.
O[ Destrnik

7

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

TAK PREDPRA@NIK, [TIRI IN POL METRE
DOLG, O JA, JE BIL ZA ENO LETO, TO PA JA!1
[trozok
Z li~jem so si postlali dno postelje
in je bil uporaben kot dana{nji
»jogi«. Rekli so mu {trozok. »[trozok
smo naredli iz platna, na sredi
dolgo lukno, pa smo s ko`uhovno
nafilali, pa smo na tistem spali,
~ez pa rjuho iz platna, laneno.
[trozok je tudi blo treba f~asih prefri{ati, ven stepsti na bregi, se je
nadrobila, z lesenimi vilami, {trozok oprati, potem pa spet nazaj
nadevati fri{ko. ^e blo lepo, smo z
istim nafilali, samo se je nadrobilo. Jeseni pa smo nove ko`uhovne
naredli. Jeseni smo sko`uhali,
nabrali lep{ega, fri{kega pa noter
fri{kega nadevali. ^e pa nismo
jeseni dosti nabrali, smo pa pozimi, ko smo koruzo lu{li, ki je visela
tam na rantah, smo pa tisto za~eli
ofnavati in narazni li~li, da ni
ti{alo v {trozoki, s~esali smo
ko`uhovno. [trozok smo meli tudi
v zibalkah za male otroke, isto blo,
isto.«29 »Dvakrat na leto smo menjali {trozoke, za bo`i~ in velko no~.
Vse se je iz hi{e znosilo, generalno
~i{~enje, vse umilo, zribalo, opralo,
nove ko`uhovne v {trozoke nadevalo in tak je pol ~akalo do tistega
cajta. [trozoke smo vedno menjali,
ko`uhovne blo vedno dovolj. To je
bil edini vir pre`ivljanja.«30
Svitek
Li~je so spletli tudi v svitek za
no{enje te`jega bremena na glavi.
»Svitek je bil z li~ja ali pa samo
robec. Rekli smo zavitek.«31
Vrv za obe{anje perila
Iz li~ja so spletali tudi kite za
obe{anje perila. »Meli smo ve{, ki
smo ga na {trikah su{ili, podprli
smo ga s kolami, su{ili smo pa.
Kita debela pribli`no toliko kot pri
copatu. Za drevo smo prvezali
{trik na dva drevesa, pol pa s koleki podprli pa su{ili. To smo samo
prek metali, ni~ ni bilo klupic. Mi
smo doma meli {trike za ve{anje,
vsaka hi{a ga je mela. To smo vsi
pleli v Brezovcu.«32
Navijalke
Deklicam, navadno in pogosto, so
ob prvem svetem obhajilu mame
skodrale lase z li~jem. »S
ko`uhovno smo si navile lase. Kot
danes na viklerje. Haklali smo si
lase. Polno glavo ko`uhovne,
ravno gor, pa zavezale, pa smo ble
take ko ov~ike. Nafajhtali smo
ko`uhovno ke se ni lomlo, pol smo
pa vzeli pramen pa si lepo zvil kot
danes vikler, pa zavezal gori vozel.
Navili na ko`uhovno, ko pa je
pri{lo do ko`e, pa si zaveza. Moral

8

si nafajhtati, da si lahko zavezal,
druga~e se je lomlo. Drugi dan
smo ble ko ov~ike. To blo za kake
praznike: telovo, ko bla procesija,
za obhajilo, da si bil malo
nafrkan.«33
Vezanje v vinogradu
Z li~jem so vezali tudi v vinogradu:
»Mladi~je smo vezali s slamo, {perone smo pa vezali s ko`uhovno.«34
»Tudi smo s ko`uhovno vezali trsje,
najve~ pa s slamo.«35
Ostanki li~ja
Ostalo li~je so dali `ivini pojesti:
»Ostalo li~je smo dali `ivadi, da je
pojela. Takoj smo jo sfojtrali, do
zime ko`uhovna ni po~akala.«36
Koruzni stor`i
S koruznimi stor`i, po dva skupaj,
so ribali lesena tla v hi{i in tudi
lesena strani{~a. »Ribale smo po
tleh tudi s klasincom po lesenih
podih, ~e ni blo krta~e. O,
velikokrat smo ribale s klasincom
po tleh, pa {e kak! Navadno dva
vkup si prjel, pa sta se malo znucala, pa si drugega vzel. S klasincom in lugom si zribal, potem pa s
~isto vodo spral. Posode pa nismo s
klasincom ribale, samo s hodno
krpo in pepelom. [ekret smo ribali
vsako soboto, deska je morala biti
bela. Deska in po tleh se je ~isto
vsako soboto zribalo. S klasinci
smo tudi ribali, pa lug in voda,
kaka `e pa~ bla. Tisti, ki je celo
hi{o zribal, si na koncu {e
strani{~e zribal. Vse hi{e, prostori
se je vedno pomivalo vjutro.
Najprej se je vstalo, pomelo, kahlce
odnesle obvezno, okne odprle, se
zluftalo. Vsako soboto pa se je
zribalo ~isto vse! Jes sen zelo veliko
ribala, bele deske so morale biti.
Vredi je treba s fri{koj vodo splahniti in pobrisati. Koruza bila vsestranska.«37
Stor`e so tudi dajali `ivadi38:
»Klasije ali stor`e je pojedla
`ivad.«39
Koruzna stebla
Koruzna stebla so rezali s slamoreznico in jo dajali `ivadi za
hrano: »Steble pojedla tudi `ivina.
Ni bilo tak krme, dosti manj sena
kot zdej. Mi smo rekli koruznica in
se je domov zvozila in je ~ez zimo
vse `ivad pojela.«40
Koruzna stebla so uporabili tudi za
ohranjanje toplote. »V glavnem se
je samo s koruznico se je oblo`ilo
pojate ob {tali, okrog in okrog, 20
metrov mogo~e se je nadevalo
snopov. Malo pa se je tudi zavetrilo. [e tak so gledali v~asih, bi vzeli
snop ali ne, ko je fejst pihalo, da je

bilo za vetrom {tala, hlevi, pa kleti,
da ni zmrznlo. Kje je bolj pihalo,
smo vse zapa`ili s koruznico. Tisto
so spomladi zafujtrali. Da bla
huda zima, niso tisto vzeli, ki blo
zapa`eno. Zapa`ilo pa se je vse s
koruznico. Vse smo porabili od
koruze, vse koristno, vsaki komad
za svojo korist. Koruznica je toploto dr`ala. Kleti z rejo so oblo`ili s
koruznico, da ni zmrznilo. Pri
oknah in vratih, kjer je pihalo smo
vse zapa`ili v kleteh.«41
Koruzno zrno
Koruzna zrna so mleli za svinje,
zrnje so dajali kuram za futer.
Iz koruzne moke, ki so jo mleli
doma na `rmljah so delali kruh in
koruzne `gance, najbolj{i so bili s
krompirjevimi `ganci. »Svinjam
smo {rotali pa celo koruzo davali,
pitali. Ka so se pomije devale,
trikrat na dan, smo {rotali in
zametali, druga~e pa celo koruzo.
Delali smo koruzno moko, pa
koruzni zdrob. Kuhali smo potle
mo~nik pa polento, iz moke pa
`gance. Vsak dan so bili `ganci.«42
Zabava in igre s koruzo
Otroci so iz koruznega li~ja in
ostalimi pripomo~ki izdelovali
otro{ke pun~ke. »Okrasja iz
koruze nismo delali. Otroci smo si
pa, tisto pa, naredli pun~ko. Glavo
iz ko`uhovne, pa s coto, pa z
lasekov lase pa iz ko`uhovnne, pa
kiklo dole na vonegano, tisto smo
si pa delali. Li~je smo nalepili za
laseke pupam ali pa laseke od
koruznega stor`a. Nacufali smo,
pa gor nalepili. Lepili smo si pa z
moko in vodo.«43 Iz koruznih
stor`ev pa so navadno ob zimskih
ve~erih postavljali stolp in tekmovali, kateri bo imel ve~jega.
Stor`e so polagali v {tirikotnik
drugega na drugega. »Stolp smo
stavili iz stor`ev in si zlagal klasije
{tiri in gor zlagali, keri bo mel
ve~jega. [li smo se otroci.«44 S
koruznimi zrnci so se igrali igro
mlin. »Mlin smo pa igrali s koruzo.
Eden je mel koruzo, eden pa
fi`ol.«45
Kme~ka opravila v zvezi s
koruzo
Koruzo je bilo treba spomladi vsaditi, pognojiti njivo, koruzo okopavati, trgati, li~kati, mleti za prehrano `ivalim in v doma~i kuhinji.
Delo je gospodinjstvo opravilo
samo, skupinsko, najbolj zabavno
pa je bilo li~kanje, ko so se zbrali
sosedje in se ob delu zabavali.
»Koruzo smo trgali ro~no, sosedji
so pomagali. Hitro smo potrgali,

pognojili in posejali p{enico in
ajdo. Koruzo smo v {ürce dali, pa
smo sadili. Koruzo gnojili s
hlevskim gnojem. Najve~ ljudi
pri{lo vkup, ko se je ko`uhovalo, vsi
sosedi k vsem sosedom, nobeden ni
sam delal. Drugo smo vse sami
delali: pleli, ogrebali, okapali;
ko`uhovali pa skupaj.«46
Obi~aji, navade, povezane s
koruzo
»Koruzo smo dali cimit za pustovo.
Zve~er in vjutro. ^e bo jutranja
lep{e zrasla, bomo rano sadili
koruzo, ~e pa ve~erna bomo pa
pozno sadili. Rano se je sadilo `e
konec aprila, na Jurjevo smo `e
meli vsajeno, pozneje pa je bilo
maja.«47 »Bli so pa pro{ni dnevi,
marca, navadno pred kri`ovim,
pred vnebohodom tri dni bila
navadno procesija. Pa ma{a v
podru`nicah treh: Hijacinta,
Donat in Sveti Jurij. Takrat smo {li
vsi k ma{i in to je bila pro{nja za
dobro letino, za samo koruzo pa
nikol.«48
Zaklju~ek
Iz napisanega sledi, kako pomemben pridelek za ~loveka in `ivali je
bila koruza. Vsak njen del je bil
uporaben in uporabljen, ni~ se ni
zavrglo. »Glavni vir pre`ivetja tako
reko~ takrat je bila koruza: za
`ivino pa za ljudi. Vse se je spravilo, koruznica, vse koristno. Vsaki
komad za svojo korist.«49
Na{e babice so bile zelo iznajdljive; pomislite, koruzne stor`e so
uporabljale za ribanje lesenega
poda in lesenega strani{~a!
Zapisala: Jelka P{ajd
29

Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri Svetem
Florjanu.
30
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
31
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri Svetem
Florjanu.
32
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
33
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
34
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri Svetem
Florjanu.
35
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
36
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
37
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
38
Krave, biki, voli.
39
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
40
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
41
Terezija Klemen~i, roj. 1939, Rogatec – trg.
42
Terezija Klemen~i, roj. 1939, Rogatec – trg.
43
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
44
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
45
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg.
46
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg
47
Jerica Kru{i~, roj. 1923, Strmec pri Svetem
Florjanu.
48
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg
49
Terezija Klemen~i~, roj. 1939, Rogatec – trg

STRAN ZA NAJMLAJ[E

VAZICA IZ TETRAPAKA
Zima se po~asi poslavlja in prve cvetice `e
kukajo iz zemlje. Za prve {opke ali pa za
darilo nekomu, ki nam je pri srcu, izdelajmo
vazo. Ta bo ~isto prava, saj dr`i vodo in je
zato primerna tako za suho kot za sve`e
cvetje.
Izdelava:

1.Izberemo primerno odpadno embala`o
(sok, mleko, itd.) in jo po `elji zgoraj
odre`emo. Tetrapak dobro operemo in
osu{imo.

2.V posodici zme{amo lepilo iz enega dela
moke in dveh delov vode. Lepilo mora biti
primerno gosto (kot jogurt).
3.Odrezan tetrapak prema`emo z lepilom in
oblo`imo s plastmi papirnatih brisa~.
4.Pustimo, da se naneseni sloj dobro posu{i,
in po pribli`no dveh dneh vazico obdelamo
(barvamo, lakiramo…).
Z malo domi{ljije in spretnosti bodo nastale
prave male umetnine. Poskusite tudi vi!
Veliko uspeha vam `elim!

TAKO PA MI V VRTCU…
Nekaj dni pred
pustom nam je
zima nasula polno
snega. otroci so se
ga razveselili in ni~
ne bi imeli proti,
~e bi zdr`al {e
nekaj dni.
V vrtcu smo si
p r i v o { ~ i l i
“dri~anje”
po
snegu in veseli
smeh in vrisk je
odmeval po hribih.
Preizkusili
smo
razli~ne
na~ine
spusta (z lopato, z
zra~nico, vre~o, po
hrbtu,
zadnji
plati…) in ugotovili,
da
je
najlep{e,
kadar
cela
gru~a
naenkrat zdrsi po
snegu in se na cilju
veselo prevrne. V
dru`bi je vse dosti
bolj veselo!
Pa je veseli pust
pregnal zimo in
polizal sneg. Ni
nam
preostalo
drugega, ko da se
mu
pridru`imo.
Ustvarjali smo z
razli~nimi materiali, plesali in peli, sodelovali pa smo tudi v pustni povorki – ampak tam nas
verjetno niste mogli prepoznati, saj smo bili dobro na{emljeni.
Nismo prepri~ani, da smo s pustom pregnali zimo, a naj bo sneg ali sonce, mi se bomo
potrudili, da bodo vsi na{i dnevi lepi – in enako svetujemo tudi vam!

Pripravila: Majda Kun~nik
Tekst in foto: Majda Kun~nik

9

VESELO
PUSTOVANJE

NOGOMETNI
TURNIR V MURSKI
SOBOTI

Na pustni torek dose`e pustovanje vi{ek vsakoletnega proslavljanja, veselja in norenja. U~enke, u~enci in delavci {ole smo si
nadeli maske in za en dan pozabili na resnost in pouk.
Ob osmih smo se zbrali za {olo in si najprej ogledali posebno
modno revijo. Sledil je nastop slavnih glasbenih gostov, Natalije
Verboten, Brine in Davorja Borna, ki so jih opona{ali Teja,
Suzana in Ale{. Program so pripravili u~enci [olske skupnosti
pod vodstvom mentorice Tine Vrhov{ek.
Preden smo se v pustnem sprevodu odpravili po vasi, so se nam
pridru`ili {e destrni{ki kurenti. Njihova pojava, skakanje in zvonjenje je prepla{ilo nekaj na{ih najmlaj{ih, zagotovo pa pregnalo
zimo in mraz, saj je ta dan sonce prijetno grelo. V pustni sprevod
so se razen kurentov vklju~ili vsi u~enci {ole in v prihodnje bi si
`eleli, da si nas ogleda ve~ va{~anov, saj smo sre~ali le redke in
naklju~ne gledalce.
Malo utrujeni smo se vrnili v {olo, se okrep~ali s krofom in
toplim ~ajem ter nadaljevali z rajanjem. Medtem je komisija, ki so
jo sestavljale dve u~iteljici in dve u~enki, izbrala deset najlep{ih
izvirnih mask. Odlo~ili smo se tudi za podelitev dveh skupinskih
nagrad in sicer skupinama kurentov in Pik Nogavi~k. Po razglasitvi in razdelitvi nagrad so se u~enke in u~enci odpravili domov
in verjetno je ve~ina izmed njih veselo pustovala {e naprej.

V [portni dvorani III. O[ Murska Sobota je v nedeljo, 10.2.2002,
potekal polfinalni nogometni turnir, ki sta se ga udele`ili po dve
ekipi (A,B) naslednjih NK: NK Mura, NK O[ Destrnik, NK Nissan
Jarenina in NK Drava Asfalti Ptuj.
Odigrali so dvanajst tekem. Med ekipami A je zmagala ekipa Nissan
Jarenina pred Muro in O[ Destrnik. Med ekipami B je zmagala ekipa
Mure pred ekipama Nissan Jarenina in O[ Destrnik.
V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa Nissan Jarenina. Kljub
izpadu ekipe O[ Destrnik iz nadaljnjega tekmovanja si igralci
zaslu`ijo pohvalo in ~estitke za dose`en uspeh.
O[ Destrnik

Mentorica [S:
Tina Vrhov{ek

Foto: OŠ Destrnik

Foto: OŠ Destrnik

Foto: OŠ Destrnik

Foto: OŠ Destrnik

10

PREJELI SMO

Prirediteljem proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, Ob~ini Destrnik in O[
Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci
Kulturni praznik je praznovanje vrednot dru`be, ki so rezultat delovanja posameznikov. Eden vidnih v {ir{em prostoru je na{ rojak
Matija Murko, ~igar delo ste se odlo~ili po~astiti. Vse lepo in prav,
celo pohvale vredno, ~e bi vam, spo{tovani prireditelji, bilo jasno, da
je bil doktor Matija Murko znani jezikoslovec, ki je deloval na
podro~ju maternega in drugih slovanskih jezikov. Ironija je (na
trenutke se mi je zdelo, da celo groteska), da je bilo na podlagi
povedanega omenjeno najmanj vidno. Predsednik Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, akademik prof. dr. France Bernik,
ki je {e istega dne novinarjem govoril o odnosu slovenske javnosti
do doma~ega jezika (tudi o sloven{~ini v {olah), je v Destrniku dobil
pravo lekcijo.
Na{i (krajevni) predstavniki ste se mu predstavili kot vrhunski poznavalci Pre{êrna in Murkota (kot da ne bi bilo dovolj, da o Murku
govorijo pristojni za to), ki je bil doma v Drstelji; kot tisti, katerih
vzgojno-izobra`evalni zavod se imenuje Destrnik-Trnóvska vasVitomárci; k sebi ste vabili u~ence dija{kega doma in v nedogled
ponavljali imena, priimke in tak{ne in druga~ne nazive nam cenjenih gostov, pa niste vedeli, kaj se sklanja in da se za `enske
uporabljajo `enske oblike (k sebi vabim profesor doktor
Franceta Bernik, zahvaljujemo se Zinki Zorki, pozdravljamo
magister Blanko Bo{njak …).
Prepri~ana sem, da stvari, o katerih pi{em, ne zadevajo le nas, ki se
poklicno ukvarjamo z maternim jezikom. Zakaj? Pripravljali ste
prireditev, na katero ste povabili akademika, ljudi z doktorati in
magisteriji, in to strokovnjake na podro~ju slovenskega jezika.
Govorni polo`aj in trenutek nista ustrezala nobenemu drugemu
izboru kot knji`nemu zbornemu jeziku, ki naj bi ga univerzitetno
izobra`eni ljudje obvladali.
Verjemite, nisem bila edina, ki jo je ob sli{anem bolelo srce. @al je
bilo v dvorani najve~ slavistk in slavistov (njih gotovo), pa tudi drugi
so v “sr~nih bole~inah” pri{li na svoj ra~un.

rane. Tu so {e predavateljici in predavatelja, ki so jih nenehna hihitanja, glasba, za katero ni nih~e vedel, od kod prihaja, in vsesplo{na
naveli~anost gotovo vzpodbudili h kaki krepki v svojih mislih.
Ker sem sli{ala, pa vem, da je bolelo tudi redke doma~ine, ki so – po
moje zaradi vljudnosti ali slu`bene dol`nosti – vztrajali v dvorani.
Naj dobijo to~ke za pogum; ob~utka, da so naredili nekaj zase, pa
domov ob obilici strokovnih stvari, ki jih niso razumeli, verjetno niso
nesli.
Cenjeni prireditelji, svetujem vam, da naslednji~ prireditve ne organizirate na ena, dve (navsezadnje je bil do kulturnega praznika {e
ves teden); znanstveni in kulturni del naj bosta lo~ena in tako se ne
bo zgodilo, da bomo gledali na ure, eni zaradi dolg~asa, drugi zaradi `iv~nosti; v vsaki knji`nici pa je mo~ najti pravopis, slovnico in
slovar – le prelistati jih je treba.
Glede kulturnega programa pa samo to – vsak ima svoj okus in
ob~utek za dobro in lepo. Vsa pohvala gre otrokom, {e posebej tistim iz Podlehnika in gojencem doma. Ostaja pa vpra{anje, kje so bili
vsi prostovoljci, ki se zbirajo v doma~em kraju ~ez vse leto. Matija
Murko je na{ rojak, ali ne?
@e priprave na Volkmerjev simpozij so pokazale, da lahko delamo
dobro, ~e dela vsak tisto, kar najbolje zna. Prav pri slednjem pa
imam ve~krat ob~utek, da se na veliko brca v meglo.
Lidija [alamun,
prof. sloven{~ine in teologije
Gomilo so teloh, trobentice in zvon~ki prekrili,
spomine v `alost s solzami v nas ovili.
Ne da se in ne sme Vajinih dlani pozabiti,
vseh iskric in nasmehov, ki so bili v o~eh skriti.
Hvale`ni smo za vse, kar sta nam dala za `ivljenje;
s tem, kar smo, naj popla~amo Vama trpljenje.

V prvi meri u~enci, ki so (jim ~isto ni~ ne zamerim) obupavali ob
ne{tetih pogledih na ure. Bili so odli~no sredstvo za “polnjenje” dvo-

Ob~ina Destrnik
Vintarovci 50
2253 Destrnik

razpisuje
prosto delovno mesto strojnika
Pogoji:
-V. stopnja izobrazbe strojne ali kmetijske smeri
-izpit B in C kategorije
-2 leti delovnih izku{enj
-dokazilo, da niste bili obsojeni za kaznivo dejanje
Vloge oddajte v sprejemni pisarni ob~ine
do 10. marca 2002.

SPOMIN
na 27. januar in 13. marec 1992, ko sta sklenila svoji zemeljski poti
na{a draga ata in mama

Anton in Jo`efa MURKO
iz Destrnika 48
Drobni cvetovi in tihi plamen~ki povedo, da ju nosite v svojih
srcih in spominih mnogi. Hvale`ni smo!
Otroci Irena, Slavica in Franc z dru`inami

11

ZABAVNI ZIMSKI VE^ER S FOLKLORNO SKUPINO DESTRNIK

DELUJEJO @E 18. LET

Foto: arhiv dru{tva

V soboto, 19.01.2002, je
Folklorna skupina Destrnik `e
tretje leto zapored pripravila
ve~er poln smeha, ve~er, ki ga
preprosto ne more{ pozabiti,
ker te zmerom kaj spominja na
prikazano. No, saj veste, ~e ste
slu~ajno kje videli njihovo vabilo ali pa plakat za prireditev,
vam je lahko bilo jasno, da to ne
bo strogo uradna prireditev
ampak nekaj, kar nam je bolj pri
srcu, nekaj kar pritegne vse generacije. Starej{e zaradi spominov, saj gre ~as tako hitro, da
enostavno pozabimo na stvari,
ki smo jih v~asih po~eli, ne v
celoti ampak del~ek po del~ek.
Mlade pa radovednost, kaj so
po~eli na{i star{i, dedki in
babice in `elja, da ti obi~aji ne bi
utonili v pozabo.
Z nestrpnostjo sem vrtela v
rokah list s programom, ker
nisem vedela, kaj me ~aka, po
programu sode~ pa sem vedela,
da bo nekaj posebnega.
Ko je vse utihnilo, je na oder
stopila Lidija [alamun, ki je program povezovala. Povedala
nam je, da Folklorna skupina
Destrnik deluje `e od leta 1984,
da so nekateri ~lani aktivni `e
od vsega za~etka, drugi pa kraj{i
~as. Njihova sedanja mentorica
Jelka P{ajd je z njimi za~ela
delati aprila 1999. Jelka je tudi
odprla zimski ve~er, se zahvalila
vsem obiskovalcem in pohvalila
svoje folkloriste, da ji ”raste rit
od ponosa, ko jih gleda”.
Mislim, da se ko ti mentor pred
mno`ico ljudi izre~e tako
pohvalo, pozabi ves trud, strah
in besede, ki so izre~ene v
napetih situacijah, in se enostavno prepusti{ nastopu.
Folklorna skupina Destrnik je
najprej zaigrala igre: Gnoja
tla~it, Skunk in skunkanje,
Krta~o lovit, Gosak, Voza sestavljat, Tipanje kolen, Z muziko
okoli stolov, Klju~ dol metat in

Repo vahtat.
Folkoristi niso bili edini
nastopajo~i, saj so imeli tudi
goste. Vitomar{ki tamburisti, ki
{tejejo trinajst ~lanov (`elijo si {e
ve~ mo{kih ~lanov) so nam
zaigrali: Jabu~ica, Bele ro`e iz
Aten in Vesela plesalka. S programom je nadaljevala folklorna
skupina Draga Tu{ iz Bele krajine. Delujejo `e od leta 1957,
njihov namen je ohranjati
belokranjsko ljudsko izro~ilo.
Pesmi se prepletajo z izvajanjem
razli~nih belokranjskih obi~ajev.
Predstavili so nam splet
belokranjskih plesov in pesmi:
Aj, zelena je vsa gora, Ostani,
sinko Janko tu, Tancaj, tancaj
~rni kos, Sirota in Zagreb{ke
frajlice. V klo{ter pojdem, nunca
bom in Ko psi zalajajo so nam
zapele doma~e ljudske pevke,
ki prepevajo `e skoraj dve leti.
Belokranjci radi potujejo in se
udele`ujejo razli~nih prireditev
in festivalov. Z destrni{kimi
folkloristi so se spoznali na
poroki v Beli krajini. Prikazali so
nam
{e:
Lepa
Anka,
@umbera~ko kolo, Carska kasa,
Ivani~ kolo, Svatsko kolo
(Zvezda).
Bolj, ko se je program bli`al
koncu, bolj je rasla napetost
zaradi presene~enja, ki so nam
ga obljubili destrni{ki folkloristi.
Presene~enje je bilo tu. Na oder
je stopil destrni{ki par Helena
Blagne in Nace Junkar (Mateja
[alamun in Tadej Urbanija) s
pesmijo Prijatelja za vedno.
Ob~instvo ni moglo skriti
navdu{enja, {e posebej ob
majhni nezgodici. Kdor je bil
tam, `e ve, kaj mislim, drugim
pa je lahko `al, da jih ni bilo
tam.
Program je pripeljala h koncu
doma~a folklorna skupina s
plesnimi igrami: Klobuk polka,
[tajeri{ v troje, Ples na enem
stolu,
Cekartanc
in

Mravljinovec.
^lani
folklorne
skupine
Destrnik, ki v svojem prostem
~asu delajo za dobro celega
kraja so: Suzana Vindi{, Stanko
Cvetko, Alenka Simoni~, Andrej
Zelenik, Tamara Urbanija, Mitja
Vindi{, ki je nadome{~al Du{ana
^rnka, Nina @ampa, Zvonko
@ampa, Tatjana Kokol, Bojan
Murko, Tanja Puk{i~, Marko
Puk{i~, Maja Kos, Damir Kri`an,
muzikanta Matej Vindi{ in Miran
Zorko ter mentorica Jelka P{ajd.
Ko sem se ozrla okrog sebe in
videla, da me obdaja mno`ica
veselih, nasmejanih in sre~nih

obrazov, sem vedela, da jim je
uspelo, in to pred doma~imi
ljudmi, kjer je pritisk najte`ji.
Na koncu lahko re~em samo
to, da tisti, ki smo bili tam, `e
nestrpno ~akamo, kaj nam bodo
folkoristi pripravili drugo leto.
Folkloristom pa hvala za obujene spomine in pozornosti, da
obi~aji ne potonejo v pozabo in
hvala, da ste nam pokazali kako
so si kraj{ali ~as na{i star{i,
dedki in babice, ko ni bilo televizije in ra~unalnikov… Hvala.
Sabina @ampa

Foto: arhiv dru{tva

6. PEVSKI VE^ER

POZIMI PA RO@ICE
NE CVETO…
V du{i in srcu mi {e vedno odzvanjajo besede ge. Marije Stöger, ki je
ob neki prilo`nosti dejala: “Pesem nam daje sr~no kulturo, nas plemeniti in bogati, krepi samozavest, osre~uje in zbli`uje ljudi…” Vse
to je v petek, 8. februarja, v ve~namensko dvorano ob O[ Destrnik
privedlo ljubitelje pesmi. Destrni{ki oktet, ki deluje `e {esto leto, je
organiziral pevski ve~er z naslovom “Pozimi pa ro`ice ne cveto” v
po~astitev slovenskega kulturnega praznika in pomembnega pesnika dr. Franceta Pre{erna. K sodelovanju so povabili tudi skupine od
drugod Kvartet 2&2, ki ga vodi Alojz Kostanjevec, Oktet Skorba z
umetni{kim vodjem Brankom Purgom in @enski pevski zbor Vrtca
Ptuj z umetni{kim vodjem Jo`etom Barin - Turico. Destrni{ki oktet z
budnim o~esom vodi ga. Marija Stöger, prva tenorja sta g. Tone
@ampa in g. Stanko Bac, druga tenorja g. Janez Fridl in g. Franc
Kumer, bariton pojeta g. Milan [teger in g. Ivan Hauptman in bas g.
Ivan Po`egar ter g. Marjan Zelenik. Nastopajo~i so izbrali doma~e in
tuje pesmi, vsem pa je najbolj blizu ljudska pesem s pristno
melodiko in lahkotnim ritmom. Destrni{ki oktet se je predstavil s
pestrim repertoarjem pesmi: Sancta Maria, O mraku, Ako si po{la
spat, [tajerski fanti~, Geslo, Dolenjska, Moj dekli~, Vsaki dan in
Pijmo {entjan`evca. G. Janezu @ampi je g. Alojz An`el, ~lan sveta
Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti Obmo~ne izpostave
Ptuj, podelil Galussovo zna~ko za zvestobo ljubiteljski dejavnosti.
Tako se sedaj vsi pevci okteta pona{ajo s to zna~ko. Ve~er je za
zbrane v dvorani prehitro minil, a tola`imo se z mislijo, da se drugo
leto spet vidimo. Pevcem Destrni{kega okteta in ge. Mariji Stöger pa
hvala za povabilo.
Nata{a @i`ek

12