ZAPISKI IN GRADIVO
PEČNICE Z OTOKA PRI DOBRAVI,
FREISINŠKEGA TRGA GUTENWERTH
VIDA STARE
Tam, kjer naredi Krka veliko zanko, dobre 3
km od Šentjerneja na Dolenjskem, so danes
travniki in njive in sredi njih osamljena pokopa-
liška cerkev sv. Miklavža. Nič ne kaže, daje na
tem prostoru, velikosti 750 x 500 m, bilo nek-
daj zgodnjesrednjeveško naselje Otok pri Dobra-
vi, kasnejši freisinški trg Gutenwerth.'
Naselje je živelo, vse od prvih dokazanih za-
četkov v 10. stoletju do tistih dni, ko so ga v tret-
jem naskoku leta 1473 porušili Turki in mu za-
dali smrtni udarec, od katerega si ni nikoli več
opomoglo. Ostale so le tu in tam ruševine nekda-
njega pomembnega naselja, ki pa so jih doma-
čini uporabljali kot »kamnolom«. Kamenje sred-
njeveškega Guten wertha seje počasi selilo v no-
va gospodarska poslopja in stanovanjske zgrad-
be, ruševine starega naselja pa je prekrila trava
in pozaba. Vse do tistega časa, ko so arheologi
Centra za arheologijo srednjega veka Narod-
nega muzeja v Ljubljani pričeli leta 1967 na tej
površini s poskusnimi kopi, ker so, vzpodbuje-
ni s podatki o legi Gutenwertha,^ želeli to sred-
njeveško naselje odkriti in oživiti.
Leta 1967 smo na površini nekdanjega Otoka
naredili šest sond, s katerimi smo dobili prve po-
datke o razprostranjenosti srednjeveškega nase-
lja. V letih 1968-1982 smo prekopali 2.300 m^
površine, najprej na južnem, nato na srednjem
delu in v pokopališki cerkvi sv. Miklavža (po-
kopališče).
Na vseh raziskanih otoških površinah smo
našli 2.500 kovinskih in drugih predmetov ter
okoli 11.000 keramičnih odlomkov. Med keramič-
nimi odlomki so predvsem ostanki najrazličnej-
ših posod (loncev, skled, vrčev), lampic, vretenc
za statve, vmes pa so bili tudi ostanki pečnic. Do
sedaj je ugotovljenih 26 kosov. Od nekaterih
pečnic je najdenih več odlomkov.
Pogled z juga na mesto, kjer je bilo srednjeveško naselje Otok - freisiški Gutem werth
38
Lega Otoka v zanki reke Krke
Na splošno bi pečnice razdelili glede na mes-
to, kjer so bile na peči, na obodne, vogalne,
obrobne in venčne. Njihova površina je lahko
gladka, s preprosto ali bogato reliefno površino.
Ornament je navadno reliefen, saj so bile izde-
lane v modelih. Motivi ornamenta pa so geo-
metrični, rastlinski, zoomorfni, antropomorfni ali
pa sestavljeni iz raznih motivov. Površine peč-
nic so iz žgane zglajene gline, nekatere so prevle-
čene z glazuro. To opredeljevanje ni vezano le
na pečnice gutenwerskega naselja, temveč velja
za srednjeveške pečnice na splošno. Za nekate-
re kose gutenwerskih pečnic se ni dalo ugotovi-
ti, kateri vrsti pripadajo, ker so fragmenti pre-
majhni ali celo deli neznačilnih površin. Cele ne-
poškodovane pečnice nismo našli nobene, kar je
razumljivo, saj je bilo naselje nasilno porušeno.
Pri podrobnem opredeljevanju posameznih
kosov smo ugotovili, da so bili deli nekaterih peč-
nic raztreseni na širši površini, npr. kosi pečni-
ce na kv. 525 in kv. 536 na izkopnem polju 2
(inv.št. G-6617 in G-7054), ali fragmenti pečni-
ce na kv. 545 in kv. 556 na istem izkopnem
polju (inv. št. G-6942 in G-8255). Večina peč-
nic je iz žgane glajene gline, le dva kosa sta
prevlečena z glazuro na zunanji strani, pri enem
pa je glazura na notranji strani.
Pečnice gutenwerskega naselja bomo opisali
glede na mesto najdbe, saj jih bomo tako najla-
že opredelili.
Površina otoka z vnesenimi mesti najdenih pečnic
Fragmenti petih pečnic so bili v sondah izko-
pani v letu 1967, ostanki štirih pečnic na izko-
39
pnem polju 1 na južnem delu naselja in deli
osemnajstih na izkopnem polju 2 na sredini na- j
selja.
Pečnici iz sonde 1 na srednjem delu
otoške površine
1. 7 kosov pečnice iz svedo rumeno žgane gli-
ne. Pečnica je ob robu profilirana, zgornja po-
vršina je okrašena z geometrijskim-rastlinskim
motivom. Pečnica je delno sestavljena. Vel.
17.5 X 19.1 cm; viš. 8.1 cm; Inv.št. G-18 (si. 4)
2. 8 kosov pečnice iz svetìo rumeno žgane gli-
ne, notranja površina je prevlečena z zeleno gla-
zuro. Zgornja površina je okrašena z geometrij-
skim motivom. Vel. 14.6 X 16.0 cm; viš. 7.6 cm;
Inv.št. G-19
Del pečnice iz sonde 1 na jugovzhodnem delu naselja
(inv. št. G-18)
Pečnici iz sonde 3 na južnem delu
otoške površine
3. Vogal zgornjega dela pečnice iz rumeno
žgane gline, zgoraj prevlečene z zeleno glazu-
ro. V vogalu je srčast list. Vel. 9.4 x 3.4 cm; Inv.št.
G-491
4. Dva fragmenta zgornjega dela pečnice iz rde-
čkasto žgane gline. Zgornji del je ob robu pro-
filiran, v sredini je krog s šesdistno rozeto. V vo-
galih so krogi s križem, dva ležeča v nasprotnih
vogalih imata mečast podaljšek. Pečnica je delno
sestavljena. Vel. 20.0 x 20.0 cm; Inv. št. G-509
(si. 5)
Deli pečnice iz sonde 3 na jugozahodnem delu naselja
(inv.-št. G-509)
Pečnica iz sonde 5 na severnem delu
otoške površine
5. Fragmenti zgornjega dela pečnice iz ru-
menkasto žgane gline. Zunanji rob zgornjega de-
la je profiliran in v notranjosti okrašen z rastlin-
sko-geometrijskim ornamentom trikotnikov in
volut. Pečnica je delno sestavljena. Vel. okoli 22.5
X 20.0 cm; viš. 2.5 cm; Inv.št. G-718 (si. 6)
Pečnice z izkopnega polja ob južnem
robu otoške površine
6. Kos zgornjega dela pečnice iz rjavkasto
žgane gline, okrašen z mrežastim ornamentom.
Vel. fragmenta 3.4 x 3.7 cm; Inv.št. G-3516
7. Kos zgornjega dela pečnice iz rdečkasto-ru-
meno žgane gline, okrašen z geometrijskim
ornamentom. Vel. fragmenta 6.5 x 4.6 cm; Inv.št.
G-3773
40
Deli pečnice iz sonde 5 na severnem delu naselja (inv.
št. G-718)
Vogal pečnice iz izkopa ob južnem robu naselja - IP 1
(inv. št. G-5856)
8. Kos zgornjega dela pečnice iz rdečkasto žga-
ne gline, okrašen ob robu s pasom poševnih
vrezov, v notranjosti z listastim motivom. Vel.
fragmenta 8.4 x 7.2 cm; Inv.št. G-5856 (sl.7)
9. Fragment zgornjega dela pečnice iz rumen-
kasto žgane gline, okrašene z rastlinsko-geo-
metrijskim ornamentom. Vel. fragmenta 12.3 x
5.3 cm; Inv.št. G-5362
Pečnice z izkopnega polja na osred-
njem delu otoške površine
10. Dva fragmenta noge pečnice iz svedo rja-
vo žgane gline. Vel. zlepljenih fragmentov 16.5
X 8.4 cm; Inv.št. G-6010
11. Štirje fragmenti noge pečnice iz rjavo žga-
ne gline. Vel. fragmentov 7.2 x 7.1 ; 7.2 x 7.1 ; 7.7
X 6.1 in 6.5 X 4.0 cm; Inv.št. G-6117
12. Dva fragmenta spodnjega dela pečnice iz
svetlo rjavo žgane gline. Vel. fragmentov 5.1 x
3.8 in 4.5 X 3.3 cm; Inv.št. G-6119
13. Kos zgornjega dela pečnice iz svetlo rja-
vo žgane gline z geometrijsko-rastlinskim orna-
mentom. Vel. fragmenta 5.2 x 4.6 cm; Inv.št. G-
6130
14. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavka-
sto žgane gline, okrašene z geometrijskim orna-
mentom. Vel. fragmenta 6.3 x 5.9 cm; Inv.št. G-
6317
15. Fragment vogala zgornjega dela pečnice iz
rdečkasto žgane gline, z delom geometrijskega
ornamenta. Vel. fragmenta 6.5 x 3.7 cm; Inv.št.
G-6554
16. Fragment spodnjega dela pečnice iz rjavka-
sto žgane gline. Vel. fragmenta 6.2 x 5.0 cm;
Inv.št. G-6555
17. Šest fragmentov pečnice iz rjavkasto žga-
ne gline. Zgornji rob pečnice je dvignjen in s ši-
roko kaneluro prehaja v osrednjo omamentira-
no površino. Ornament je sestavljen iz rombov,
razdeljenih v devet mrežastih polj. Pečnica je
delno sestavljena. Velikost fragmentov od 7.3 x
5.3 do 4.5 X 2.4 cm; Inv.št. G-6615, G-6617 in
G-7054 (si. 8)
18. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavo
žgane gline. Zunanji rob je dvignjen, pod njim
je kanelura s po dvema v eno in nato v drugo stran
obrnjenima kratkima rebroma. Na srednji povr-
šini je dvojni krog. Velikost fragmenta 11.0 x 6.0
cm; Inv.št. G-6760
19. Fragment roba zgornjega dela pečnice iz
sivo žgane gline. Pod dvignjenim zunanjim ro-
bom je verjetno rasdinski motiv. Velikost frag-
menta 5.3 X 3.5 cm; Inv.št. G-6761
20. Fragment profiliranega roba zgornjega de-
la pečnice iz mmenkasto žgane gline. Pod robom
je listasi motiv. Vel. fragmenta 5.5 x 4.2 cm;
Inv.št. G-6674
21. Trije fragmenti zgornjega dela pečnice iz
rjavkasto žgane gline. Rob je obdan s polkrož-
nim rebrom. Ornament je sestavljen iz mrežas-
tih pasov, ki so tvorili večje, v sredini prazne
kvadrate. Vel. fragmentov 8.6 x 7.5; 5.3 x 5.4 in
7.0 X 4.8 cm; Inv.št. G-6942 in G-8255 (si. 9)
22. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavka-
sto žgane gline. Ob robu je motiv v desno in v
levo obrnjenih poševnih kratkih reber, v notra-
njosti je del motiva ptičjih glav z dolgimi kljuni.
Vel. fragmenta 7.5 x 5.6 cm; Inv.št. G-6961 (si.
10)
23. Fragment zgornjega dela pečnice iz rumen-
kasto žgane gline, prevlečene na zunanji strani
z zeleno glazuro, okrašena s pasovi nekoliko
41
Vogal pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv.
št. G-6617)
Rob pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv. št.
G-6942)
dvignjenega mrežastega motiva, ki je obdajal
prazna polja. Vel. fragmenta 4.4 x 4.1 cm; Inv.št.
G-7055
24. Fragment zgomjega dela pečnice iz rumen-
kasto žgane gline. Okrašena je s pasovi dvignje-
nega mrežastega motiva, ki je obdajal prazna po-
lja. Vel. fragmenta 5.2 x 4.8 cm; Inv.št. G-7166
25. Fragment vogala zgomjega dela pečnice iz
rjavkasto žgane gline. Rob je dvignjen, pod njim
kanelura z rebri obrnjenimi po dve v desno in po
dve v levo stran. Obrobo loči rebro od srednje-
ga dela z rastlinskim motivom. Vel. fragmenta
7.5x5.2 cm; Inv.št. G-7563 (si. 11).
26. Fragment vogala zgomjega dela pečnice iz
rdečkasto žgane gline. Sredina je okrašena z
motivom nepravilnih kvadratov in podolgovatih
izboklin. Vel fragmenta 6.8 x 6.8 cm; Inv.št.
8060 (si. 11).
Pečnice iz Otoka - Gutenwertha smo našli v
ostankih spodnjih delov ali nog pečnic, delih vo-
galov zgornjih omamentiranih plošč (si. 8,11 in
12) delih robov zgornjih plošč (si. 7 in 9) in v
kosih zgornjih omamentiranih plošč (si. 10).
Razen teh je tudi več kosov ene pečnice (si. 4,
5 in 6). Te smo lahko delno sestavili.
Zvečine so fragmenti deli žganih neglaziranih
pečnic. Zeleno prevleko - glazuro imata le dva ko-
sa različnih pečnic. Ostanki sivkaste glazure so tu-
di na notranji strani pravokotne noge pečnice.
Zgornje plošče so okrašene z geometričnimi
motivi: z rozetami, v krogu obdanimi s stoječi-
mi trikotniki (si. 4), z rozetami v krogu (si. 5),
z mrežasto izpolnjenimi na konico postavljeni-
mi kvadrati (si. 8), z mrežastimi pasovi (si. 9),
z motivom »smrekove vejice« (si. 7) ali s širo-
kimi kvadratastimi bradavicami (si. 12). Na
fragmentih pa so tudi ostanki rastlinskih moti-
vov, npr. lista (si. 11).
Posebno skrbno je okrašena zgomja plošča peč-
nice na sliki 6. Ornament je sestavljen iz trikot-
nikov in v razne smeri obmjenih volut, ki v ce-
loti prekrivajo površino pečnice. Na delu voga-
la pečnice na sliki 10 pa je motiv, ki bi ga morda
lahko opredelili kot figuralno-živalskega, saj
kaže, da gre za ptičje glave z dolgimi kljuni.
Med trenutno znanimi pečnicami na Sloven-
skem nimamo neposrednih primerjav za oto-
ške. Morda so to le nekatere prvine pri okraše-
vanju zgornje površine in pri izbiri motivov,
npr. šesterolistne rozete v sredini pečnice,"* ki bi
jo lahko primerjali z rozeto s pečnice s celjske-
ga gradu in del lista na pečnici na sliki 11, ki
bi ga lahko enačili z listi pečnice s celjskega gra-
du ali z gradu Slovenske Konjice.^ Vitice, polkro-
gi, stoječi ali viseči trikotniki, krogi in pike pa
so tiste prvine, ki jih najdemo različno sestav-
ljene tudi na drugih srednjeveških pečnicah.
Prve pečnice so se v srednjeevropskem pros-
toru pojavile v 14. stoletju. Okrašene so bile z
raznimi prizori iz viteškega življenja. Trenutno
je težje reči, ali gre pri številnih fragmentih peč-
nic iz tega časa (Otok pri Dobravi - Gutenwer-
th, Celjski grad, Konjiški grad itd) za odtise iz
importiranih modelov ali matric, za prevzemanje
tujih predlog ali za domače modele. Pri otoških
pečnicah je celo težje predvideti, kakšnim pečem
so pripadale, saj so nekateri kosi premajhni.
Pečnice freisinškega Gutenwertha bi časovno
opredelili predvsem glede na mesto, kjer so bi-
le najdene, saj imamo na tem najdišču dobro
opredeljene časovne horizonte.
42
Del pečnice s ptičjimi glavami iz izkopa na sredini na-
selja-IP 2 (inv. št. G-6962)
Vogal pečnice z listom iz izkopa na sredini naselja - IP 1
2 (inv. št. G-7563) i
V horizontu stanovanjskih jam, lesenih stavb
in stavb iz lesenih brun na. izkopnem polju na
osrednjem delu naselja nismo našli nobenih
fragmentov pečnic, kar je razumljivo, saj jih
opredeljujemo v čas od 10. do 13. stoletja. V ho-
rizontu prve faze kamnitih stavb iz 13.-14. sto-
letja smo našli ostanke spodnjih delov in kose
ornamentiranih zgornjih plošč (npr. si. 10 in
12). Ostanki pečnic iz tega horizonta pa zaradi
načina izdelave in ornamentacije sodijo v konec
14. stoletja. V horizontu druge faze kamnitih
stavb iz 14.-15. stoletja so fragmenti ornamen-
tiranih zgornjih plošč (npr. si. 9). V ta horizont
bi morali prisoditi tudi fragment, prevlečen z ze-
leno glazuro, ki je ležal nad tem horizontom, ka-
mor je prišel s prekopavanjem zemlje.
Na izkopnem polju ob južnem delu naselja je
mejnik za časovno opredeljevanje romanska
cerkev, porušena v 13. stoletju. Tu smo našli frag-
mente omamentirane zgornje plošče, fragment
vogala in fragment roba pečnice (npr. si. 7). Vsi
ti fragmenti so bili v sloju nad ruševinami cer-
kve in jih zato opredeljujemo v začetek 15. sto-
letja.
Fragmente najlepših otoških pečnic smo našli
v sondah, izkopanih v letu 1967. V sondi 1 na
osrednjem delu otoške površine so bili frag-
menti dveh pečnic (npr. si. 5). Obe pečnici mo-
ramo obravnavati v okviru najdb z izkopnega
polja 2, ker smo sondo 1 razširili v to izkopno
polje. Pečnici sta bili v zgornjih plasteh sonde.
kar kaže, da pripadata najdbam horizonta kam-
nitih stavb iz 14.-15. stoletja. Za fragmente
obeh pečnic iz sonde 3 ob južnem delu in son-
de 5 ob severnem delu otoške površine nimamo
zanesljivega časovnega mejnika. Postavimo pa
ju lahko prav tako v čas 14.-15. stoletja, kakor
druge pečnice, ki so vezane na časovno dobro
opredeljene stavbne horizonte (si. 5 in 6).
Pri pregledu mesta najdb posameznih fragmen-
tov pečnic (risba 2) smo lahko ugotovili, da so
le-ti razmetani po vsej površini Otoka od južne-
ga roba naselja do cerkve sv. Miklavža na seve-
ru. Manj jih je na južnem robu (7 kosov) in na
sevem (1 kos), več pa na osrednjem delu (18 ko-
sov), kar je razumljivo glede na značaj naselja.
Stanovanjski del naselja je bil ob glavni cesti, ki
je vodila od juga proti severu skozi celo naselje.
Tuje bilo tudi drugače največ najdb.
Fragmente pečnic smo našli v zgornjih plas-
teh izkopanih površin in smo jih opredelili v ho-
rizont kamnitih zidanih stavb iz konca 14. in 15.
stoletja.
Otoške pečnice so pomembne kot pričevanje
o življenju v tem srednjeveškem naselju v času,
ko je naselje živelo kot freisinški trg Gutenwer-
th. Kažejo na izenačenost tega naselja z drugi-
mi srednjeveškimi mesti, o katerih imamo več
podatkov in dokazov.
Pečnice iz freisinškega Gutenwertha bi bilo tre-
ba primerjati s tistimi iz drugih freisinških gos-
postev, kajti zanimivo bi bilo vedeti ali so bile_
43
Vogal pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv.
št. G-8060)
pečnice, oziroma modeli zanje prineseni sem od
drugod ali so izdelki domačih delavnic. O obsto-
ju takih delavnic na Otoku za sedaj še nimamo
dokazov, dopuščamo pa možnost njihovega
obstoja.
Vse do takrat, ko bomo lahko z zanesljivostjo
pritrdili eni ali drugi domnevi, pa obravnavajmo
pečnice z Gutenwertha kot dragocen prispevek
k materialni kulturi konca 14. in 15. stoletja na
slovenskih tleh. a
OPOMBE IN LITERATURA
1. F. Gestrin, Freisinški trg Otok (Gutenwerth), Zgodo-
vinski časopis 26, 1972, 33 ss; V. Šribar, Freisinški trg
Otok (Gutenwerth), Zgodovinski časopis 26,1972,255
ss; V. Šribar, K problemu urbanistične zasnove Otoka
pri Dobravi - freisinškega Gutenwertha, Loški razgle-
di 22, 1975. - 2. F. Gestrin, Freisinški trg Otok (Gu-
tenwerth), Zgodoviski časopis 26, 1972, 33 ss. - 3. T.
Bregant, Pečnice s starega gradu Celje, Razstavni ka-
talog Galerija Labirint Ljubljana, Ljubljana-Celje 1984,
pečnica 21.-4. L.c, pečnica 20. - 5.1. Stopar, Rene-
sančne pečnice s celjskega območja. Varstvo spomeni-
kov, 1977, si. 3. - 6. T. Bregant, Pečnice s starega gra-
du Celje, razstavni katalog,^Galerija Labirint Ljubljana,
Ljubljana-Celje 1984; V. Šribar, V. Stare, T. Bregant,
Časovno opredeljena srednjeveška keramika. Slovenski
etnograf 15/16,1975,45 ss; I. Stopar, Renesančne peč-
nice s celjskega območja. Varstvo spomenikov, 1977,
63 ss.
44