The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH . (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 11 CHICAGO, ILL., SREDA, 17. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 17, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Predsednik zahteva, naj bo vse zlato last red. vlade __ ^ftasji- APELIRAL NA KONGRES, NAJ SPREJME ZAKON, PO KATEREM BO VLADA VZELA FEDERALNIM BANKAM ZLATE ZALOGE. — ZAČASNA VREDNOST DOLARJA SE NAJ GIBLJE MED 50 IN 60 CENTI. — VREDNOST DENARJA SE NAJ RAVNA PO OBSTOJEČIH CENAH POTREBŠČINAM. - * CELO BENETKE OBČUTIJO ZIMO wviviavwmw!' Washington, D. C. — V ponedeljek je bila pred obema ^branima zbornicama kongre-Ra prečitana poslanica predhodnika Roosevelta, v kateri je v glavnem orisal potrebne ko-rake, ki jih naj podvzame kon-&res, da doseže zdravo in trdno denarno podlago za Ameriko. K začetku poslanice je predsednik podal splošno teoretično1 razlago o denarju, rekoč, da sta že od nekdaj veljali zlato in srebro za podlago v trgovini, in sicer zaradi njih redkosti in dragocenosti; na ta način ste pozneje bili te kovini Podlaga za denai*, ki je bil izdan. Točasno obstojajo različna mnenja; nekateri se zavzemajo za idejo, da bi bilo samo zlato podlaga za denar; drugi priporočajo srebro, dočim tretji zopet zagovarjajo oboje. Upanje obstoja, da se bo svet kljub sedanji zmedi zedinil za kako enotno formo. Začetni kratki korak se je že storil v zadnjem londonskem sporazumu, kjer se je 66 narodov ze-dinilo glede vrednosti srebra. Tekom časa smo glede denarja dobili razne izkušnje. Tako se je na pr. pokazalo, da je nepotrebno, da bi se dajali v promet zlati novci, kajti to vodi do privatnega skrivanja zlata Jn do drugih nerednosti. Cirku-liranje zlata iz rok v roke ni sa-n»o nepotrebno, marveč tudi ni Priporočljivo. Edino resnična Potreba transportacije zlata naj se izvrši v mednarodni trgovini. Iz omenjenega se razvidi, da Je najboljše, da ima vlada v posesti celotno zlato zalogo, ki se nahaja v deželi v obliki denarja, kajti v njeni posesti je ta kovina najbolj varna. Iz tega vzi'oka je vlada v preteklem letu izdala predsedniški prodaš, po katerem je bilo ukazano, da morajo vsi privatniki *n korporacije oddati v svoj z'at denar, ki ga lastujejo. Po- zakonu, ki ga je sprejelo zadnje izredno zasedanje, ima predsednik pravico, da zniža vrednost ameriškega dolarja za polovico, do 50 centov. To je najnižja vrednost, ki se mu more dati. Po skrbnem proučevanju pa je prišel predsedik do prepričanja,da bi sedanji dolar ne smel imeti višje cen'e kakor 60 centov. Priporoča zato kongresu, naj najvišjo dovoljeno vrednost za dolar določi 60 centov v primeri s prejšnjim zlatim dolarjem. Na-ta način bi bila vrednost dolarja omejena med 50 in 60 centov. Kadar se razjasnijo svetovne ekonomske razmere, bi se vrednost lahko bolj natančno določila. Povedal je predsednik svojo besedo tudi o srebru. To je v denarnem prometu tako važna kovina, da se je n'e sme prezreti, kajti polovica prebivalstva sveta ga rabi za denarno podlago. Da pride srebro do večje veljave, je predsednik v decembru izdal proklamacijo, v kateri je naznanil, da se bo vse novo producirano ameriško srebro porabilo za kovanje srebrnih novcev, in da se zaloge srebra za denarno podlago zvečajo. Končno je predsednik po-vdaril potrebo, da se mora ustvariti tak zdrav denar, ki bi imel vedno enako kupno moč, da bi se torej njegova vrednost ravnala po obstoječih cenah življenjskim potrebščinam in ne obratno. To se bo doseglo na ta način, da bo vlada po potrebi zviševala ali zniževala vrednost dolarja. Ko bo imela vse zlato v svoji posesti, ji bo to lahkota storiti. Slika kaže znameniti trg sv. Marka v Benetkah. Dočim je to mesto znano po svojem milem podnebju, se na sliki vidi sneg, ki je padel v mrzlem vremenu, katero je nedavno pritisnilo na celo Evropo. DRUŽINSKA TRAGEDIJA Chicago, 111. — Vsled velikih skrbi, ker je sin preteklo soboto izgubil delo, je 531etni John Mrowka, 1929 So. Sawyer ave., v nedeljo skušal izvršiti samo-urnor Met' kosilom j-j nenadoma potegnil samokro-. Njegov ,eg teh privatnih zalog, ki so'sin John ir. hči Jean št-. skočila bile oddane vladi, so pa še dru-&e ogromne zaloge zlata, kate- ARETACIJE V RUSIJI 29 oseb aretiranih pod obdolž-bo špijonkže. —O— Moskva. Rusija. — Sovjetska vlada je zopet razkrila, kakor se trdi, ekonomsko špijonažno zaroto tujezemcev in je v zvezi s tem aretirala 29 oseb. Med temi aretiranci je 20 Rusov, štirje Nemci, tri Avstrijci, en Belgijec in eden Danec. Vsi Rusi in šest inozemcev so bili v zvezi z neko veliko švicarsko tvrdko; drugi trije pa so uslužbenci sovjetske vlade. Česa so aretirani pravzaprav obdolže-ni, se ni izdalo v javnost. -o- PORAVNAVANJE SPORA GLEDE MLEKA Chicago, 111. — Nova arbitražna komisija, obstoječa iz treh članov, ki ji je poverjena naloga, da uvede mir v razpor med mlekarskimi farmarji in tukajšnjimi mlekarnami, je zborovala preteklo nedeljo pozno v noč. Kakor je bilo že poročano, obstoji ta komisija iz enega zastopnika farmarjev, enega zastopnika mlekarn in tretjega člana, glede katerega ste se obe stranki zedinili. — KRIŽEM SVETA \ZBOROVANJE DELAVSKE FED. — Pariz, Francija. — Vsi francoski listi opozarjajo na nevarnost, ki jim preti od strani vlade, katera poizkuša, da bi omejila svobodo tiska. Zaradi. znanega škai«i*,4it'«»- • jet j em Stavisky so za časopise odrejene posebne omejitve.' — Vatikan. — Med sijajnimi svečanostmi je papež Pij v nedeljo proglasil svetnicam se-str o Joan A. Thouret, ustanovitelj ica reda usmiljenih sester. Svetnica je bila rojena na Francoskem,'umrla pa je v Italiji, v Neaplu, leta 1826. — Pariz, Francija. — V 80. letu starosti je v ponedeljek preminul Paul M. Vieille, predsednik francoske tovarne smodnika. Njemu gre zasluga, da je federalne imajo v posesti l'ezervne banke. Pri tem je predsednik omenil, da bi po obstoječih zakonih 'ttiela vlada pravico, da postavi V svojo lastnino vse zlato, ki ga nnajo omenjene banke, vendar Pa smatra ta čin za tako va- v zen, da raje prepusti to zadevo kongresu, naj se s posebnim zagonom da vladi moč, da se sme Polastiti vsega denarnega zlata, ki se nahaja v teh bankah. £a to zlato bi se dali bankam zlati certifikati, za katere bi se dobilo vedno toliko dolarjev, kolikor bi bilo ob tistem času zlato vredno. Potem, ko dobi vlada vse zlato v svojo posest, pa pride čas, da se določi stalna vrednost ameriškega dolarja na podlagi z'ata. Vsled sedanje svetovne nestalnosti pa predsednik ne ^poroča, da bi se ta vrednost 2e zdaj natančno določila. Pač Pa se tej vrednosti lahko posta- mu znatno starejši, kajti dose-v'jo meje. Po sedaj obstoječem gamo skoraj 18 let. proti njemu, da mu orožje iztr- Predn0 bo kaj sklenila, bo zaslišala več strank od obeh strani. gata, med tem pa se je sprožilo in hči je dobila kroglo v prša. Oče je nato kljub temu še samega sebe nevarno obstrelil in je malo upanja, da bi ostal, dočim hči ni dobila tako usodne rane. -o-- INTELIGENTNOST AME-RIKANCEV Washington, D. C. — Tekom svetovne vojne so se med re-krutiranim vojaštvom izvedli poizkusi glede inteligence posameznega moža. Vršilo se je to po nstemu znanega francoskega psihologista Bineta. Ti poizkusi so pokazali, da je povprečna razumnost odrastlih Amerikancev 12 let, torej enaka razumu 121etnega otroka. Čast Amerike pa je zdaj rešil neki drugi učenjak, namreč dr. D. S^gal, ki je, kakor pravi, po izboljšani metodi vodil svoje poizkuse in ti so zdaj pokazali, da smo Amerikanci po u- Razmotrivanje o izboljšanju delavskega stanja. Washington, D.C. — Dne 24. januarja se zbero tukaj predsedniki posameznih unij, spa-dajočih pod ameriško delavsko federacijo. Namen konference je, da razmotrivajo o tem, kake učinke je dosegla NRA, kakor tudi, da sklenejo resolucije, katere bodo predložili kongresu v izboljšanje delavskega položaja. V prvi vrsti se namerava zahtevati, da se temeljito zniža delovni čas, kakor tudi, da se zvišajo minimalne plače. -o- SMRT ODLIČNE OSEBNOSTI iznašel brezdimni smodnik, ka- XT , llT _ , . terega je francoska armada u- , Neff N" Y. -Tukaj- porabljala v zadnji vojni. sni1.1 s«rodimikl 80 12 ltallje fe: - St. Helena, Ore. - 231et- Jeh obvestllo> da Je tamka] ni Edward Wagner je v pone- Pre™nul 631etni W .D. Hmes, deljek priznal, da je dan preje bl™ *lavni, direktor arnen.sk,h ustrelil svojega očeta na n jih izele.zmc v letlh 1919 ,in 192°-farmi blizu Rainier, Ore. Fan-|Bil Je pnznan. vescak v Pr°" tova mati je pričevala zanj, f^f™ vprašanju in -po letu češ, da je njej prišel na pomoč, i192,0' ko so bl.le f,ezmce zopet 'oddane v privatno upravo, so Jugoslavije« STRAHOTE LETOŠNJE ZIME V SLOVENIJI-. SNEG SE KOPIČI, LJUDEM PRIMANJKUJE CELO STELJE ZA ŽIVINO. — V HUDI BEDI SI JE HOTEL POMAGATI S PONAREJANJEM DENARJA. — RAZNE NESREČE. Zima pritiska vedno huje Svetina nad Celjem, 21. dec. Povsod letos hudo pritiska zima, a v tako grozni obliki, kakor nastopa zima pri nas, menda ni kmalu kje najti primera. Na tri ali štirikratni stari sneg pada vedno novi; neusmiljeni sever ki prihaja menda naravnost iz Sibirije, napravlja na sto in sto krajih žamete, mete-že, kakor jih ljudstvo tukaj imenuje, kjer je na majhnem prostoru nagromadenih več vagonov snega. Če si ljudje tudi z veliko težavo napravijo gazi od hiše do hiše, čez noč silen veter zopet vse zasuje. Popotnik, ki si upa na daljšo pot, mora biti pripravljen, da bo gazil do kolen, pa tudi do pasu po snegu. Šolarji že ves čas ne morejo več priti v šolo, zlasti mlajši otroci bi naravnost obtičali in zmrznili v snegu. Sedaj smo spoznali, v kako težavne razmere nas je spravila nova pridelitev svetinske občine v Teharje; saj je skoro nemogoče priti iz Svetine na občinski urad v Teharjih. Zato pa po vsej pravici želimo in pričakujemo, da bo nadoblast našo prošnjo po upostavitvi stare občine Svetina uslišala in nam pustila našo Ijgic6r majhno, a vendar srečno občino. Posebno usodepolno za pretežno večino posestnikov je tudi to da so ljudje brez stelje za živino; jesen je bila tako mokra in neprijetna, da skoro nihče ni mogel spraviti listja in stelje domov. Sedaj v stiski nastiljajo s slamo, ki bi jo morali imeti za krmo. -o- POZIV PREBIVALSTVU CHICAGE Chicago, 111. Po sklepu ko ji je mož grozil POŽAR V GLEDALIŠČU Wilmington, O. — V tukajšnjem gledišču je v nedeljo izbruhnil požar, ki pa k sreči ni zahteval nobenih človeških i žrtev. Ob času, ko je ogenj iz-! bruhnil, je bilo v lokalu okrog 700 oseb, toda hladnokrvno uslužbenstvo je znalo vdržati red, da ni prišlo do panike, in mestnega sveta, ki je bil odo-j je ljudstva mirno odkorakalo bren 12. decembra, se je ta mesec, in sicer 9. januarja, pričelo ljudsko štetje v mestu Chicagi. Za cenzorje je imenovanih 2500 oseb, katere so plačane od CWA. Komisija, katera ima v oskrbi to ljudsko štetje, apelira na celokupno meščanstvo, naj sodeluje z njo in naj vsakdo brez obotavljanja navede vse podatke, za katere bo vprašan od cenzorjev. Ako se kdo ne bo hotel prostovoljno ukloniti, bo k temu prisiljen po zakonu. Cenzorji so prisegli, da bodo obdržali tajno vse informacije, ki jih bodo dobili. Za to delo so imenovane po večini ženske in vsaka ima pri sebi potrebne da se izkaže. iz gledišča, predno je nastala večja nevarnost. To gledišče je največje v tem oddelku države. PLAČEVANJE PRODAJNEGA DAVKA ZA ŽIVILA Chicago, 111. — Od 15. jan. naprej je ukazano trgovcem z živili in mesom, da na računih odjemalcev prištejejo dva odstotka prodajnega davka, katerega morajo odjemalci plačati. Do zdaj je ostal ta davek skrit v računu in ni bil izkazan posebej, s čimer je mogla biti dana trgovcem prilika za kake nerednosti. Nova odredba je torej v prvi vrsti namenjena za listine, j varstvo od jemalcev, da vedo, !zr. kaj plačajo in koliko. mu bile poverjene razne važne naloge v uravnavi prometa v Evropi, zlasti glede plovbe po Donavi in Renu. Pred par meseci je bil namenjen v Turčijo, da tam proučuje ekonomsko obnovo, a zaradi zdravstvenih ozirov je ostal v Italiji, kjer ga je tudi zadela smrt. LOV ZA TATOVI DO SKRAJ NOSTI Chicago, 111. — Pastor protestantske cerkve na Seely in Byron Sts. je obvestil policijo, da mu je bil ukraden njegov avto. Dva policista sta se takoj odpravila na delo in v resnici zasledila ukradeni avto na križišču Redzie in Montrose. V njem so sedeli trije mladi fantje, ki so začeli divje drveti z avtomobilom, ko so zapazili policiste. Ti pa za njimi. Ko so tatovi uvideli, da ne bodo mogli zbežati, so poskakali iz avtomobila in zbežali preko nekega starega kanala, v katerem je bilo tri čevlje vode. Tudi preko vode sta jima sledila policista in končno tudi ujela enega zlikovcev, nekega kletnega pobalina, dočim sta dva druga ušla. Ledeni oklepi lomijo drevje Litija v decembru. — V našem kraju v zasavskem zavetju je zima še dokaj prizanašala. Ivl^dtem. ko je ves ostali svet poprej zakril:1 v belo sneženo od' jo, smo bili mi še brez belega hermelina. Pa je prihrumela tudi k nam. Dolenjci so se že veselo smučali, ko je pri nas deževalo. Čez noč je pa naenkrat r-apihala taka burja, da je p Dti-nila živo srebro naenkrat na 10 stopinj Celzija pod ničlo. Mahoma je bila vsa uokraji-na kakor začarana v ledenem oklepu. Potnikom skozi dolino Fit k o se je mudi neobičajen l ogled na smrek?, ki so bile kakor qkovane v ledeno skorjo. Ker burja le vri ponehal;, je k-dovje pričelo lomiti drevje. OSkodovani niso le gozdni po-f-c-^niki mruz je polomil tudi pre;ej sadnega drevja. — Zdaj pa /ima že udarja vsevprek z Ci-.iim bičem: snega je toliko, so v okolici Preske v zameri) in je promec oviran. Stara je beseda: gosposka in zima ne priznašata. v Zalog, kjer se je na železniški progi ponesrečil 25 letni snažilec voz Franc Loboda, doma iz Podgorice pri Dolu. Loboda je čistil spenjala med vagoni ter bi moral zavirač potegniti zavoro. Zavora pa ni učinkovala, ker je vagon drsel po zamrzlih tračnicah, tako da .ie spenjalo rnzmesarilo Lobodi 'esno dhn. Loboda je bil prepeljan v bolnišnico. Še hujša resi-eča pa se je pripetila drugi žrtvi mi .o za. Je to 23 letni brezposelni kleparski pomočnik Angelo Korče iz Cerknice. Korče se je nameraval pretihotapiti čez mejo v Postojno, toda na skriti poti ga je v snegu doletela nesreča. Okrog nog je imel namreč ovi tih preveč cunj, ki so zamrznile in Korče se ni mogel rešiti iz ledenega ok-epa. Zmrznili sta mu obe nogi. Ljudje so ga našli vsega prezeblega in obupno tožečega v snegu, k sreči še na naši strani. Prenesli so ga na Rakek, odkoder je bil danes prepeljan v Ljubljano. Z glavnega kolodvora v bolnišnico ga je prepe'jal reševalni avtu. Ubogemu Korčetu bo treba a.*j • brže amputirati obe nogi. -o- Denar je ponarejal, ker ni bilo pravega dovolj Leskovec, 27. dec. Orožniki v Leskovcu v Halozah so aretirali kovača Mihaela Mlakarja iz Male Varnice, ki je ponarejal v svoji kovačnici 20 dinarske kovance. Pred nekaj dnevi je zanesel en tak novec v Pin-taričevo trgovino, kjer je kupil zanj neke malenkosti. Trgovec Pintarič je šele pozneje ugotovil, koga more osumiti. Čez nekaj dni je Mlakar spet prišel v trgovino ter hotel plačati s falsifikatom, ki ga je trgovec takoj spoznal. Zadevo je ovadil orožnikom, ki so kovača trdo prijeli in je kmalu skesano priznal, da je kovance sam izdeloval. Model za izdelovanje denarja je imel skrit v neki luknji zidu kjer so ga orožniki zaplenili ter vse skupaj izročili sodišču. Mož se izgovarja na veliko bedo, v kateri živi. Skrbeti mora za petero otrok, ženo ima v umobolnici in pred leti mu je bilo prodano posestvo na dražbi. Dve žrtvi mraza Ljubljana, 21. dec. Ljubljanski reševalci so morali danes dvakrat reševati žrtve mraza. Prvič so bili dopoldne poklicani Huda nesreča pri sankanju Iz Maribora poročajo, da sta se sankali na poti s Kalvarije 21-letna Frida Vičičeva in nje na 25-1'etna sestra Marija. Na Aleksandrovi cesti sta na ovinku proti mostu zavili preveč na levo iz z vso močjo zadeli v mostno ograjo. Frida je obležala nezavestna s hudimi notranjimi poškodbami, njenj sestri Mariji je pa razbilo ves obraz, zdrobilo čeljusti in ji izbilo vse zobe. "Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme prema-, gati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!" r~ iba'HTi 2 -ftiftg* limtiwSBhr 'AMERltfANSKI SLOVENEC' Sreda, 17. januarja 1934 U BlMERIKANSKI suovenec The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1(11. 'človeštvo neprestano roma v Damask, potrebuje na tej poti le čudeža vere, ako naj se izi Savla spreobrne v Pavla. I|rri jft najstarejši slovenski fcfcfff itfrir I*** v Ameriki* BR Ustanovi j en leta lSfli F Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-■»likov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiakai EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in uprave! |849 W. Cermak Rd., Chicago Jeleion: CANAL 5544 v Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 C* celo leto Ea pel leta . Ea četrt leta Za Chicago. Kanado In Evropo: Ea celo leto___-$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta_____1.75 Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year----- For three month« __$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-----$6-00 For half a year-----3.00 For three months____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under .the Act of March 3, 1879. y. Nazaj kizemlji Kriki: "Nazaj na farme!" ali "Nazaj k zemlji!", kar je nazadnje eno in isto, so se v preteklosti pogostokrat čuli. Tudi zadnja leta se čujejo glasneje in glasneje. Značilno je, kar je povdarjal v svojem govoru polkovnik. Roosevelt, baje nečak pokojnega predsednika Teodora Roose-velta in guverner Filipinskega otočja, zadnje dni. Med drugim je dejal tudi to-le: "Doba svilenih srajc je minula. Računati imamo s časi, v katerih se nahajamo. Ne gre drugače, kakor sprijazniti se treba z načini bolj priprostega življenja. Ljudje si bodo morali znati tudi sami pomagati na načine, da se povrnejo nazaj k zemlji in se bodo na take načine tudi sami vzdrževali in ne bodo odvisni le od obrata industrije in dela od drugih." Polkovnik Roosevelt je opozoril ameriško ljudstvo s temi svojimi besedami na resnično dejstvo, namreč na to dejstvo: ne pričakujte več onih zlatih časov, ko šte nosili svilene srajce in se ponosno v avtomobilih vozili. Te luksurijoznosti ne bo več, ker v danih razmerah ni mogoče, marveč treba je, da se privadite drugemu načinu življenja, da s« bote znali tudi delno sami vzdržati na površja, to je, vmdte «e nazaj k zemlji, Ivi preživlja vsakega, ki jo 'hoče in zna obdelavati. Kampanjo "nazaj k zemlji" je za pozdraviti. Resnica je in ostane, da naj bodo razmere še tako slabe, farmar s pridnimi rokami nikoli ne strada, dočim družine po mestih so takoj Cvetoč vinograd čem na.) Ob tem Dandanes slišimo pogosto stavljeno vprašanje, v prav za prav obstoji najnujnejša naloga katolicizma, [vprašanju gre človeku nehote na smeh, kakor bi storil vsakdo, pko bi bil vprašan, kakšna je naloga pomladi ali narave sploh. Bistvo katolicizma je, da raste in se razcveta in on bo sam od gobe to nalogo tudi izvršil. Treba se je vživeti samo v polnost cerkvenega življenja, ki ga preveva sv. Duh, v neizmerne milostne zaklade, v življenje svetnikov, in boš odkril nešteto in zelo aktualnih nalog. Kajti Cerkev je kakor vinograd in vsepovsod se razprezajo brsteče mladike, ki silijo tudi skozi najbol j umazane špranje časa na dan. Ko bi vsak posamezni kristjan svoje versko življenje urejeval bolj iz velikih skrivnosti in manj iz malega osebnega pobožnjaštva, bi v kratkem doživel novo notranje življenje . Iz tega življenja bi se sama po sebi obnavljala človeška družba. Bile bi priče sveže znanosti, nove umetnosti in sploh nove kulture. Usoda revežev bi bila hitro omiljena, ker bi se bogatini zavedali, kam in kako morajo porabiti evoje milijone. Sele po tej ugotovitvi je mogoče govoriti o specijelnih na-Zdi se, kakor da vsaka doba stavlja na ve- IZ LEADVILLA PIŠEJO Leadville, Colo. Glede delavskih razmer, se še ne moremo posebno pohvalno izreči, dasi eden ali drugi že vjame kak dan, da dela. — Ru-dotopilnica obratuje s polno paro, toda delajo le starejši možje, ki so že leta in leta delali tam, za novinca je pa loterija, da pridje tja na delo. Obeta se seyeda, da bo spomladi več produkcije od tukajšnjih rudnikov, jamčim pa za to ne. Slovenci živimo tukaj popolnoma v soglasju in mirno. Le tu pa tam se oglasi bolezen in tudi smrt. — Ravno sedaj, pre-dno sem to pisal, sem se vrnil od tajnika dr. sv. Jožefa štev. 52, KSKJ, katerega je napadla dobro znana bolezen, "gripa." Omenjeni tajnik, Mr. Anton Kaplan, je velik prijatelj med tukajšnjimi Slovenci. Gripa mu je tako stisnila grlo, da je celo popolnoma izgubil glas in tudi govoriti ne more. Želim nm, da skoraj ozdravi v veselje svoje družine in nas vseh. Več smrtnih slučajev smo ša dolžnost pa je tudi, da se tudi mi priključimo k sedanji kampanji za naš priljubljeni list Amerikanski Slovenec. M. Jamnik -o- LETNA SEJA IN ZABAVA DR. DOMOVINA Brooklyn, N.Y. Deževni dan je bil pri nas v Ridgewoodu v nedeljo 7. jan. Kazalo na koledarju ni bilo zaznamovano za nikako društve-r. j prireditev. Mahnil sem jo to-lej v "movis" in ni mi bilo žal. Gledal sem tam po mojem okusu najboljšega igralca Ricarda Corteza. — Pot domov me je pa vedla mimo Slov. Nar. Doma, iz katerega spodnjih prostorov dvorane, so prihajali zvoki harmonike, ki so našim ušesom že od nekdaj tako priljubljeni. To godbo šoi pa precej dušili vzkliki, ukanje in petje. Vse to je tako učinkovalo na me, da sem bil v trenutku navzdol po stopnjicah pred likonoči. — Cast in hvala vsem ! Nadaljnega napredka Domovini, pozdrav vsem rojakom želi Nedeljski pritepenec. -o- PISMO IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Delavske ramere so se pri nas nekoliko izboljšale. Kakor se vidi, bomo morda le učakali, da bo na nas posijalo se solnce sreče in da bodo delavci deležni teh toplih žarkov, ki so nekdaj sijali na nas in na nje. — Vreme imamo pa prav spomladansko. Tako prijetno vreme je, da takega že davno nismo imeli in vse kaže, da smo čedalje bližje spomladi kot pa zimi. To nam vse prav pride, ker nam ni treba žgati toliko premoga, katerega je še. vedno težko kupiti, ker pač primanjkuje denarja. Naj še to naznanim, da ima Pueblo Boosters kakor lani, tudi letos, seje vsako drugo nedeljo. Dragi starši, pošiljajte Strabane, Pa. Leto 1933 je šlo v večnost. trgovine, logah katolicizma. ro posebne naloge. Največkrat gre za ozdravljenje najtežjih j ran, na katerih boleha takratna generacija. Ako pogledamo po svetu, potem vidimo, da so se v mnogih državah zgodile .Kot vsuko podjetje bistvene spremembe. Stare vladne metode parlamentarizma tarmarske m mlekarske zadru-in demokracije so utfp.le.bbčutne udarce. Protidemokratične je, podporne Jcdnote m Zveze in diktatorske oblike po stoletju političnih svoboščin zopet pri- ter druge ustanove pregleduje- mešč anske oblike1!0 1,1 izdelujejo račune, v koii- brez sredstev, kakor hitro odpove obrat po tovarnah. Res je tudi farmarju ne cvetejo rožice na vseh njegovih potih in mu'imeli v letu 1933 v naši naselbi-tudi vedno manjka denarja zdaj za to, zdaj za ono. Toda ni Tudi men je bridko zadelo, stradanja, kakor ga morajo mnogi trpeti po mestih, mu pa le -ko mi je bilo strto najdražje ni treba prenašati, dokler se le giblje. upanje bodočnosti in smo po- Zlasti je za priporočati delavskim družinam, ki za velike v prezgodnji grob nad farme ne zmorejo, d« M si omislili manjše komplekse zemlje Vse dragega ljubega sinčka Ma-blizu mest. Take male fermice ipoleta preživljajo z zelenjavo teta, '(Matijeta Jamnika Jr.), in perutnine celo drivžino. Pozimi «e pa tudi dobi v mestih ki je umrl v starosti komaj 14 delna zaposlitev, kakor tudi sinovi in hčere lahko delajo, starši let. Saj roka ne dopušča in srce pa upravljajo farmico in take družine na tak način prav dobro n.e prenese da bi popisal brid-izhajajo. kosti in težave, ki smo jih ob- čutili ob tem hudem udarcu, ki nas je zadel, toda kdov je kaj podobnega skusil ta veruje, kdor pa ni skusil, ta verovati ne more. Četudi je že pozno, vendar n ti j na tem mestu velja najlepša zahvala vsem tistim, ki ste nam pomagali v enem ali drugem oziru. Še posebna hvala vam, ki ste nas tolažili in z nami sočustvovali v onih težkih urah, ko je naš sinček ležal na 11 mrtvaškem odru in pa ob sprevodu. Vaša dobrosrčnost in ufla. vrati dvorane. Prišedši v dvo-jsvoje otroke redno na seje; in rano se mi je vstavil pogled po pa to vas tudi prosimo, da redno plačujejo svoje asesmente. LEP ZGLED SLOVENSKE ZADRUGE V AMERIKI v imenu enakosti ko da so napredovale v minu- jomenjeno zadružno prodajal- občena na tem mestu v zahva- hajajo v modo in veljavo. Kot v početku vladavine, tako tudi danes razni kolektivizmi , . in bratstva uganjajo velika nasilja nad drugače mislečimi in lem letu, tako se tudi nasa za- no smo ustanovili pred 15 leti politično zasužnjujejo cele plasti naroda. družna prodajalna usoja podati in ie ge dan,es v slovenskih ro- V taki dobi ima Cerkev prav posebno nalogo, da varuje Skupno premoženje zadruge je po najnižji cenitvi $15.554,-17. Zadruga je izplačala di vidend od leta 1925 do seda! $43.083.54. Iz tega kratkega pregleda se1 nost> bo skrbno ohranjena v lahko razvidi, da majhna slo-'nažih srcih do zadnjega diha venska naselbina s par sto'dni-• naiega''|ji\ijenja'"1n to hvale z-žinami zarnore obratovati svo-^^ ponesemo s seboj na oni j svet. Vaša imena bodo pa pri- bogato obloženih mizah. Slina za slino so začele tekmovati po ustih in ravno prav debele sem Kakor se bodo vaši otroci sedaj naučili, tako bodo delali tudi se hotel iznebiti. ko me že zgra- pozneje, ko enkrat odrastejo, bijo znanci in prijatelji gg. 'namreč da bodo vedno radi pri-Omerzen, Končan, Tone Šubelj hajali na seje in redno plače-in že sem sedel za mizo, na ka- vali svoje mesečne prispevke, teri je bilo razvrščenih pet oku-; Na sejah jim bomo pa vselej sno pečenih puranov in takotudi priredili nekoliko zabave, sem bil, hvala Bogu rešen onih da bodo raje prihajali, muk, katere sem občutil v prej-| Društvo Western Star št. 16 šnjih 5 minutah, ko sem te do- je imelo 11. jan. svojo prvo brote le z zavistjo od daleč gle-j letno sejo, ki je bila prav dodal. Vse kar je sledilo že ome- bro obiskana. To je lepo in je njenim puranom, je bilo prvovrstno pripravljeno. Oj, kako je bilo vse dobro. — Cast vam gospe kuharice za tako imenitno in okusno večerjo — in te so: Mary Omerza, Tončka Pavlič in Pavla Šubelj. — Med jedjo in po jedi, se je seveda serviralo prvovrstno vino vsem dobro znanega prijatelja Toneta Omerza. No, sedaj ko že vse veste, kaj upanje, da bo boljše. Zato dragi člani in članice, le redno hodimo na seje in videli bomo, da bomo napredovali, ker če je veliko članstva zbranega na seji, se lahko veliko dobrega ukrene za društvo, če je pa članstvo malomarno in ne prihaja na seje, ni mogoče ničesar ukreniti. — Delavske razmere so se nekoliko izboljšale in je pričakovati, da se bodo v t jo prodajalno v svojo korist. pr< 'slovenski javnosti v m je še danes v pregled |kah. Seveda so bile v začetku svoje delovanje v minulem letu. 'težave, kakor ni noben začetek Zavedajmo se, da naša delav- brez njih. Zlasti finančne. A vztrajnost in trdna volja prvih delničarev je premagala vse ovire. Ne samo naši slovenski delavci, tudi delavci druge narodnosti so dobrodošli, ker tu- pošten način svojitev na gospodarskem po- !lju. človečanske pravice človekove osebnosti in človekovega dostojanstva. Že velika socialna beda, ki zadnja leta razsaja po vsem svetu, ji je odkazala vlogo usmiljenega Samaritana, daj^a prodajalna je le malenkost la jša bedo najbednejših in najpotrebnejših. Sredi velikega nasproti drugim kapitalističnim idejnega trenja, iz katerega se poraja novi vek, stoji zopet Cer- podjetjem »h veletrgovinam, kev kakor sestra usmiljcnka, ki se na življenjskem bojišču skla-|ker oni računajo z milijoni, kanja med ranjene, poteptane in vjete. Tistega, ki prihaja v boj-pre so iztisnil, iz revnega de-ni vrvež z znamenjem usmiljenja in ljubezni, spoštujeta ofoe lavstva s pomočjo nizkih plač jkaj se ne gre na narodnost, ne fronti, in posebna naloga Cerkve je, da visoko dvigne zastavo 111 pnganianja k hitremu delu. |za versko ali politično prepri-Ijubezni, M še vedno največ velja v nebesih in na zemlji. Razen tega bo Cerkev, ki je vek ovita znanilka miru, vse storila, da odstrani vzroke, ki so privedli do današnjih težkih družabnih kriz. Glavni vzrok obstoječega nenormalnega stanja je raK'croj družabnega reda. Sodobna družba skoraj ne pozna več narodne skupnosti, ampak le še grupačijo in organizacijo po interesnih skupinah. Interesenti pa so vedno tudi konkurenti. Zato vidimo, da je sodobna družba v neprestanem boju vseh p"oti vsem. Tukaj mora katolicizem s svojim Socialnim delom in s svojo socialno ideologijo delati za v postavitev nravnega reda, delati mora za zbližanje in medsebojno izmir-'na izkupiček jen je razprtih bratov in človeški družbi vdihniti novega duha. po 17 '/< v svoti....$7.161.41 Ko bodo sovražniki katolicizma videli, da katoliški Cerkvi obresti od delnic po %'/< v svoti ni za moč in oblast, ampak le, da vrši veliko samardtansko delo ..........$ 757.14 na trpečem človeštvu', bodo sami od sebe povesili orožje. Kajti Skupaj....$7.918.55 Mi pa lahko računamo samo z [čanje, gre se samo za osamo-dolarii, a to na pridobljenimi. Delničarji so torej izkupili J Torej delav.ci in odjemalci blaga v svoji prodajalni za........$42.125.99 Ncdelničarji pa za$15.037.04 'naselbini in iz bližnjih naselbin, postanite delničarji in odjemalci v zadružni prodajalni, ki vam nudi dobro blago po Skupaj........$57.163.03 zmernih cenah in ki cb koncu Delničarji so prijeli dividend [leta razdeli svoj dobiček med vas. — Blago se vam dostavlja na željo tudi domov. — Upamo v tekočem letu na še večji napredek in složnost. Anton Tomšič, drugi nadzornik li, ob času obletnice mojega nepozabnega sinčka Mateta. Bodi vam dobri Bog plačnik tukaj in nad zvezdami. — Tebi pa sinček moj dragi, srce mojega srca, ni noči, ni dneva, da bi v duhu ne videl tvojega obličja. Vedno si med nami in s solznimi očmi se te spominjamo. Prišel pa bo čas, ko si zopet pogledamo v obraz. Bog ^ohrani tvojo dušo in lahka naj ti bo zemlja ameriška. Naj še sporočim, da je ravnokar preminul Joe Vidmar, v starosti 73 let. Doma je bil iz Črne vasi pri Ljubljani. Tukaj zapušča tri brate; Franka, Math in Johna in dve sestri, Johana v Clevelandu, Ohio, Je-ra pa v domovini, na domu. Tukaj živeči brat Frank Vidmar, mu je priredil dostojen pogreb in se vsem zahvaljuje, ki so »m pomagali pri mrtvaškem odru in pri pogrebu. To naj sedaj zadostuje. Na- smo jedli in pili, vam pa lahko|bližnji prihodnjosti še bolj. De-povem, kedo in zakaj je bilajlujmo tedaj roko v roki in bo- napravljeria ta bogata1 pdjedi-imo napredovaTi v fflfc dižni za na. — Slov Pev. in dramatično padni metropoli, dr. Domovina je imelo svojo Sedaj naj pa še naznanim, letno sejo z volitvami in ob tej da bo naš pevski zbor "Slove- priliki. kakor običajno, priredi svojim rednim, podpornim in častnim članom ter njih družinam, zabavo z večerjo, kot nekako priznanje za trud, požrtvovalnost in delo za obstoj, napredek in kulturo med Slovenci v Greater New Yorku. Volitve niso napravile veliko spremembe pri odboru. Predsednik — g. V. Paulič, blagajnik — g. M. Končan in tajnik — gdč. F. Holešek, sploh niso mogli k besedi, da bi oddali svoja bremena komu drugemu člani so jih vselej udušili s svojim gromovitim aplavzom. Izvoljen je bil popredsednik in nadzornik, a mi njuna imena žal niso ostala v glavi — vzrok menda konec prohibicije. Korak v boljšo dramatiko je bil ta večer tudi storjen. Izvolili so namreč za svojega vodjo našega najboljšega igralca, g. Vinkota Končana. — Prva prireditev bo menda takoj po Ve- nec" priredil v nedeljo, 28. januarja, koncert v Orlovi dvorani in sicer ob 7. uri zvečer. Prosi se vas, da se v velikem številu udeležite in pomagate tako novemu klubu. Saj je že znano, da Slovenci ljubimo petje in zato vam že sedaj rečem, da bo vsakemu prav žal, kdor ne bo tam pričujoč na tem lepem pevskem programu. Za borih 40c, ki jih bo vsak plačal za vstopnino, bo bogato poplačan. Delujmo torej skupno in pokažimo se, da smo res Slovenci. Zato povabim tudi rojake iz bližnjih naselbin, kakor iz Denverja, Colo. Springs, Canon City, Rockvale in od drugod, da nas omenjeno nedeljo posetijo v omenjeni dvorani na koncertu, kjer bodo slišali našo lepo se glasečo slovensko pesem. Delajmo na to, da bo dvorana napolnjena, tako da bodo naši pevci z vese-(Dalje na 3. strani.) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE r* (81) rMi-trnpollhan Newspaper Rrrvic«) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko se je že Blake bližal vitezu, ki je držal na konju pred seboj .prtnceze, jt> še moral pobiti na tla dva viteza, ki sta gotovo bila kot straža pri ugrabljeni princezi. Potegnil je Rvoj meč, zamahnil po vsakemu enkrat in oba Bta bila kaj hitro na tleh. Predno so mogli drugi, opaziti kaj se ie zgodilo, je že bil na cilju. Z eno kretnjo je pograbil za princezo in jo zavihtel k sebi na konja. Kričaje in zabavljaje so udrli vitezi za njim. Eden ga je hotel prebosti z dolgo sulico, drugi je proti njemu mahal s strašnim mečsm. Tedaj se ie pa nekaj zgodilo, kar je vse osupnilo. Blake je stegnil proti napadajočim svojo desnico in zEgrmelo je med preplašene viteze iz njegovega samokresi, da je odmevalo daleč na okoli. Tako se je Blake rešil napadalcev in srečno ubežal a prdiicezo. Daleč za njim so ostali Bohunovi preganjalci, ko je Blake ukrotil konja, ki se je strela silno preplašil. Na levi je bil teman gozd in tukaj na ravnici je hotel počiti. Skočil je ves srečen s konja in pomagal doli tudi princezi. Ves vesel je bil. da ;'e srečno otel ljubljeno mu bitje, dra-žestno princezo, dasi ga je to utrudilo in mu izčrpalo zadnje njegove moči. Prva skrb mu je bila sedaj za konja, ki je bil ves upehan in po tan. Oprostil ga je težkega sedla, snel uzdo in niti ozrl se ni ves čas na princezo, dokler ni končal to opravilo. Ko je skon-čal se ie ozrl proti nji in jo zagledal, kako je slonela ob drevesu in žalostno gledala nanj. "Pogumen si vitez James," je rekla mehko, nato pa prevzetno dostavila: "In vendar te zaničujem !" Denarne pošiljat ve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00.............. 110 Din Za $ S.00............. 200 Din Za $10.00............. 420 Din Za $12.00............. 500 Din Za $20.00............. 855 Din Za $23.25.............1000 Din Za $50.00.............2175 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. ■Sreda, 17. januarja 19:31 'AMERlKANSKi SLOV ENEC* Stran 3 Q ------------\ < Zapadna Slovanska Zveza h DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Piedsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Cola Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Pciin. St., Denver, Colo. Vrliovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block. Pueblo, Colo. 2. nadzornica' Maw Gram. 4V49 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Mi-dvak, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec". 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. 7- se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmo.-ni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVA-NSKO ZVEZO! Delagua, Golo., Filip Čubič, zapisnikar. Društvo šteje osem članov, pa upamo, da ga kmalu pomnožimo. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu. John Lcgar ,tajnik. ,7uiiiHii»nii«i»iiiiinii«HpirtimiiiiiHiniiiHiuinitjiiMiiiiHi!C » Dopisi lokalnih P društev •iiifiiiaM 12 URADA DR. SV. KATARINE ŠTEV. 29, ZSZ. Cleveland, O. Naj nekoliko poročam o gibanju pri našem društvu. — Med letom so bile seje bolj slabo obiskovane. Na decemberski seji je pa bila že bolj lepa m skoro prav dobra udeležba, kar je prav in tako bi moralo biti skozi celo leto na vsaki seji. Na ta način bi društvo lahko veliko bolj napredovalo. Na letni seji je bil za leto 1934 izvoljen sledeči odbor; Predsednica — Johana Mervar, Podpredsednica — Theresa Ma- i-mt,-"taj-nica — Frances • Poni- kvar, 1030 E. 71st St., blagaj-ničarka — Rose Chandek, zapisnikarja — Rose Grebene. Nadzornice; Epi m a Trente!, Mary Butara in Mary Gainer. Hediteljica Mary Kraiz. Načel-nica mladinskega oddelka Rose Grebene ml., pcdnačelnica Em-tta Trente!. •Ker smo se spomnili pesmi ki Pravi: "Kdo bi vedno tožen bil,..." smo zato sklenili, da se Priredi velika veselica dne 10. *ebr. ob sedmih zvečer v Grdi-^utovi dvorani na St. Clair. Ave. feala^bo najboljša godba Na-Sel orkester, vmes s krasnim Petjem. — V teku j-e tudi kon-test, v katerem so tri dekleta in te so — Rose Grebene, Mary Kraic in Anna Cirinski. Katera t('h bo prodala največ tiketov, so po 5c, tista bo kronana kot ^'»ljica omenjenega večera, na Veselici. Že iz tega je razvidno, bo jako lep in pester prodam. Lahko že sedaj rečemo, ^ bo vsakemu žal, ki se ne bo k veselice udeležil. Le pridite 1 ZSZ ENGLISH SECTION I □ s ^iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiminiiiimiiiiii:iiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiii^ TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A. Vf4i in pripeljite s seboj vse svo-Prijatelje. — Sklenjeno je »)* dalje na seji, da vsaka čla-)llca plača vstopnico, ki stane ako se veselice udeleži ali 1,e- To pa iz vzroka, da se po-rn°1'e društveni blagajni. Prosim vas drage sosestre, da Ji točno plačevale svoje meseč-' 5'e prispevke za društvo in ZSZ, {°r drugače je tajniško delo ze-lo otežkočeno.— Sklep društva tudi jo, da razun na seji, bom Pobirala asestmewt tudi na do-^u vsakega 26-tega v mesecu. Prosim, da se to upošteva. — ^elim vsem članom in članicam fSZ v novem letu veliko uspeha in sreče. Frances Ponikvar, tajnica Denver, Colo. A heavy sorrow has come to us. It is our sad duty to record the death of Bro. Joseph M. Dometi-ovich, a good man and a faithful brother member from the first day our lodge was organized when he was given the honor of being the first Treasurer. Brother Dometrovich was intimately known and affectionately regarded by our entire membership as well as by a host of friends everywhere.. In the shadow of our great loss we know how unavailing are any words of ours to appease the grief of those left to mourn. We can only testify to the high esteem in which he was held by all, and point with solemn pride to the notable service he rendered to church, civic and fraternal affairs of the community. His love for the Trail Blazers and the WSA. never wavered as he performed his duty as a member very well and always took time to attend our many gatherings. The officers and members of Trail Blazers Lodge No. 41, in memory of our friend and brother, Joseph Dometrovich, extend our most sincere and heartfelt sympathy to his family in this their hour of sad bereavement. Geo. J. Miroslavich, Pres. -o- SOCIETY SVOBODA NO. 36, Z. S. Z. the same, because another organization in our vicinity lias also formed a juvenile department. But we're in to "fight to the finish", as the saying goes, and we mean business. Until further developments arise, I remain, sicerely yours, The E&st Side Rambler. CHICAGO YOUNGSTERS' BRANCH NO. 2 W.S.A. Chicago, III. Dear members and friends: Well, we haven't written this year yet, so we might as well start right now. A very enjoyable meeting was held on Jan. 10, 1934, and was very well attended. Our supervisor Mr. Jurjovec was absent from the meeting on account of working that night, but Mr. Steve Horwath was representing him, and he had helped us a lot. Mr. Primozich had been there too, and had taken up all the responsibility, he had told us some interesting idea of which all the members had been enthusiastic about it. He said that for our summer sport we are going to have baseball again, and also suggested that it would be a brilliant idea to sell lc chances of which we would get uniforms. A 100 per cent vote was cast in favor of having the entire baseball outfit and uniforms. Any member selling two books would be entitled to some kind of a uniform; members should be proud of having uniforms. Our secretary was to have the books ready the next day. A few of the members came to get the books, and finally crowds kept coming, that she had ran out of books, and had to order more books. It also was made known that any member selling most books, [would get an extra prize. Now, members who want anything, Jmust do work, so get to work |and sell all the books you can. jThis work that you members are about to do, is not only to jbenefit the Chicago Youngsters, but also the entire WSA. j It had been discussed that two teams of boys and girls arc to bowl for this season, starting Wednesday; the team of each of the highest will be winner, and also will get a prize. Friday, there was another show announced, and about 100 members went and had enjoyed the picture very much. Thanks to Mr. Leo Jurjovec, for the enjoyable theater party. — On February 13, 1934, there will be a Valentine Party. Members that will have their reservations and money before the 1st of February, will be there, but members not having paid or any reservation will not be allowed to enter. So all members who want to attend the party, make your reservation right now, by the secretary, before it is too late. There will be loads of fun for all. Well, we have no other news to give out, but hope that we shall progress slowly. All members wanting chance books will please call on the secret-ai-y's home for them, and as soon as you sell them, return to her with the money.—Fraternally yours, The Two Spies. -o-- UNITED COMRADES BRANCH NO. 1 W S.A. Denver, Colo. Dear brothers and sisters of the United Comrades:—It has been a long time since you have heard from us, but we can't keep quiet any longer in regard to the recent success of our activities. Our Christmas play was a knockout which was made possible by our kind and untiring sponsor Mrs. Jeršin, who for weeks was at her wits ends wondering if it would come out as successfully as she had planned. And when the big night arrived our hall was filled with young and old to hear and see the United Comrades —whati name cuodl suit us better—we all turned out either as an audience or in the performance. Besides the Christmas play, just think of the other features which were included in the play! Musicians, tapdan-cers and a magician that held us all spellbound for a half hour. Last but not least old St. Nick himself with his bag bulging with stockings and other good things for all the boys and girls. He began his rounds and imagine his disappointment when he realized he was some short, his kind old heart sank and he was on his toes in a minute, and told us not to worry as he would see to it that we w.!l all receive our stockings at home. So not one of us were disappointed. And just think of what followed the play. Our sponsor, Mrs. Jersin, in order to show as that she appreciated our attention to her teachings in the play, gave a little party for us in the rear of the Supreme Office. We felt a little- guilty in attending the party, as the United Comrades should have given a party in Mrs. Jersin's honor after all the work and heartaches she must have gone through trying to teach us. But nevertheless, we want to thank her for we all enjoyed the delicious refreshments she served and also the games she had planned. Our annual election of -officers was held on Dec. 31, '33. Josephine Mearsha was elected president and we all wish her the best success throughout the year, and any little suggestion other members may make, will be appreciated. Other officers sleeted are as follows: Anna VukVinich, vice-president; Edward Jersin, fin. sec'y; Lawrence Dorchak, rec. sec'y; Frank Grebene, treasurer; Margie Koprivec, Edward Dorchak and Robert Kvas, board of trustees; Theodore Dorchak, conductor; Louis Kucler, sgt.-at-arms, and Geraldine Marolt, branch musician. We must add that Josephine Grum, one of our Comrades, has undergone a tonsilectoray operation at St. Joseph's hospital the early part of last week, but at this writing is well on the way of recovery.— Unitedly, Lucille Tanko, Genevieve Koprivec. -3- iz slov. mim. (Nadaljevanje z 2. strani) ljem zapeli zlasti ono: "Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala . . ." Kaj pa naša kampanja za list Amer. Slovenec? — Kakor je.razvidno do sedaj, še precej dobro napreduje, kljub slabim časom, in če bi bili časi boljši, bi napredovala še bolj. Naša kandidati« j a Mrs. Meglen je nabrala že precej novih naročnikov in se že skoro bojimo, da nam je nekega lepega dne ne odfura v stari kraj. No, pa če gre, saj ji privoščimo, zlasti zato, ker vemo, da pride zopet nazaj in takrat gotovo z obilnimi pozdravi od sorodni-jkov, znancev in prijateljev.— Vse njene prijatelje in one, ki ji želijo, da bi še enkrat videla domovino, pa prosim, da ji pri-denejo svoje glasove in naročnike, da ji tako pomagajo do zmage. — Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kej. — Vsem naročnikom in bralcem pa veliko zadovoljstva in sreče v novem letu. Tebi, vrli list, pa veliko veliko novih stalnih naročnikov. Rosie Lesar. ----o- — Šangaj, Kitajska. — Re-volta v Fukien provinci je zlomljena, kakor govori poročilo kitajske vlade. Slavna 19. armada, ki je stala uporu na čelu, se umika. V nedeljo so vladne čete zavzele Fučov, glavno mesto uporniške province. -o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! POZOR! Vsem onim, ki pišejo po naslov one družbe, ki prodaja neka zdravila proti revmatiz-mu in, ki oglaša, da se dobi v vsakem "drug store" ali drogi-stu takozvani "REV PRESCRIPTION" v zavojčku, sporočamo, da naslov družbe, ki ta zdravila prodaja, je: Homix Inc., 54 West Illinois St., Chicago, III. Vsi, ki ne morejo pri drogistilj v svojih mestih dobiti omenjenega zdravila, naj se obrnejo na dani naslov. To je vse, kar moremo v tej zadevi svetovati. Z LOVA Žena proti možu, ki pride z lova nekoliko nakajen: "Ste pa gotovo imeli lov nekje tam na drugem delu zemlje!" — Mož: Kako meniš, draga? Ali zato, ker sem se tako dolgo zamudil?" — Žena: "O ne; zato, ker si prišel z "afno" domov." -o-- ALI MORAMO SPATI? Filozof Schopenhauer je trdil, da potrebuje človek, čim bistrejše glave je, tem več spanja. Aleksander v Humboldt, ki je učakal 90 let, pa je spal povprečno 3 ure na dan.Filozofa! Leibnitz in Mendelsohn ter prirodoslovec Linne, so slabi spavači. Wirchow in Mommsen sta spala kvečjemu po štiri ure dnevno. So pa drugi, ki jim ni bilo spanja nikoli dovolj. K tem spadajo posebno Schopenhauer, Montaigno, Descartes in Kant. R. DANICA ŠT. 49 Z.S.Z. Delagua, Colo. Novo društvo je bilo ustanovljeno tukaj, z imenom Danica. ki smo ga priklopih k Zaledni Slov. Zvezi. V odbor so nh izvoljeni sledeči: Jack Su-°a> Predsednik, John Logar, laJnik in blagajnik, Box 342, So. Chicago, 111. On Fridey, Dec. 22, the second official meeting of the juvenile department of the society Svoboda was held. Owing to the absence of the president, the meeting was conducted by the vice-president. The branch received several new members that evening. A Christmas Party, made possible by the generosity of the members of the senior department, was held. Dainty bags of candy and huge pepermint cones, as well as "pop", were distributed among old and new members alike. The East Side Youngsters show promise of great possibilities as an organizing group. At the last meeting eight new members were brought in. In my opinion this shows an avid interest in their organization on the part of the members. It's going to be "tough" going just Na tisoče Slovencev in Hrvatov s« mi je zahvalilo na moja zdravila, katera so ra-oili z najboljšim uspehom, kakor za lase, renmatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjr.e bolezni. M nogi Trii pišejo, da j« moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad »500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni enik za moja REGISTRIRANA tt. ".ARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHC1C, 1*36 E. 95th St.. Cleveland. Ohio i____ Ta lepa svetilka ho v nadaljnji kras vašemu (luniu in bo pomnožila učinkovitost vaše razsvetljave. — Na oglledu v Hlek-tričnih trgovinah. $19.75 Samo $2 naplačilo * Ta fina svetilka združuje lepoto z uporabnostjo. Je "floor lamp", v kateri pa so tudi prednosti reflektor svetilke in nočne svetilke. Bronasto prepleskano z oniks podlago. Tri nosila v obliki sveče so prirejena za navadne žarnice. Velik obrnjen reflektor je skrit od krasnega svilenega senčnika. Mala žarnica, katera se prižiga s posbenim gumbom, v reflektorju zvončaste oblike na ročaju, daje ravno dosti svetlobe za ponočno uporabo. GLEDE STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kar.ski Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO. Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katetre nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za t pri kraj, in rai jih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. SLOVENCEM IN HRVATOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumber. — Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0203, So. Chicago, IM. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne d© 8:30 zvečer. m V prašajte za lahek načrt za obroke. Malo naplačilo, ostalo mesečno z vašim računom za elektriko. Blago kupljeno na obroke malo dražje. Downtown - 72 W. Adams St.-1S2 So. DeaiWu St. 'O Telephone RAMolph 1200, Local 1210 ST- 4502 Itroaflwuy 2(illt Milwaukee Ave. 483S Irving I'urk Blvd. 4231 W. Madison 9t. 4831 So. Anliland Ave. 3160 So. State St. «52 W. OSrd St. HMOIS. 92nd St. 11116 So. Michigan Ave. FEDERAL COUPONS GIVEN ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, — iz — Wencel's Dairy Products 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Monroe 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v svodih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. S 3E is ►I .................... . POVEST IZ PRETEKLIH DNI ČRNI MOZ ra ° a —-g = -- RAZNE KNJIGE ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ....................................$2.00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A. B. Jeglič ............................................................................ 45c JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. maše. Dr. M. Opeka ........................................................................ 600 JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ............. ...........................$1.75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$100 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................... 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec .................................................................................. 7Sc LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško........ 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek OBramba vere. Dr. A. B. Jeglič ..........................................................................•»-••• 45c MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .................................................................................-.......$1.25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ................................ 75c O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pija XI.............................................................— 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ................................................................................ OD BLAGOSLOVIL .......................................................... '5c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr. Mih. Opeka ............................................................=......... 600 PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c PASTIRSKI LISTI. A nt. Mart Slomšeka.................... 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za fi družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 60c PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................$1-00 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1-00 PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podpore ........................................$1.50 sestra benigna konsolata ferreno. Nje življenjepis ................................................................ 50c SIRAHOVE BUKVE ........................................................$1.00 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Vsaka po ............................................................................ 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe .......—...................................................-......... 75c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c Opeka ..................................................................................$1-00 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del no ............................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ........................ 75c BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Urs................................................................................$1.00 ČRNA GORA. Pripovedna pesem .................................... 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič ................... 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II, Pe- troviča-Njeguša .......................................................-....... 50c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ................................................................. 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek ..................................... 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 ga ....................................................................................... 15c KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. ševčenka........................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur- kuš ................................................................................ 25c KITICA MOJIH. B. Maister ............................................ 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. PESMI. Jos. Ciinperman .................................................... 75c PESMI. J. T. Turkuš ............................................................ 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c POEZIJE. Frank Levstik ....................................................$1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c IV. del ................................................................................$1.00 POEZIJE, Zamejski .............................................................. 50c PSALMI. Iv. Vesel .............................................................. 75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ..:............................. 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved.................... 50c SLUTNJE. Iv. Albrecht .................................................... 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... I5c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana V s slikami ............................................................................$2.00 Brez slik ............................................................................$1.00 MALA SANJSKA KNJIGA .............................................. 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister .............:..........................................................$2.00 Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. V ODGOVOR SLAVNEMU PISATELJU, K I VABI K RAZPRAVI V ŠTEV. 243 "A. S." Z DNE 12. DEC. 1933 Prvo vprašanje: — Kakšno veselje ima naša mladina do naših tako skrbno obdelanih slovenskih podpornih in kulturnih društvenih polj in do naše slovenske govorice. Jaz mislim, da Je naša mladina jako mlačna napram vsemu temu. Kako bi t,udi ne bila? Vzemimo na primer 'pristno' slovensko družino in si jo dobro oglejmo. — Oče in mati, oba pristna Slovenca, imata re-čimo pet ali šest otrok. Njih prva beseda v pogovoru je sko-ro lahko rečemo slovenska. Nato se pa pogovor nadaljuje v polomljeni angleščini in se tu pa tam zabeli še s kako nemško besedo. Vse to stlačijo skupaj in to mešanico servirajo še ne-dorastlim otrokom, da potem ti še v šoli ne morejo na razna vprašanja pravilno odgovarjati. —Vzemimo za drugi slučaj, tudi 'pristno' slovensko družino, kateri sta oba, oče in mati Slovenca, ki imata tudi otroke. Ne marata pa pri tem ničesar slišati o kakih slovenskih knjigah, niti jim ni mar, da bi prihajal v njih hišo kak slovenski list, sploh ne marajo slišati o ničemer, kar je pisano, oziroma tiskano v slovenskem jeziku. Otroci takih družin so lahko še tako dobri, vendar, kljub vsej otroški dobroti, ne moremo od njih pričakovati veselja zanimanja do starejše slovenske generacije.Ni mogoče pričakovati od take mladine, niti zahtevati tega, kar sama nima in ji nikoli ni bilo podano od teh, ki bi morali v prvi vrsti za to skrbeti. — ln takih prmerov ni malo med slovenskimi naseljenci v Ameriki. Več ali manj, se skoio vsi v tej deželi preživljamo z ročnim delom, oziroma zaslužkom, kakor se že reče, tako mi starejši, kakor tudi naša mladina in vsak gleda na to, da dobi za storjeno delo, ozir,oma za kako uslugo, pa če je ta še tako majhna, takorekoč že v naprej plačano, in če bi videl, da tu ali tam, od tega ali onega, nima ničesar pričakovati, ne bo šel pomagati, dostikrat celo svojemu bratu ne. — Tako je tudi kar se tiče naših ustanovitev, naših društev, na kar nam naši mlajši, ko nam pobijajo našo misel, odgovarjajo nekako ta-ko-le: "What's the use, so much work for nothing." Takih izrazov imamo vse polno pri naši mladini in se dobijo celo pri nekaterih starejših. Le malo je takih rodoljubov, ki se zavedajo dela za svoj narod, za svoje narodne organizacije in za dobrobit svoje, ali recimo naše mladine. Le premislite dragi rojaki, da tako dobre rodoljube skoro na prste lahko seštejemo. In kako so plačani? - Tako le, da tisti, za katere se največ .trudijo, za katere največ žrtvujejo, katerih korist jim je največ na srcu, jim mečejo najtežja polena pod noge in jih najbolj ovirajo pri njihovem delu. To pa naša mladina vse dobro vidi. Ni jim neznano trpljenje in preganjanje takih in zato se zopet izražajo; NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v J lir v townu, 'Vi omau.jh in tan-o«nji okolici v državi I'ennsylvaniji. naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list "Amer. Slovenec" Mr. Mathias Klu-čevšek, katerega vsem prav toplo priporočamo, da mu gre-jo na roko in pomagajo širiti naš list. Zlasti sedaj, ko je letna kampanja za pridobivanje novih naročnikov za Amer. Slovenca, prav toplo priporočamo vsem, da mu pomagajo, da pride tudi vrla johnstown-ska naselbina v tej kampanji na površje. Živijo Johnstown in njegova okolica! Uprava Amer. Slovenca. What's the use, so much work for nothing." Tako pride naša mladina ob vse veselje do zanimanja za tako skrbno obdelano narodno polje. Res je ,da mora vsak do^ bromisleči pripoznati, da je naš slovenski narod pogumen in požrtvovalen, le ene velike napake se ne more otresti, pa če bi se jo še tako rad. Tak velika napaka je — zavist in nesloga. Dokler ne bomo imeli med seboj sobratske lj,ubezni in sloge in edinosti, tako dolgo ne moremo od naše mladine pričakovati, da bi nas ona posnemala v dobrem. To pa temveč, ker ima naša mladina odprte oči in do- • bro vidi, kako se plačuje njihovim prednikom. — Da se pa razumemo, naj pripomnim, da se tu ne govori o plačilu v denarju, ker narodnega dela ne poplača noben denar. Tako delo je duhovno delo za narod in je prvo, oziroma bi moralo biti, med vsemi deli na prvem mestu glede priznanja, ki bi naj bilo poplačano z ljubeznijo, priznanjem in spoštovanjem do naših predpostavljenih voditeljev pri naših slovenskih podpornih in kulturnih društvih, pri zvezah in sploh pri vsemu narodnemu delu. — Seveda ne smemo' pri tem pozabiti na cerkve in na naše verske dolžnosti. — Gledati bi morali na to, da v vsem damo našim mlajšim dober zgled. Potem imamo šele pričakovati od naše mladine spoštovanja in ljubezni do tega, kar so zgradile naše žulja-ve roke, pa bodisi na našem duševnem ali narodnem polju. — Dokler pa razsaja med nami nesloga in zavist, nikakor ne moremo od naše mladine pričakovati tega, kar mladina pri nas samih ne vidi. — Pozdravljam g. vabitelja k razpravi. Slovanska žena z zspada. -O- Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brlhtnih mož, ki hočejo vse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Mu-letoma b svojimi Sesterimi otroci. Poleg dru-rijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema žlne je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je Slo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsake je prišla bolnn. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je. da bo '"'"bil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam boljo vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano v listih, Rajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo priSlo. ga je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje ne-verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož. Sena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor b! kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa, kakor hi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo. izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsa-kega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomngati. Požljite J3.50 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, UŠI. BIdg., Box 2006, Hollywood, Cal. Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslaho po COD. Garanti, rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2S centov. (Izrežite ta oglas In ga shranite. Vel vam bo mogoče prav prišel.) Izšel je KOLEDAR AVE MARIA za leto 1934. Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nenaročnike pa stane 50 centov AVE MARIA box 608, lemont, illinois tiskarna Slovenec Amerikanski ► Dru*tva -Trgovci -posamezniki d i dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred- no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. «£a na« n> nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ♦AMERIKANSKI SLOVENEC' r Sfr3H $ HMHIMW* J WKWdW ^W' s*n izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o " 'Osel si, Poljanec, da veš!', tako mu je rekel. Tako je tudi mislil. Bog ve, ali misli, da je tudi Črni mož osel? Ta mu bo že pokazal, kaj se pravi zajemati učenost z veliko žlico in kdo jo zajema. Da ga le sram ni! Ce bi jaz tako letel iz gostilne. .." Pomahnil je z roko, kakor bi se mu ne ljubilo več misliti. Potem je povečerjal in dejal, da poj de spat. . . Rajko je odšel iz gostilne kmalu za njim in prišel v svojo sobo čez vrt, da ga ne bi nihče videl. Preoblekel se je in vtaknil v žep pištolo, razen nje pa še črno krinko, ki si jo je bil skrivaj sešil iz blaga. "Krinko potrebujem, da me ne bo mogel kdo spoznati. Če koga srečam, mi bo prav prišla. Črni mož ne sme zvedeti, da hodim za njim, sicer bo začel name paziti." Posrečilo se mu je, da je prišel zdoma ne-opaženo. Cez pol ure je bil pri lijaku, kjer je že enkrat videl tihotapce. Bila je sicer že noč, toda zadnji krajec meseca je še toliko osvetljeval pokrajino, da bi ga kdo utegnil spoznati na nekaj korakov. To pot se ni skril za grmovjem. Spustil se je v globino, tja, kjer je zadnjikrat videl soj luči. Tam je odkril precejšen kup dračja in se za njim skril. Krinka mu je zakrivala obraz, da ga v temi ni mogel nihče spoznati. Tako se je čutil vzlic nevarnosti, ki mu je grozila docela varnega. Tihotapci bodo morali iti tik mimo njega in bo videl njihovo slednjo kretnjo. Prvi je že prišel in skočil v globino. Potem se je sklonil in se dotaknil nečesa ob steni. Za-čulo se je tiho bobnenje pod zemljo in po kolenih je zlezel v notranjost rova. Rajko se ni premaknil. Tudi drugi je prišel, tretji, četrti — vsi so se dotikali stene na istem kraju in vsi so enako izginjali drug za drugim. Tako so prihajali dobro uro drug za drugim, od petega do devetnajstega in tudi, ko je že ta izginil, se Rajko ni ganil, da se ne bi izdal. Skoraj prav tako dolgo kakor zadnjikrat je moral čakati, da so možje spet prilezli izpod zemlje. Za njimi se je tudi to pot posvetilo, Rajko je dobro videl v soju neke oddaljene luči četverokotnik, ki je bil vhod v notranjost pravega rova. Še nekaj časa je čakal. Ze je hotel vstati, tedaj pa je spet začul tajinstveno bobnenje. Brez šuma je počenil nazaj v svoje skrivališče in o-stro pogledal proti vhodu. Skozenj je prilezel neznan mož in se ustavil nedaleč od njega. Rajko je prav razločno videl, da ima dolge črne lase in prav tako črno brado, ki je krinka ni mogla docela zakriti. Za pasom se mu je svetil razen dveh pištol še odprt nož. Z desno pestjo se je opiral na kratko puško. Kdo naj bo to? Črni mož? Ali naj ga prime? Ali naj ga ustreli ? Ce zgrabi za pištolo, bo v trenutku vse opravljeno. Toda ne, skrivnosti ne sme odkriti, dokler ga ne bo mogel zgrabiti z vso zločinsko tolpo vred. "No, dovolj temno je in varni smo. Vsi so pri strelišču," je zamrmral zakrinkani mož in se pripravljal, da bi zlezel iz lijaka. Ko -je izginil, se je Rajko dvignil. "Da, Poljanec je! Zdaj ni izpremenil glasu, saj je mislil, da je sam. Drugače ga pa ne bi bil spoznal, tako dobro se je preoblekel. Na lov gre in ga vsaj nekaj ur ne bo nazaj. Nihče me ne bo motil. Kaj ko bi napravil preiskavo že danes, ne pa šele jutri, kakor sem mislil? Luč mi je tudi pustil." Preiskovati je jel zapah, bolj z roko kakor z očmi. Vrata so bila kamenita plošča, ki se je morala vsekakor premikati na nekakšnem tiru. Zunaj je bila pokrita z mahom. Pokrival jo je gost grm. Rajko jo je poskusil poriniti navznoter, vendar se mu to ni posrečilo, čeprav je napel vse moči. Spet je vstal in stopil tja, kjer je prej stal Črni mož. Pregledal je steno in odkril korenino, ki je gledala iz prsti. Toda takoj je opazil, da je mrzla in ne.upogibna. Natanko je je preiskal in dognal, da je iz železa, toda tako spretno ponarejena in pobarvana, da na prvi pogled ne bi mogel nihče spoznati prevare. Rajko jo je poskusil premakniti in posrečilo se mu je. Bila je narejena kakor vitelj in zvezana pod zemljo z železnim drogom. Ta je moral voditi do nekakšne posebne ključavnice, ki je skalnata vrata odpirala. Pravi obrat je dobil Rajko šele po nekaj poizkusih. Potem je potisnil skalnata vrata v stran in zlezel skozi odprtino oprezno v rov. V roki je krčevito stiskal pištolo. Lončena svetilka je stala v kotu in osvetljevala nekakšno predsobje. Kolikor daleč je segel njen soj, je videl Rajko, da ni živega bitja. Kamen je pomaknil nazaj in opazil pri tej priložnosti tudi konec železnega droga. Nato je vzel svetilko in pregledal rov dalje v smeri proti zasutemu koncu. Tam ni o-pazil nič posebnega. Zato se je vrnil k izhodu. Potem je krenil v ožji rov, ki je imel več stopnic. Vse je kazalo, da je morala biti zgoraj odprtina, ki pa jo je nedavno nekdo zazidal. "To so stopnice, po katerih so pognali očeta, ko so mu vzeli luč oči. Tla so vlažna. Tu se je zgodilo črno delo in tu se bom tudi maščeval. Planil bom nanje kakor blisk in nihče mi ne bo utekel!" Nedaleč odondod so bila močna železna vrata. Bila so samo priprta. Nekakšna sobana za njimi je bila nizka in ozka. Na tleh je bila raztresena preperela slama, v kotu pa je ležal počen vrč. Vse je pričalo, da jo mora Črni mož uporabljati za ječo. Rajko je šel dalje in prišel do kraja, kjer je bil rov umetno razširjen. Neiobdelane lesene klopi so bile raztresene povsod, v stenah pa je bilo zabitih vse polno žebljev. S stropa je visela svetilka, ki je1 bila še topla. To je moralo biti zbirališče tolpe. 'Odtod je vodil rov naravnost pod zemljo, dokler ga ni bilo nenadno konec ob nekem zidu. Rajko je pazljivo ogledoval, da bi odkril nadaljevanje, toda nikjer ni bilo ničesar. S svojo močno' roko je udaril po zidu in zadaj je votlo zabobnelo. Zdaj je sprevidel, da mora biti zadaj še nekaj. Morda pa tihotapci nadaljevanja rova ne poznajo? "Kje pa pride Črni mož v rov?" To vprašanje je nenadno vstalo v Rajku. "Spredaj pri vhodu ne, drugače bi ga bil moral videti. Imeti mora dohod, ki ga le sam pozna! Danes nimam več časa, da bi ga poiskal. Ce bom utegnil, poizkusim jutri. Zdaj bo treba iti, drugače se mi utegne zgoditi, da me še kdo dobi." Vrnil se' je in postavil svetilko tja, kjer jo je bil dobil. Potem je odprl kamenita vrata in prišel na prosto. Oddahnil se je. V rovu je bilo tako zatohlo, tu pa je tako prijetno in rahel vetrič ga sveži. Prsi so se mu napele, ko je prvič vdihnil mrzli zrak. Vedel je, da je zdaj varen. Črni mož ne lovi blizu vasi, tihotapci so na meji, graničarji in vojaki pa čakajo pri strelišču. Prav nič se ni skrival. Mirno je stopal po stezi proti vasi. Pravkar je šel mimo gozdarjeve hiše, tedaj pa je začul odsekan klic: "Stoj ali pa ustrelim!"