C/rasiUorSocialistr^^n delovnega ljudstva za Podravje »Tednfk« Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov. 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja •Tednik« časopisno podjetje »Pttrj- •;kl tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj 8t. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne »^ačamo. — Celoletna naročnina ^a tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Št. 13 PTUJ, dne 5. aprfla 1963 CENA 20 TIN Letnik XYI. Ptujska občina - srednje razvita v okraju in njen letošnji družbeni plan s ponedeljkom, 1. aprilom 1963 sta dobila družbeni plan in pro- račun občine Ptuj svojo končno vsebino in veljavo, ker sta nje- gov osnutek prediskutirala in potrdila tega dne oba zbora ob- činskega ljudskega odbora na skupnih in na ločenih sejah. Te seje sta se udeležila zvezni in republiški poslanec dr. Jože Potrč in Iva. Potrč. Skupno sejo je vodila predsednica Lojzka Stropnikova. Posebnosti letošnjega družbe- nega plana in proračuna sta tol- mačila podpredsednik občinske- ga Ljudskega odbora Vladimir Vrečko in Anton Purg. Slednji je v imenu sveta za plan in fi- nance obrazložil merila in sta- lišča, ki so vplivala na sestavo družbenega plana in proračuna za 1963. leto. V diskusiji so od- borniki dodali nekaj predlogov sprejetih na zborih občanov. Odbornikom in potom njih je občanom na razpolago bogato gradivo letošnjega družbenega plana in proračuna, zbrano v 2 knjigah z več kot 150 strani. V prvi knjigi je tekstovni del (86 strani), v drugi pa so tabele (67 strani). Ze po obsežnem tolmačenju oalog in važnosti industrije, kmetijstva, stanovanjskih gra- denj, šolstva in socialnega var- stva, obdelanih na skoraj 40 straneh plana, se vidi, da so ta področja tudi letos med najvaž- nejšimi, da pa je tudi ostalim priznano dostojno mesto v raz- voju kot n. pr. gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu, turizmu ter obrti. Zapostavljena tndi ni komunalna dejavnost, prosveta in kultura ter telesna vzgoja in zdravstvo. Seveda je družbeni pla npostavljen na trd- ne temelje družbene proizvodnje in narodnega dohodka, na zapo- slenost in na delovno storilnost, osebno potrošnjo in investicije. V posebnem poglavju so prika- zani občinski družbeni skladi in proračun občine. O samem družbenem planu in proračunu je dejal Anton Purg, načelnik oddelka za družbeni plan in finance v svojem tolma- čenju sledeče: Proračun občine Ptuj je za leto 1963 sestavljen po načelih spremenjenega proračunskega sistema. Ta načela vsebuje za- kon o spremembah in dopolni- tvah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavo- dov. Sestavljen je tudi po nače- lih, ki so še posebej poudarjena v specialnih predpisih in smer- nicah višjih politično teritorial- nih enot. Principi spremenjenega prora- čunskega sistema, ki jih vsebuje letošnji predlog proračuna, so kvalitetno nov prispevek v iz- popolnjevanju demokratičnosti našega družbenega sistema in pomenijo za proračunsko potroš- njo naslednje novosti: ! Proračunska sredstva in' njih obliIogoji za oblikovanje posamez- nih virov proračunskih dohod- kov v letu 1963; realne potrebe F>o proračunskih sredstvih po- sameznih koristnikov občinske- ga proračuna in občinskih skla- dov. ProračunslremenKev Predlog družbenega plana in proračuna občine Ptuj računata za 1963. leto s povprečno 11 ®/« večjo davčno obremenitvijo ozi- roma z 11 "/o večjo realizacijo do- hodnine in doklade. Na višjo realizacijo ne bo vplivala iz- ključno povečana občinska do- klada, ki je predvidena pred- vsem za Dravsko in Ptujsko po- lje, ampak tudi doslednejša iz- terjava davčnih zaostankov, ki so že dosegli neopravičljiv ob- seg. Evidenca po stanju 31. XII. 1962 izkazuje naslednje zaostan- ke: dohodnina 16,274.000 dinar- jev, gozdna taksa 26,000.000, pav- šalna skočnina 6,000.000, občin- ska doklada 27,828.000, bolniški stroški 32,789.000 dinarjev, ostalo 16,801.000 dinarjev; vsi zaostan- ki skupaj so znašali 125,692.000 dinarjev. Sprememba orgcinizacije pobiranja davčnih Kiostankov Porast zaostankov je predvsan posledica nediscipliniranosti pri- zadetih zavezancev, delno pa tu- di nesmotrne izterjave, ki je bila za nekatere dajatve organizira- na preko krajevnih uradov. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, smo vso izterjavo obveznosti ponovno prenesli v pristojnost uprave za dohodke in prenehali s pobiranjem gotovine, ker je ta občina preveč zastarela, obenem pa je omogočala izterjevalcem preveč samovolje. S spremenje- (Nadaljevanje na 2, strani) V občini Ormož iuJi le^os povdarelc na kmetijsivu v soboto, 30. marca, sta na skn pni se|i zbora ObLO Ormož raz- pravljala o družbenem plaim in proraj^nnii občine za l«to 1963 ter na ločenih sejah sprejela odloka o dražbeoem plana in prora- čnnn. Iz uvodnih besed predsednika občine Matija Pajnkiharja in iz poznejše razprave je bilo razvi- dno, da so v letoSnjem družbe- nem planu in proračvmu upošte- vane želje občanov, smernice i družbenega plana pa temeljijo na gibanju gospodarstva v letu 1962 in na osnovi zveznega, republi- škega in okrajnega družbenega plana. Družbeni plan občine je sestavljen na osnovi dejanskih možnosti in vsklajen z najvažnej- šimi i>otrebami. Letošnji družbeni plan daje poseben poudarek kme- tijski proizvodnji, ki se bo letos povečala za 18,3 odst., industrij- ska proizvodnja pa se bo poveča- la za 42 odst. napram lani. Glede na (»bstoječe naloge nalaga per- spektivni razvoj občine velike in odgovorne naloge. Velika inve- sticijskega vlaganja v kmetijstvo, indlustrijo, v stanovanjsko izgrad- njo, v zdravstvo, šolstvo, trgovi- no, gostinstvo, v gradbeništvo in obrt spreminjajo način proizvod- nje in postavljajo proizvajalce na odgovornejše mesto. Med osnovne naloge družbenega plana občine spada predvsem krepitev proiz- vajalnih sil in delavskega samo- upravljanja, delitev dohodka po vloženem delu, pospešeno izobra- ževanje, povečanje produktivno- sti dela, krepitev komunalnega sistema in povečanje interesa ko- lektivov v gospodarskih organi- zacijah za dosego večjih uspehov. Povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka Na doseženih materialnih pogo- jih v letu 1962 se predvideva le- tos v občini doseči družbeni pro- izvod v višini 3.208 milijarde dn in narodni dohodek v višini 3,051 milijarde din. Letos se bo po- vprečno narodni dohodek povečal za 19,1 odst., v privatnem sektor- ju gospodarstva samo za 11,4 odst, v družbenem sektorju pa j za 19,4 odst. napram lani. Najbolj' se bo narcxini dohodek povečal za . 41,8 odst. v industriji, najmanj pa v trgovini. Produktivnost dela v družbenem sektorju gospodar- stva naj bi se po družbenem pla- nu dvignila za 5 odst. na osnovi boljše tehnične opremljenosti in večje mehanizacije. Močna investicijska izgradnja Letošnji družbeni plan občine predvideva vlaganje prvenstveno za dograditev že začetih objektov, preostali del investicij pa tam, kjer bodo dale v kratkem časov- nem obdobju čimvečji učinek. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada je pred- vsem treba usmeriti z razliko od prejšnjih let v panoge terciarne dejavnosti in v nujne naložbe za potrebe industrije. Letošnje inve- sticije v znesku 1.323..571.000 din bodo uporabljene predvsem za razvoj gospodarstva in dvig druž- benega standarda. Za potrebe go- spodarstva bo letos v občini vlo- ženo 1,067.677.000 din, za družbeni standard pa 255,894.000 din ali 26,1 odst. vseh investicij | V kmetijstvu so investicije predvidene za gradnjo vinske' kleti, hlevov, nakup mehanizaci-' je, gradnjo lop in za manjše adaptacije trgovskih lokalov. V ta namen družbeni plan občine predvideva za potrebe kmetijstva i 972 milijonov dinarjev. Dolgolet- na vlaganja v vinogradništvo in sadjarsko obnovo v okviru KZ terjajo težke milijone (Nadatievanie na 2. stran:) Od 29. marca do 1. aprila se je mudid na prijateljskem obisiku v rnaiši državi predsednik Mehike Adolfo Lopez Mateos s svojim spremstvom kot gost predsedni- ka Tita. V skupni izjavi obeh predsednikov je med drugim re- čeno, da sta se menila o večjih možnostih za sodelovanje med obema državama v najvažnejših mednarodnih vprašanjih seda- njosti. Razgovori so potekali v ozračju enakopravnosti in v du- hu iskrenosti, prijaitelj®tva in medsebojnega razumevanja, značilnega za odnose med Jugo- slavijo in Mehiko. ^ Obisk predsednika Lopeza Mateosa Jugoslovansko glavno mesto je dostojno sprejelo visokega mehiškega gosta kot predstavni- ka dežele, s katero imamo, po- sebno kar zaide\'a zgodovino, mnogo skupnega. Predsednik Lopez Mateos vodi v mednarod- nih odnosih politiko, ki je zelo blizu nevezanim deželam, zato ni nič čudnega, če je Mehika vedno med tistimi v najvišjih medna- rodnih organih, ki se zavzema za enakopravnost, za prijateljsko sodelovanje na podlagi enakosti in za mir. V prepričanju, da mora biti mir skrb vsega človeštva, sta se predsednik Lopez Mateos in Tito strinjala med razgo\x>ri, da se- danji položaj terja, da si vsi na- rodi sveta kar na.ibolj prizade- vajo za utrditev miru in da je edini način za dosego tega smo- tra v urejanju problemov z mi- roljubnimi razgovori. Razlike med državami z raznimi družbe- nimi in gospodarskimi sistemi pri tem niso o\'ira. da ne bi mo- i gli razviti konstrukti\'nega sode- ; lovania m da ne bi našli naibolj- ' še rešitve za mednarodne pro- j bleme v okviru mednarodniih or- ganizacij. Predsednik Tito bo obiskal Mehiko verjetno še letos jeseni. • »»Luna IV« leti na Mesec v torek so v SZ izstrelili novo sovjetsko vesoljsko raketo proti Mesecu. V njej je avtomatična postaja, ki tehta 1422 kg in v redu deluje. Pot, po kateri ra- keta leti, se povsem ujema z ra- čuni. Pričakujejo, da bo avto- matska postaja pristaila na Me- sečevi površini in od tam poši- ljala na Zemljo potrebne p<^at- ke. Uradno sovjetsko poročilo ne govori natančneje o nalogah, ki jih ima postaja, zato pa o tem to- liko več domnevajo znanstveniki drugih dežel. Znano je, da se je sovjetsikim znanstvenikom do- slej posrečilo poslati v vesolje skoraj poldrugo tono instrumen- tov. Naijnovejša positaija pa je, kar zadeva težo instrumentov, prekoračila vse druge. Postaja, ki so jo 12. februarja leta 1961 izstrelili proti Veneri, je tehtala 643,5 kg, postaja, ki še leti proti Veneri, pa 893,5 kg. Sodijo, da je na najnovejši vesoljski postaji tudi naprava, ki bo natančneje ugotovila možnost za človekov polet na Mesec. • Upor v Argentini Za prvoaprilsko razpoloženje so poskrbeli argentinski mornar- ji, ki so se uprli proti vladi pod vodstvom upokojenega generala Menendeza in sestavili tudi upomLško vlado. Po sporočilu vlade so upor že zadušili, čeprav se upornik' še upirajo v nekate- rih vojaških oporiščih. Iz Pari- za pa poročajo, da se bo končala velika stavka rudarjev, ki j« močno odjeknila v Franciji. 7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVI A Pravilna prehrana in zdravje 7. aprila pred štirinaijstimi leti je podpisi^o oseminosemdeset držav ustavo Svetovne zdrav- stvene organizacije in tako de- jansko p>otrdilo osnovno načelo te ustave, da je zdravje ena iz- med osnovnih pravic slehernega človeka Od tega dne naprej praznujemo vsako leto 7. aiprila svetovni dan zdravja ter želimo 6 tem opozoriti na zdravstvene probleme, ki nastajajo in ki jih je treba reševati v svetx>vnem merilu. Sodobno pojmovanje zdravja ne pomeni samo, da nekdo ni bo- lan ali pohabljen, ampak pome- ni zdravje čim boljšo fizično in psihično kondiciijo človeka v 25dravem socialnem okolju, po- stavlja pred to organiziacijo po- sebne naloge, ki jih je treba na poseben način reševati. Vse te naloge izvaja svetovna organi- zaidja prek svojih regionalnih komitejev, s pomočjo svojih znanstvenih centrov ter laibora- torijev. Z organizacijo vsa-koletne pro- slave svetovnega dneva zdrav- ja skušajo ta organizacija in zdravstvene služibe posameznih daržav utrditi med prebdivalstivom zanimiande zia določena zdrav- stvena vprašanja in ga poridobditi za sodelovanje pri iajgegainju ustreizaiih zdravstveniih progra- mov. Tako je svetovni djati zdrajvja 1966. leta nosil geslo »'Mrčes — sokriivec bolezni«, ter s tem opo- zoril na bolezni, ki se žirijo z mrčesom. Leta 1957 je obravna- val vprajšanje »Hrana in zdrav- je«. 1958. smo pod geslom »Pra- vioa do zdravja si utira pot« ugotavljali razvojno pot in na- predek zdravstvene službe v po- sameznih državah. Leta 1959 se je po celem svetu obravnavalo vprašanje »Duševno zdravje in duševne bolezni v sodobnem svetu«. Takrat smo opozarjali na množični pojav nevroiz, problem alkoholizma in osebnih motenj, karaikterna odstopanja pri mladini itd. V letu 1960 je sve- tovni dan zdravja izzvenel v po- zivu vsemu svetu: »Izkorenini- mo malarijo«. Geslo tega dne v letu 1961 se je glasilo: »Nesre- čam se lahko izognemo«. Nesre- če so v vsem svetu v izrednem porastu vzporedno z mehaniza- cijo in naraščajočim prometom. Lani je bila izbrana tema »Cu- vajmo vid, preprečujmo slepo- to!« Svetovni dan zdravja v letu 1963 je pod geslom »Lakota — bolezen milijonov«. S tem želi svetovna zdravstvena organiza- cija še posebej poudariti, da je podhranjenost neposreden vzrok boleznim in da v znatoi meri prispeva k zelo nizki zdravstve- ni ravni velikega dela svetov- nega prebivalstva. V naši državi ne moremo govoriti o lakoti, za- to poteka ta dan pri nas pod ge- slom »F»raviilna prehrana in zdravje«. S tem hočemo pouda- riti potrebo, da zagotovimo člo- veku ne samo zadostno, temveč tudi pravilno sestavljeno pre- hrano. Način prehrane in razpoložlji- ve količine živil .so bile v vseh zgodovinskih obdobjih odvisne od družbenih formacij, od go- sipodarske zmogljivosti držav in rodovditnosti zemlje. Najbolj tes- na in najbolj neposredna je od- visnost med raizpoložljivo količi- no živil in številom prebivalstva. Zgodovina nas uči, da je število prebivalstva vedno naraščalo hitreje in še naraišča bolj kot si more človeštvo zagotoviti prehrane. Po podatkih FAO (or- •ganizaoija za prehrano in polje- delstvo) strada danes po svetu nad polovico prebivalstva. V prej;šnjih stoletjih in pone- kod še danes je v ospredju vpra- šanje količine živil in ne toliteo sestav prehrane. Posamezniki so že ta-krat spoznali, da sta aa zdravje organizma važna tudi kaikovost hrane in njen sestav. Vsa ta spoznanja eo slonela ne izkušnjah. V današnjem žasu smo te izkušnje podkrepili z znanstvenimi odkritji in prek njih spoznali posamezne snovi, ki so nujno potrebne za pra/vil- no rast in življenje človeka. Spoznali smo, da potrebuje teld poleg belja^kovin, maščob in og- ljikovih hidratov še kopico dru- gih snovi (njpr. vitamine), ugoto- vili smo, katera in v kaikšnih množinah jih vsebujejo posa- mezna živila in koliko jih dnev- no potrebuje človek za svoj pra- vilen razvoj. S taiko usmerjeno prehrano smo preprečili in pre- prečujemo nekatere bolezni. Do- zoreli so tudi pogledi na diete- tiko. ki temelji danes na sodob- nih načelih o prehrani zdravega človeka. V Jugoslaviji pridelamo po vojni na prebivalca (po poda^tkih sveta za go.spodarstvo FLRJ) na leto približno: 266 kg žita, 23,6 kg mesa, 6 kg maščob, 60 kg krompirja, 7 kg fižola, 64 kg ze- lenjave, 29 kg sadja, 81 kg mle- ka. Proizvodnja živil nenehno raste. Opažamo, da prehrana ni vedno v skladu z razpoložljivimi količinami živil, ker se ravna ■po prehrambnih navadah in ekonomski zmogljivosti posa- meznikov. Prehrana našega pre- bivalstva imia to karaikteristiiko, da porabimo veliko ogljikovih hidraitov (žito. krompir) in ma- ščob (predvsem živalsikih), toda majhne količine vitaminov in rudninskih snovi. Obstajajo si- cer razlike med republdikami in pokrajinami, vendar te niso bi- stvene. Statistike iz stare Jugo- slavije kažejo, da je bila takrat prehrana mnogo slabša, kot je danes. Večina prebivalstva se je hranila samo s tem, kar so sa- mi pridelali, njihov izbor hrane je bil ozek, primanjkovalo je predvsem živalsikih beljakovin. Stuktura prehrane se je med vojno zelo ix>slabšala. Se nekaj let po vojni so ankete iz posa- meznih republik pokazale zelo neuravnovešeno, enostransko prehrano. Tako stanje se je iz leta v leto boljšalo. Danes ima- mo na razpolago zadostne koli- čine kakovostnih živil, prav tako ni težko najti navodil za pravil- no sestavo prehrane. Zaradi vsega tega je postalo jasno, da so vprašanja prehrane prerasla okvir posameznika in postala resen družbeni problem. Zato ni letošnji svetovni dan zdravja pomemben samo za na- rode, kjer vlada lakota in kjer trpijo zaradi kolonializma, am- pak je opozorilo tudi za nas, da moramo posvetiti vprašanju pravilne sestave prehrane še več pozornosti. Zavedati se moramo, da izobilje živil še ne pomeni zdrave prehrane Dr. Mitja Mrgole Mednarodna pomo£ predvsem narodom, ki še trpijo giad in ki jih kosijo bolezni stran 2 TEDNIK PTTJ, DNE S. APRILA 1963 Letovišče srod Bori že odprto Od nedelie, 31. marca 1963, jc odprto letovišče &rad Bzneje pa je že v6č rezervacij. Za celo letoviško sezono je že sklenjena pogodba s potovalno agencijo z l>unaja, ki skrbi za skupinska potovanja z avtoibusi na Jadransko morje ih se bodo vse skupine pri odho- du in na povratku oglašale in žadiržaile 2 do 3 dni na Borlu. Cen penzionu letoviSče (1.300 do 1.800 din) za letošnjo sezono ni zvišailo. K t«j vsoti ne sp«da turistična taksa. Na prvi dan letošnje sezone 31. marca 1963 je že prišlo nekaj gostov kljub težkemu dosrtopu po pošikodovanih acifaltiranlh ce»tah Do 1. maje, ko se bo od* prla glavna turiertičina sezon«, bodo ce»te že popravljene in i* bo več problem, kako pPiti do na«ih letovišč. K V. LetoviSče grad Bori Delo v kmetijstvu se Je odprlo Letošnja dolga zima je s svojo debelo snežno odejo prizadela številne posevke, delno uničila, sadonosnike, zlomila Itt pripogttila je precej gozdnih dreveš in na- pravila je mnogo škode fta go- spodarskih in stanovanjskih zgradbah. V času spomladatiske iz dneva v dan narašča. Gufaalfl so se ceste, ob gubah žo nastajale razpoke na cestišču iz katerih še vedno kipi blato. Promet je otež- kočen, cestarji in avtomobilski vlačilci in buldozefrji itnajo pol- no dela. Tudi v hribovitem svetli je letošnja odjuga t>oVzročila pre- cejšnjo škodo. Odttgali so se pla- zovi, na katetih je stala hiša, Sli pa je površina bila obnovljena z mladim vinogradom. Ker je zirtia povzročila v&liko gospodarsko škodo pri nas kot v drtlgih dtža- vah, moramo letos kmetijstvu posvetiti vso skrb. Neočiščena sadna drevesa Se vedno čakajo v sadovnjakih in če jih ne bomo pravočasno očistili, bodo postala žarišča nalezljivih bolezni in škodljivcev. Tu in tam so sslomljene veje povzročile glo- boke in precej široke rane ha j drevesu, ki jih je treba obgladiti | in zamazati z ustrezno snovjo. Nepotrebno vejevje, staro skorjo irl Stare panje je treba odstraniti, s čimer bomo najbolje ščitili sa- dno drevje pred boleznimi in škodljivci. Tudi Vinograde je tres- ba temeljito pregledati že prfed pt-VO spomladanska kopjo in ugo- toviti stanje trsja ter vse zlomr- Ijend, rakasto in t>bolelo izločiti; Vso skt-b pa je treba posvetiti gozdovom. GOzd kot važen tiara« veh zaklad dobiva Iz leta V letoj potnembnejšo vlogo v našem go- spodarstvu. Važnost in poinert go- ždov je v današnjem času vsa- kemu znana. Zato družba vlaga V pogoždovalije in nego gozdov velika sredstva. Važna je nega m žaščita gozdov, ki lahko vpliva na večji prirastek lesa. Tudi iz gozd- riih pOVfšift je ti-eba čimprej prav tako kot it sadovnjakov izločUi ves polomljen, zvit in upogtljert les.' " s- - -..-7 - drtiehlti je trebSj da je letošnja debela snežna odeja zelo priza- dela posevke pšenice in rži. Tudi ožimfiemu ječmenu ni prizanesla. Zato je treba primerno skrb po- svetiti prvemu spomladanskemu dognojevanju, ki naj bo pravoča- sno in dovoljno. Olede na pozni začetek pomla- di bo nekaj manj časa za spo- mladansko setevi Zasebni uroiz- vajalci si bodo zagotovili pri-, meftte količine umetttih gnolil in zaščitnih sredstev na ta hačln, da bodo sklenili pravočasno koope- tacijSke {»godbe. Ptujska občina-srcdnje razvita v okraju in njen letošnji družbeni plan (Nadaljevanje s 1. strani) no organizacijo pobiranja ožiro- iha izterjave pri nerednih zave- zancih in dolžnikih bo mogoče zaostanke zmanjšati ih povečati i-ealizacijo v planiranem obsegu. Z doslednejšimi ukrepi na tem F>odfočju se bodo prav gotovo strinjali vsi redni davčni zave- zanci, kar bo izboljšalo discipli- no pravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti. Iz lanskega leta prenesena sredstva Na obseg razpoložljivih prora- čuhskih sredstev oziroma do- hodkov v letu 1963 odločilno vplivajo prenesena stedstva iz prejšnjega leta, ki so 5,7-krat večja od prenesenih sredstev iz leta 1961 v 1982. Večji prenos sfedsteV izvira delno iz presež- ka dohodkov preteklega leta v zftesku 53,582.000 dinarjev, ki se pokriva oziroma približno ujema z zneskom prenesenih neporav- nanih obveznosti. Med preftese- ftimi sredstvi je tudi posebna obveznost, proračunslia t arVa v znesku 54,401.000 dinarjev, ki je v letu 1962 ni bilo dovoljeno ko- ristiti, medtem ko je izvršni svet LRS v letu 1961 odobril ko- riščenje posebne proračunske rezerve v višini 80 "/o. Ostali viri dohodkov, ki se de- lijo med politično teritorialne enote po posebnih predpisih, ter drugi razni dohodki ne vplivajo bistveno niti na obseg niti na povečanje proračunskih sred- stev. Ce torej upoštevamo vse te- koče dohodke ter prenesena sredstva iz prejšnjega leta, bo razpolagala občina v letu 1963 z 1.385,613.000 dinarjev skupnih proračunskih dohodkov, kar po- meni 16,1 "/n več v primerjavi z letom 1962. Ce pa primerjamo samo tekoče dohodke, to so do- hodki, ki jih bo dosegla občina v 1963. letu brez prenesenih sredstev, z doseženimi dohodki prejšnjega leta, ugotovimo, da še povečajo v letu 1963 prora- čunski dohodki le za 11,8 ®/o. predlog proračunskih sredstev oziroma proračunskih dohodkov torej temelji na realni zmoglji- vosti našega gospodarstva in prej navedenih okoliščinah, ki vplivajo na oblikovanje prora- čunskih sredstev v letošnjem letu, zato predstavlja trdno osnovo za razdelitev teh prora- čunskih sredstev na družbene sklade in proračun, preko kate- rih poteka proračunska potroš- nja. Izvor in struktura proračunskih dohodkov Pred obrazložitvijo proračun- ske potrošnje ozirortja proračun- skih izdatkov si je zanimivo ogledati še strukturo proračun- - skih dohodkov z vidika njihovih ; izvorov. Skupni tekoči prora- ■ čunski dohodki občine so se v letih 1961-1963 takb gibali- 1961: : od prebivalstva 341.000.000, iz i gospodarstva 414,000.000 dinar- : jev, 1962: od prebival. 394,000.000, j ( iz gospodarstva 745.000.000 in! i 1963: od prebivalstva 496,000.000 : in iz gospodarstva 809.000.000 di- i narjev. Struktura dohodkov od c prebivalstva je bila 45. 34.6 in | s bo letos 36,4, iz gospodarstva pa j i fl.=i.4 in letos fi3.fi. i Proračunski dohodki, ki so odvisni od višine in gibanja osebnih dohodkov zaposlenih v občini (proračunski prisiDevki iz osebnega dohodka), so planirani v znesku 518 milijonov dinarjev, kar znaša že 40,5 "/o vseh tekočih proračunskih dohodkov občine. To pomeni, da dobivajo v struk- turi proračunskih dohodkov ob- čine vse pomembnejšo vlogo in obseg zares dohodki iz družbe- nega sektorja gospodarstva in s tenn dohodki, ki so odvisni od osebnih dohodkov zaposlenih. Pospešena reforma proračunskega sistema Razvoj komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja je zelo pospešil refofmo pirora- čunskega sistema in narekuje nadaljnjo decentralizacijo pro- računske potrošnje v vertikalni in horizontalni smeri. Proračun- ska potrošnja, ki poteka preko proračuna, se postopoma oži in zmanjšuje, povečujejo pa se sredstva in proračunska potroš- nja, ki poteka skozi številne družbene in profačunske sklade. Sistem usmerjanja skupnih proračunskih dohodkov, ki je uveljavljen v letošnjem predlo- gu proračuna občine Ptuj, vse- buje določene kvantitativne in bistvene kvalitetne spremembe. Poudariti je potrebno predvsem kvalitetne spremembe, ki se iz- ražajo v usrrieritvi proračunskih dohodkov za stroške rednega fioslovanja uprave občinskega judskega odbora, ki prihaja na sistem delitve dohodka. Novost: skladi krajevnih skupnosti Uvedba skladov krajevnih skupnosti bi naj spodbudila kra- jevne činitelje k večji mobiliza- ciji sredstev, uvedba sistema de- litve dohodka v organih držav- ne uprave pa bo prispevala k racionalnemu in kvalitetnemu delovanju uprave. Predlog sta- tuta občine predvideva, da bodo krajevni odbori posameznega območja krajevnega urada se- stavljali krajevno skupnost, ki bo imela svoj komunalni sklad in finančni načrt, v katerega se bodo stekali vsi dohodki krajev- nega samoprispevka in določen del skupnih proračunskih do- hodkov občine in iz katerega bo krajevna skupnost finansirala ne le vzdrževanje krajevnih cest, ampak tudi razvoj drugih kra- jevno pomembnih objektov in skupnih služb. Krajevni odbori in njih financiranje v letu 1962 so krajevni odbori finansirali svoje izdatke preko občinskega cestnega sklada, v katerem so imeli na razp>olago 4.626.455 din. in preko občinske- ga komunalnega sklada, v kate- rem jim je bila zagotovljena udeležba na občinski dokladi v ^^nesku 7.000.0000 din. Precejšen del razpoložljivih sredstev ni bil izkoriščen zaradi dolgotrajnih in zamudnih postopkov finansira- ija iz centralnih občinskih skla- 3ov. Zato je bila ustanovitev ;kladov krajevnih skupnosti* ki j majo značaj prnrpPiiH^kih skla- občinskega ljudskega odbota upravljajo krajevni odbori na sl^upni seji, po sprejetju štatUta pa sveti krajevnih skupnosti, popolnoma utemeljena. Skladi krajevnih skupnosti bodo v lelU 1963 razpolagali skupno z okoli 28 milijoni dinafjev sfedsteVj ki jim bodo zagotovljena š JjreliO- eom nepotabljenih sredstev iz občinskega komunalnega in cestnega sklada v znesku 7,2 mi- lijona dinarjev, z udeležbo na pobrani občinski dokladi od kmetijstva V znesku 13i800;0«) dinarjev, ž dotacijd občinskega komunalnega sklada za male asanacije v znesku 4 milijone dinarjev, iz krajevnega samo- prispevka pa okoli 6 milijonov dinarjev. Poleg navedenih dohodkov pa bo dotiral v sklade nekaterih krajevnih skupnosti določena sredstva tudi svet za pfosVetb in kultui-o v soglasju z občinskim svetom Svobod in z občiftsko zvezo za telesno kUltUro žA Ure- ditev prosvetnih dvoran, klUboVj otroških igrišč. Š tem bo ddse- žena večja koordinacija v Ure- ditvi in upravi havedenih Ob- jektov. Krajevne ceste in ratnl komunalni objekti Predlog odloka u proračunu občine določa tudi procentualno udeležbo posameznih krajevnih skupnosti na deležu občinske doklade od kmetijstva. Ta ude- ležba temelji na dveh objektivi- ziranih kriterijih. Prvi kriterij je dolžina krajevnih cest in po- goji vzdrževanja teh cest, drugi kriterij pa so ostali komunalni objekti (pokopališča, vodovod, razsvetljava, kopališči i. dr.), katerih urejanje je že v teku ali pa obstajajo za njihovo ureditev močna lokalna prizadevanja v obliki mobilizacije lastnih sred- stev. Celotni mehanizem zbira- nja in razpolaganja s sredstvi komunalnih skupnosti bo praV gotovo učinkovita materialna osnova za spremembo in razši- ritev vloge in funkcij doseda- njih krajevnih odborov od bo- dočih svetov krajevnih skupno- sti. Zato je potrebno, da vse za- vestne in subjektivne sile v ob- čini ta proces |>ospešujejo ih razvijejo s svojim vplivom in intervencijo. Nov usiužbenski sistem Letos bodo uvedli nov usiuž- benski sistem v Sloveniji skoraj vsi državni organi, to je vsi or^ gani ljudskih odborov, večina sodišč in javnih tožilstev. Predvidena je tudi uvedba no- vega uslužbenskega sistema v I orga"''- nhPinske?a liild-skee?! ' (^Nadaljevanje na 3. štfShi) V občini Ormož tudi letos povdarek na kmetijstvu CMldcljevalije s 1. strani) Zrn pcArsbe industrije bo letos r)oi«nih 45 mlUJtmorv, za trgovino 17 milijo«>ov din, za goetinetvo 2 milijona dinarjev, preostala dva milijona p« sta namenjena za stroške izdelave načrta za grad- njo novega hotela v Orn«j4u. V pogozdovanje in obnovo jiego ter za zaščito gozdov bo vloženih 1® fnllijofiov din In ea potrebe obrti 10 milijonov dinarjev. V in- dustriji bodo investicijska sred- stva porabljena za rekonstrukcijo Opffkarnei z« nakup raznih po- trebnih »ttojev ter transforma- tOfSkfe postaje pri tovarni »Jože Kerenčič«. Leto« bencinska Srpalka in 32-itcmov(injski blok v Oimožu v Ormožu bo letos zgrajena bencinska črpalka, katere grad- nja bo veljala 28 milijonov dinar- jevi Nadalje bo zgrajen 32-sta- ndvanjski blok, dograjen šestor- ček v Podgorcih, zdravstveni pa- viljon v Ormoiu, vodovod itd. Del sredstev bo i>o družbenem planu usmerjen v popravilo in gradnjo cest, manjši znesek pa v nakup šolske opreme, učnih pripomočkov za šole in za popra- vila Šolskih poslopij. Značilnost predvidenih investicij za letos je v tem, da so usmerjena v tiste namene, ki jih narekuje splošni gospodarski rarvoj občine. Kmetijstvo - osnovna gospodarska panoga Perspektivni razvoj kmetijstva nalaga večje pridelovanje Icrme. Količinsko se bo proizvodnja krmnih rastlin v družbenem sek- torju napram lani povečala za 120 odst; Redna rodnost v vino- gradništvu bo letos na družbe- nem sektorju zajela 280 ha vino- gradov s povprečnim donosom 60 mte groT-.dja po ha. 100 ha vino- gradov je v investicijskem vzdr- ževanju starih do treh let, 72 ha vinogradov pa bo obnovljenih le- tos. Posebno skrb zadruga posve- ča tudi sodelovanju s kmeti-za- družniki. Letošnji akcijski pro- gram obseg 4.537 ha v zasebnem in na družbenem sektorju. Žival-j ska proizvodnja v sodelovanju se bo letos napram lani povečala za 581 glav pri govedi, v prašiče- reji pa za 1127 glav. Predvidene proizvodne uspehe bo moč doseči samo z dovodno uporabo umet- nih gnojil, zaščitnih sredstev in dovoljno agrotehniko. Poraba umetnih gnojil se bo letos na- pram lani povečala za 980 ton, v kooperacijski pa za 430 ton, Za- nimivo je, da je poraba zaščitnih sredstev letos vidno porasla na- pram lani, samo v sodelovanju je manjša za 2 toni. Letos se bo stalež govedi povečal od lanskih 777 glav na 1400 glavj Urbanistično in komu- nalna dejavnost Razvoj zmogljivosti industrije bo povzročal nadaljnjo koncen- tracijo prebivalcev v mestu, kar bo v mestu povzročilo pomanjka- nje stanovanj. V komiunalnem pogledu čakajo občino v letu 1963 velike naloge, največje pa pred- stavljajo dograditev vodovoda, kgraditfev- Trencinske črpalke^ ka- nalizacija) popravilo inv modernir zacija dotrajanih cest in drugo. Družbeni olan oredvideva letos 130 milijonov dinarjev za staiH>- vanjsko graditev v občini. Do- graditi je treba 32-stanovanjstei blok v Ormožu in učiteljski blok v Podgorcih. Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo poleg navedenega sht- žila tudi kio4 posojilo za gradn^ stanovanjskih hiš zasebnikov, s čimer se bo pridobilo do konca letošnjega leta približno 65 novih stanovanj. Gostinstvo in turizem Nujen je dvig in napredek go- stinstva in turizma. Gostinsko' mrežo je treba urediti tako, da bo sposobna nuditi solidno ix>- strežbo v prijetnih lokalih. Vse to pa zahteva velika sredstva. Več pozornosti je treba posvetiti tudi čistoči mesta, urejevanju ra*nih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti in hitreje je treba pritegovati tuje turiste To dose- žemo samo z ureditvijo primernih turističnih točk, ki bi naj poleg pristnih vin turistom nudile raz-' ne Iskane specialitete. Za razvoj turizma je v občini nujen hotel in ureditev cest, Fotreba po ureditvi nekaterih trgovin Iz dneva v dan se čuti ix)treba Po razvitejši obliki trgovine na drobno, kakor tudi v odkupni tr- govini kmetijskih pridelkov. To zaostajanje se predvsem odraža v zastarelih neurejenih odkupnih postajah, v neprimerni opremi, v slabih prostorih, v pomanjkanju sposobnega kadra, Družbeni plan predvideva letos ureditev trgovin v Podgorcih, Ivanjkovcih in pri Miklavžu. Letos se bo po driiž-' benem planu povečal promet zai 4,5 odst. in bo znašal ha enega zaFK>slenega 9,565.000 din. Kulturna dejavnost bliže delovnim ljudem Kulturna dejavnost se mora, čimbolj približati delovnim lju- dem. Kulturno življenje je treba bolj oživiti v društvih in nuditi občanom več kulturnega razve- drila. Ni dovolj samo, da bo. knjižnica v Ormožu letos pbv€>». Čala število knjig, ampak je tr&» ba tudi" pritegniti bralce. Dela^- (Nadaljevanje na 3. strani)- Nckol vprašani nirha Hovlosu, po$lovod|i somoposfrcžniccvormo]^ Samopostrežnice so glede sa- mostojne izbire blaga pri potroš- nikih zelo priljubljene, ali tudi v v Ormožru? Res je, da je samopostrežnaca sodobna trgovina, ki najbolje za- dovoljuje potrebe potrošnikov^, saj ima prednost pted drugimi trgovinami, predvsem zaradi esr- tetskega izgleda, samopostrežbe - in večje higiene. Za vse te pred- nosti samopostrežbe so potroš- niki iz dneva v dan bolj dovzetni. Kmečki prebivalci radi zahajajo v samopostrežnico, čeprav še se niso dovolj udomačili. Lepo nalo^ žene dolge jKJlice razstavljenega blaga potrošnika v samopostrež- nici spomnijo na nakup raznega blaga. Cene so v samopostrežnici enake cenam drugih špecerijskih trgovin v Ormožu, Zanimivo je, da v samopostrežnici raste število kupcev. 7-članski kolektiv trgo- vine se trudi za izvršitev postav- ljenih nalog v prometu, upošteva želje potrošnikov, zbližuje trgovi- no s potrošniki in skrbi za širo- ki sortiment blaga in s tem za ve- liko izbiro. Omeniti je treba, da se potrošniki še vedno niso do- volj prilagodili samopostrežnici, ki poleg drugih prednosti vpliva na višjo raven in na kulturni dvig občanov. Lanski 100- in večmilijonski promet s prehrambnim blagom se letos zaradi uvedbe samopo- strežnice v Ormožu deli, zaradi tega in zaradi nizke kupne moči prebivalcev v občini imajo ostale trgovine manjši promet. Ali je res, da bo samopostrež- nica Ormož poleg drugega, pro- dajala tudi mleko, kruh in meso? 2e ob otvoritvi samopostrežni- ce v Ormožu smo bili v razgovo- ru s ptujsko mlekarno, da bi nam dostavljala kondenzirano mleko v steklenicah, vendar bomo glede na to zmogljivost mlekarne priče- li prodajati steklenično konden- zirano mleko šele v prihodnjih dneh. Ne moremo si zamisliti so- dobne samopostrežnice brez pro- daje kruha in mesa. V ta namen »omo potrošnike zalagali s kru- hom, mlekom in s mesom že od prvega aprila dalje. Kolektiv „Izbire" vas vljudno vabi tia ogled novfi trgovine s pohištvom in tehničnim materialom na Zadružnem trgu v Ptuju. Jamčimo za ugoden nakup, zmerne cene in solidno postrežbo Mesto poljedelstva v kmetijstvu Inž. Egon Zoreč Vzporedno s splošnim razvo- jem se v zadnjih letih razvija tu- di poljedelstvo. S tem v zvezi je vedno vidnejša vloga kmetijske zadruge^ ki postaja organizator vseh večjih akcij za povečanje in zboljšanje kmetijske proizvod- nje ter graditelj našega družbe- nega sistema na vasi. Kmet se vedno bolj približuje kmetijski Zadrugi In na vasi narašča gospo- darska dejavnost. Za povečanje storilnosti v poljedelstvii in proiz- j vodnosti poljedelskih ze.-niji.šč je! določena vrsta smotrn.n ukrepov j od uporabe kvalitetnega semena, | umetnih gnojil, varstva oosevkov, j boljSe agrotehnike, uvajan ja ko-1 lobarja in mehanizacije. Čeprav j ima poljedelstvo v Sloveniji ome- i jen pfostor, je vendar dclo-^enoga | pofliena za celotno našo (^rj/bo - zlasti glede pt-ide»o^anja krom- pirja, za kar ima n^d^^mno naj- boljše pogoje v državi. Ugodni podnebni pogoji dopuščajo pride-1 lovanje črne detelje, inkarnaike,' korenja, repe in aekaterih vrt- nin. Pomembno je pridelovanje žita, čeprav Slovenija ni žitoro-j dna pokrajina. S stalnim veča-j njem pridelka žita, zlasti pšenice,' je posebnega pomena za celo dr-i žavo. Naše poljede!st,ro m živi-1 noreja se dopolnjuj3ta, kar po- meni da brez živinoreje ne more biti zadovoljive poljedelske pro- izvodnje in nasprotno, da brez uporabe precejšnjega dela njiv za pridelovanje krmskih rastlin ne more biti dobre živinoreje. Vse močnejši industrijski razvoj Slovenije terja od nas stalno m- , tenziviranje poljedelstva. To je velika zahteva, ki je stalho pred nami zaradi potrebe po živežu v mpstnih in delavskih krajih Te rastoče potrebe in nujnost, da se izboljša življenjke raven delov- nih ljudi naše države zahtevajo, da se poljedelska zemljišča čim boljše izkoriščajo. pTt'J. DVT 5 APRILA 1»«3 TFDNIK Stran 3 Sindikalna stališča do vseh problemov v občini Kot vsako leto se je občinski sindikalni svet Ptuj tudi letos skrbno pripravil na VIII. letni občni zbor, ki bo v soboto, 6. aprila 19fiS, ob 8. uri v dvora- ni Narodnega doma v Ptuju. Nanj je tudi povabil sindikalne in ostale politične predstavnike iz sosednih občin in iz ptujske občine. Vsem tudi letos prisr- čen pozdrav in dobrodošli! Z odzivom na razposlana va- bila bodo dali vsi povabljeni gostje ptujskemu sindikalnemu občnemu zboru poseben politi- čen poudarek, z udeležbo v di- skusiji pa še poglobljeno vsebi- no zbora. Da bi prišli delegati na zbor s čim jasnejšo podobo o vlogi, delu, problemih in predlogih sindikalnih organizacij v ptujski občini, zlasti občinskega sindi- kalnega sveta, so prejeli dele- gati te dni skrbno pripravljeno tolmačenje poročil funkcionarjev sindikalnega sveta, v katerih je namen javno, jasno in glasno povedati stališče v zvezi z vsemi družbeno-ekonomskimi in druž- beno-političnimi problemi v ptujski občini in predlogi, kako bi bilo v bodoče potrebno reše- vati te probleme in kako doseči pri delu še večje uspehe. V tolmačenju uvodnega refe- rat^ ki ga bodo gostje in dele- gati slišali na samem zboru, je izraženo stališče do vseh proble- mov v gospodarstvu ptujske ob- čine, do proizvodnosti, do delov- ne storilnosti, do produktivnosti dela, do delavskega samouprav- ljanja In do družbenega uprav- ljanja v delovnih In drugih or- ganizacijah kakor tudi v komu- ni. Na območju sindikalnega sve- ta Ptuj je 1 tovarniški odbor, 86 sindilomen dr. Jožeta Potrča kot vsem pristop- nega političnega delavca za ob- močje občine Ptuj, se mu je ho- tel Ptuj ob 60-letnici posebej iz- kaza^^i znancev in pri- jateljev mu je čestitalo ob tem juoileju. Poleg čestitk, izrečenih mu na občinski seji v p>onede- Ijek, 1. aprila 1963, so mu želeli še za mnoga leta vse najboljše stari člani ZKS, borci in aktivi- sti ter predstavniki političnih organizacij in oblasti, zbrani na srečanju v ptujskem hotelu 1. aprila 1963, za njegovo 60-let- nico. Vabilu na to srečanje 1. aprila 1963 popoldne se je odzvala ve- čina povabljenih iz Ljubljane, Maribora, z območja občine Ptuj in iz Ptuja. Prav prisrčen na- govor, Doln priznanja in hvalež- nosti dr. Jožetu Potrču za nje- govo 40-letno napredno nolitično delo, prežeto z zaupanjem v moč in zmago delovnih množic, z za- upanjem v zmago socialističnega humanizma nad vsem temnim in mračnim, nad zaostalostjo in revščino, nad vsemi silami v svetu, ki so doslej ogrožale člo- veštvo, je imela predsednica ob- čine Ptuj Lojzka Stropnikova, ki je obenem s čestitkami v imenu vseh občanov izročila jubilantu v spomin umetniško sliko. Spo- minski darili sta mu izročila tudi navzoča repuMiška poslan- ca Milko Goršič in Ivan Kreft. V imenu vseh jubilantovih oseb- nih prijateljev je povedal nekaj prisrčnih besed še Aleš Lešnik i^ Ptuja. V vseh nagovorih in aplavzih] je posebej izzvenela srčna želja vseh, da bi dr. Jože Potrč ostal še naprej čil in krepak, mlajšim v pomoč pri vsem delu in pri vseh naporih, da bi ostala naša domovina še naprej svetel zgled graditeljev socializma in prvo- borec za .miroljubno koeksisten- co ter za humanistične odnose med narodi in ljudmi v svetu. V. J. Med nagovorom predsednice Lojzke Stropnikove ob dr. Potrčevi šestdesetletnlci Del navzočih gostor Ptujska občina-srednje razvita v ohraju in njen letošnji družbeni plan (N^aljevanje z 2. strani) odbora, sodišč in javnega tožil- stva v Ptuju. Bistvo novega si- stema je v tem, da daje delov- nim ljudem, ki so zaposleni v državnih organih, v osnovi enak družbeno-ekonomski položaj, kot ga imajo delovni ljudje na dru- gih področjih. Tudi v državnih organih namreč uvajamo neka- tere samoupravne pravice de- lovnih kolektivov in njihovih svetov pri urejanju notranjih razmerij organa, razen tega pa sedanji proračunski sistem fi- nans^iranja zamenjujemo z na- čelom dohodka in delitve po opravljenem delu. Ker imajo organi občinskega LO določen splošni in posredni vpliv na raz- voj gospodarstva v občini, jih je potrebno po načelih novega uslužbenskega sistema spraviti v odvisnost od gospodarskega dogajanja in go^^^-^Hprskega raz- voja nasploh. Zaradi tega je v predlogu odloka o proračunu določena participacija za stroške rednega poslovanip organov ob- činske uprave na skupnih virih dohodkov v višini 35,62 Vn, to je na tistih dohodMh, ki so odvisni od ekonomskega razvoja in gi- banja ter nivoja osebnih dohod- kov v občini. S tem odstotkom bo izločeno za stroške uprave občinskega LO predvidoma 230,8 milijona dinariev. Ta sredstva bo razporedila uprava s finanč- nim načrtom, ki ga sprejme sta- rešina uprave sporazumno s svetom delovnega kolektiva, na sredstva za osebne in onerativne izdatke ter za vzdrževanje upravnih zgradb in nabavo nove opreme. Povečanje osebnih dohodkov za 11 odst. Zagotovljena sredstva (če bo- do realizirana v planirani viši- ni) bi omogočil? povečanje oseb- nih dohodko\r 7.a koli 11 "/n in za operativne izdatke za okoli 4 "/o. S predvidenim povečanjem je treba kriti nove namestitve, ta- ko da bo nominalno povečanje že zaposlenih za neVai o-^^+ntkov nižje. Družbeni plan sicer ne predvideva povečanje števila za- poslenih v organih uprave in novih nastavite.v razen usluž. z višjo in visokošolsko izobrazbo, ker je zasedba teh " '^vnih mest (s to izobrazbo) nezadovo- ljiva. V or*" .1 občinskega LO je trenutno sledeča kvalifikacij- ska struktura zaposlenih: Obstoječe stanje opozarja, da je treba kvalifikacijsko struktu- ro izboljšati, kar se pa ne da do- seči samo s »sindikalnim« pre- pričevanjem, amnak lahko zaže- lene Uopehe dosežemo pomočjo stimulativne j šega načina na- grajevanja, kar nam do sedaj ni bilo omogočeno. Sredstva za kritje stroškov rednega poslovanja okrajnega sodišča in okrajnega tožilstva v I^ju so še nadalje zagotovljena v proračunu v skupnih, stalnih zneskih, ker njihovo delovanje ne vpliva v takšni meri na raz- voj gospodarstva, da bi bilo ute- meljeno postaviti njihove stro- ške rednega delovanja v njegovo' odvisnost. Tudi tem organom so zagotovljena taka sredstva, da jim je omogočan povprečni po- rast osebnih dohodkov za okoli 9 + in za kritje potrebnih mate- rialnih izdatkov. Odpravljene dotacije občinskim skladom Poleg že zgoraj navedenih us- meritev v sklaf krajevnih skupnosti in za upravo ObLO je v predlogu odloka o proračunu občine predvidena usmeritev skupnih dohodko" /m druge družbene skl~''' ki so bili že v lanskem letu udeleženi na posa- meznih ali skur "i proračun- skih dohodkih, nekateri pa so prejemali dotacije. Na ta način letos skoraj popolnoma odprav- ljamo dotacije občinskim skla- dom in jih zamenjujemo z nepo- sredno udeležbo na skupnih do- hodkih z namenom, da je vsa proračunska potrošnja, in sicer tista, ki poteka skozi proračun, kakor tista, ki poteka skozi družbene sklade, odvisna od di- namike in realizacije proračun- skih sredstev v občini. Po instrumentih, ki jih vse- buje splošni del proračuna, od- pade na družbene sklade občine 61 ®/o, na preračun pa le 39 ®/o skupnih proračunskih dohodkov zmanjšanih za p>osebno, obvezno 10 "/o proračunska rezervo. S tem povzročamo nove količinske in kakovostne spremembe v struk- turi temeljne delitve proračun- ske potrošnie v primerjavi s prejšnjimi leti. jdvsem z letom 1962, ko je bilo za sklade usmer- jeno komaj 44 "/o, v proračun pa še 56 "/o skupnih proračunskih dohodkov občine. Materialni pogoii Helovania občine se torej kažejo v veliki meri skozi delo- vanje skladov Občina /p ima 10 različnih skladov. Tolikšno šte- vilo skladov daje vtis izredne razdrobljenosti in zato v dolo- čenem smislu manjše ekonom- ske učinkovitosti. Zelo razdrob- ljena sredstva "'>n^reč onemogo- čajo v krajšem časovnem raz- dobju večjo koncentraciio, ki je pogosto nnqla^'itr>a okolnost za ekonomsko uspešne finančne intervencije. Okolnost, da tako drobljena sredstva ekonomsko kot celota niso tako učinkovita, je posledica pri nas še ne dovolj izgrajenega bančno kreditnega sistema. Zato moramo gledati na ustanavljanje skladov oziro- ma na usmerianje potrošnje prr' o skladov kot na logično po- sledico krepitve sistema samo- upravljanja, njihova manjša ekonomska učinkovitost pa je posledica prepočasnega oziroma časo:^o nevsa^cianjega prilaga- janja bančnega-kreditnega po- slovanja novim pogojem, ki ga bo potrebno izboljšati. Posamezne dejavnosti in finančna sredstva Ce analiziramo skupno prora- čunsko potrošnjo, ne glede na to, ali poteka skozi proračun ali preko skladov, bodo v letu 1963 na razpolago za posamezne de- javnosti iz proračunskih sred- stev naslednja finančna sred- stva: strukturo proračunske potrošnje po posamez. dejavnostih vpliva prenop ' datkov oziroma pre- vzem obveznosti občine od okra-1 je za financiranje okrajnega javnega tožilstva v Ptuju, mate- rialnega vzdrževanja postaj LM in stroški spomeniškega varstva. Poleg tega pa so razporejena so- razmerno večja sredstva v pri- merjavi s skupnimi razpoložlji- vimi dohodki tudi za socialno varstvo, komunalno dejavnost in za negospodarske investicije. POVEČANA SREDSTVA ZA SOCIALNO VARSTVO Sredstva za socialno varstvo se povečujejo v primerjavi s prcjš- obhodno potrebno zaradi nara- ščanja števila nepr'~možnih 'n ker sp podražuje ocki'->nina v (Nadaljevanje na 5. strani; Ormoški most čez Dravo zaprt za vsa vozila Kot je znano, je ormošiki most čez Dravo zaradii dotrajalosti že dadj časa zaprt za vsa vozila. Zaito je celotni promet med Slovenijo in Hrvatsko usmerjen na ces.to Središče-Ormož-Ptuj. Zaradi poškodb cesite Ormož-Srediišče, ki jo je povzročila letoš- nja odjuga, je tudi na tej cesti promet paraliziran. Tako so otežko^ne cestne prometne zveze med našo in sosednjo repu- bliko. Dravski mošt pa čaka na popravilo, oziroma na gradnjo novega. Med občinaona Ormož in Varaždiin je bilo nedavno do- govorjeno, naj bi se cesitni promet prek Drave v Ormožu odvijal vse do zgraditve novega mostu z brodom, vendar do realizacije še ni prišlo. Glede na nemogoče stanje v prometu med republi- kama bi biilo treba čimprej nekaj ukreniti. \ občini Ormož iudi leios poTtlarek na kmetijstvu (Nadaljevanje s 2. strani) ska univerza prireja razna preda- vanja s filmi ali diapozitivi, toda občani ne kažejo za izobraževa- nje dovoljnega zanimanja. Zdravstvo potrebuje mnogo sredstev Investicije v zdravstvo bodo v letu 1963 znašale nad 12 milijonov din in bodo zagotovljene iz sred- stev zdravstvenih zavodov, repu- bliških in okrajnih virov ter iz lastnih sredstev. V pooč bkr av tovo priskočilo tudi socialno za- varovanje in gospodarske organi- zacije v občini. Letos bo dogra- jen zdravstveni paviljon v Ormo- žu, odkupljena in urejena bo pri- vatna zgradba v svrho zdravstva v Ivanjkovcih. Posebne težave so v zdravstvu in v zobozdravstvu zaradi pomanjkanja potrebnega kadra. Večja skrb za šolstvo Na osnovnih šolah v občini bo treba posvetiti več skrbi za ure- ditev učilnic, laboratorijev, telo- vadnic in za nakup ustreznih uč- nih pripomočkov. Boljše in vred- nejše šolsko delo bo doseženo z izpopolnitvijo opreme ter z nabavo sodobnih učil. Za vse te potrebe so za letos odmerjena pičla sred- stva 7,5 milijona din. Štipendije bodo letos znašale 3,500.000 dinar- i jev. Socialno varstvo Socialno varstvo skrbi za otro- ke pod skrbništvom za telesno in duševno prizadete, za vzgojno ogroženo in za zanemarjeno mla- dino. Na področju varstva odra- slih je treba razvijati možnost zvišanja socialnih podpor za delo nesposobnih, socialno ogroženih in prizadetih občanov. Druga ob- lika družbenega varstva otrok in mladine v občini so šolske kuhi- nje, počitniška letovanja in ta- borjenja. Šolske kuhinje delujejo pri vseh desetih šolah v občini. Občinska doklada v kmetijstvu in obrti Letošnji družbeni plan predvi- deva razdelitev kmetijskih povr- šin na šest skupin, ki so določene po kakovosti zemlje, po legi. pre- delu, lastnostih, vrednosti in pri- delovalni zmogljivosti. Davek se bo plačeval od katastrskega do- hodka po predvideni lestvici. Po prvi lestvici obdavčevanja plaču- jejo zavezanci občinsko doklado v naslednjih katastrskih občinah: Cvetkovci, Frankovci. Hardek. Grabe. Leporišišce. Obrež. Ormož, Osluševci, Pušenci, Središče, Tr- govišče in naselje, Mihovci k. o. Vel. Nedelja. Po drugi lestvici plačujejo: Sa_ lovci, Vitan, Vel. Nedelja, Vo- dranci, naselje Dornava, in k. o. Ormož, Krčevina in Vinski vrh. Tretja lestvica: Bratonečice, Hum, Ključarovci, Zg. in Sp Ko- račica, Lešnica, Libanja, Podgor- ci, Savci, Senik, Senešci, Sodin- ci, Vičanci in naselje Lešniški vrh k. o. Litmerk. Pod četrto lestvico spadajo: M. Brebrovnik, Vel. Brebrovnik, Ce- rovec. Gomila, Hermarrci. Ivanj- kovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, La- ča vas, Litmerk, Mihalovci, Mi- klavž, Pav. vrh, Veličane, Vinski vrh, Vuzmetinci, Zasavci, Zero- vinci, naselje Drakšl in Hajndl, del k. o. Vel. Nedelja, Streretina in Stanovno. Po peti lestvici plačujejo davč- ni zavezanci iz naslednjih k. o. in naselij: Bresnica, Mala vas, Strajnci, Sardinje in Tomaž. Po šesti lestvici plačujejo da- vek: v Lahoncih, Pršetincih, Ra- kovcih, Rucmancih, Runečih, Sta- novnem, Trnovcih in Zvabu. Po zadnji lestvici, kot v vseh petih ostalih je predpisana glede na sosednje občine minimalna občinska doklada iz kmetijstva. Za oživitev obrti v občini bo le- tos predpisana minimalna občin- ska doklada. Znano je, da v ob- čini primanjkuje sedlarjev, kova- čev, krojačev, sodarjev, mehani- kov, ključavničarjev in drugih obrtnikov. Tako minimalno ob- davčevanje bo brez dvoma vpli- valo na hitrejšo razvijanje obrti. Drago Rižman Okrasni nasadi v Ptuju Dolgo pričakovani pogostoma žal še skriti topli sončni žarki obujajo naravo in va'bijo iz zemlje prvo zelenje in cvetje. Ptujsiki park- ima vsak dan več gostov, ki se sprehajajo ob Dra- vi in marsikateri se ustavi pri pridnih vrtnaricah ter se zani- ma, kako bodo uredile park to poletje. Rade jim pojasnijo, da bodo posadile čim več raznobar- vnega cvetja in okrasnega gr- mičevja. Pritožujejo pa se, da nekateri neodgovorni ljudje od- našajo z gred ix)že ali jih celo namerno uničujejo, zato apelira- jo na javnost, naj vsakdo posva- ri storilca, če vidi, da povzroča škodo. Ptujiski park ima izredno lepo lego ob Dravi ter je sprehajalcu na voljo s senco ali soncem; v njem so urejene cvetlične grede in ni čudno, da se ustavljajo v njem skupine turistov, ki odna- šajo na filmih podobo našega mesta. Park bi zolo poživil vodomet in ob bazenčku z ribicami bi bi- lo vedno dovolj gledalcev. Za poti je že naročen poljčan- ?ki drobljenec in želimo, da ma- mice ne bi otrokom dovoljevale, da bi ga raznašali in trosili po travi ter gredicah. Zavod za komunalno dejav- nost občine Ptuj bo uredil tudi druge javne nasade, v mestu in bo skrbel za čistočo ulic. Prosi prebivali sit vo naj ne meče papir- ja in drugih smeti na ulico. Ure- jeno stanovanje je ponos gospo- dinje. čistn^ča mesta pa naj b« ogledalo nas Ptujčanov. Strun 4 TEDNIK PTTJ DKT- S AP-PTT,A 19fi3 Potnasajmo mlodini pri izbiri pokiico v mesecu poklicnega usmerja- nja mladine ima Zavod za zapo- slovanje polne roke dela. Ze prej je pripravil vse potrebno: izbral je poverjenike na šolah, poučil starše in otroke, zbral gradivo in podatke. Zdaj pa člani komisije za usmerjanje mladine ponovno obiskujejo šole, kjer se sestajajo s starši in učenci, ki bodo letos zapustili šolske klopi. Se enkrat jim prikažejo možnosti, ki jih ima letos mladina pri vključevanju v uk, izbiranju šole ali delovnega mesta. Ta izbira ni lahka, zato je vsak nasvet, vsako pojasnilo do- brodošlo. Kako tudi ne, saj zapu- šča letos v ptujski in ormoški ob- čini okrog 140 mladih fantov in deklet osnov«o šolo. Kam bodo šli, kje se bodo šolali naprej, kje se bodo zaposlili ali se vključili v uk? Bodo ostali doma? Zelja je več kot možnosti, zlasti ker gre pogosto tudi za zamotana gmotna vprašanja. Poti je mnogo. Naš izobraževal- ni sistem je tak, da omogoča uspo- .sabljanje za poklic in življenje od nekvalificiranega delavca do vi- .soko kvalificiranoga strokovnjaka z najvišjo izobrazbo. Nobenih pregrad ni, le sposobnost in ori- zadevnost sta potrebni. Naša mladina se bo kajpak lako kot prejšnja leta tudi letos vklju- čevala v uk, šole m na delovna mesta v raznih krajih Slovenije, nekateri se bodo r>odali celo v druge republike. Večina pa jih bo le ostala v domači občini. Kakšne možnosti ima mladina v ptujskih šolah? Ekonomska srednja šola v Ptu- ju se je že razvila v popolno srednjo šolo in bo dala letos svo- je prve diplomante. Pod streho prenovljenega in povečanega po- slopja bo sprejela 70 novincev. Pod istim krovom je tudi dvolet- na administrativna šola, ki pri- pravlja predvsem dekleta za raz- ne pisarniške posle. V administra- tivno šolo bo sprejetih 70 novin- cev. Gimnazija v Ptuju nadaljuje s svojo skoraj stoletno tradicijo. Reforma, ki se je začela uveljav- ljati letos, zbližuje šolo z življe- njem okolja. Bodoči absolventi bo- do ne samo pripravljeni za nada- ljevanje študija na višjih in viso- kih šolah, ampak bodo lahko ta- koj po zaključnem izpitu — matu- ri — zgrabili za delo. Predmeta proizvodno delo in praktična zna- nja jih bosta usposobila za po- klicno delo na izbranem delovnem mestu. Pri gimnaziji v Ptuju je tudi učitelji.šče. Dijaki, ki uspešno kon- čajo tri letnike, nadaljujejo šo- lanje .še dve leti na učiteljišču v Mariboru. V želji da bi bili naši učitelji čim bolj pripravljeni na zahtevno delo v osemletni osnov- ni šoli, se pripravlja reforma izo- braževanja učiteljev: v bodoče naj bi vsi učitelji napravili gim- nazijo z zaključnim izpitom, na- to pa se strokovno usposobili na dvoletni pedagoški akademiji v eni od dveh smeri — razredni pouk ali predmetni pouk. Peda- goška akademija že dela v Mari- boru in so torej pogoji za tako re- formo dani. Upamo, da bo pravo- časno odločeno, ali se bo reforma začela izvajati že s šolskim letom 1963/64, to je v letošnjem septem- bru. Zmogljivost ptujske gimnazije je dovolj velika, zato bo .sprejetih v novem šolskem letu 140 novincev. , Sprejemna komisija bo odločila, I ali bodo novinci opravljali spre- jemni izpit. Vpisni pogoji bodo pravočasno objavljeni v časopisju. Vsekakor pa je za usp>ešno na- predovanje v srednji šoli potreb- no, da učenci predelajo snov, ki jo predpisuje učni načrt osnovne šole, in to snov obvladajo. Ptujske srednje šole bodo torej sprejele 280 novincev, kar je že lepo število. Staršem, ki bodo vpisali sinove m hčere v ptujske šole, pa mora- mo toplo priporočiti, naj obenem z vpisom poskrbijo tudi za pri- merne študijske pogoje. Posebno tisti dijaki, ki nimajo ugodnih prometnih zvez za prevoz z doma v šolo, naj se nastanijo v Ptuju! Pomisliti je treba, kolikšen je pri- hranek na času, obleki in obutvi, upoštevati, da je prehrana redna in da zdravje ni v nevarnosti, če dijak stanuje v kraju, kjer je šola. Vse to obilo odtehta materialne žrtve. Toplo prii>oročamo Dijaški dom, ki je dobro urejen in eden najcenejših v Sloveniji. Učni načrti srednjih šol so zelo obsežni, zato se začenja pouk po- gosto ob 7. uri zjutraj. Dijaki, ki pjmajo ugodnih zvez, zamujalo pouk, kar je seveda škodljivo. Tu- di zato je potrebno, da dijaki stal- no bivajo v Ptuju. Izpolnitev te zahteve postaja nujna. Upamo, da bodo te informacije komisije za usmerjanje mladine koristen napotek za .starše in učence, ki se poslavljajo od os- novne šole. Rudolf Ceh V gasilstvu vet važnih sprememb v nedeljo, 31. III., je bil v Or- možu občni zbor občinske gasil- ske zveze, na katerem so navzo- či delegati analizirali uspehe in težave enoletnega dela v gasil- stvu na področju občine. Obč- nega zbora sta se razen povelj- nikov in predsednikov gasilskih društev udeležila tudi predsed- nik in sekretar Okrajne gasilske zveze Anton Pšeničnik in Franc Darovinšek. Zbor so pozdravili predsednik občinske gasilske zveze Ptuj Marjan Berlič, po- veljnik občinske gasilske zveze Ljutomer Karel Centrih, pred- sednik občine Ormož Matija Pajnkiher, predsednik občinske- ga odbora SZDL Ormož Stane Ceh in drugi. Iz izčrpnega poročila upravne- ga odbora zveze, ki ga je preči tal Franc Pucko, povzemamo, f' bi lepi uspehi v gasilstvu mor? biti spodbuda nadaljnjemu dol v organizaciji; slabosti pa nt se ne bi več ponavljale. Obči zbor je analiziral enoletno del gasilcev in ugotovil, da so ga silci lanskoletne naloge v celot opravili. Temeljito so se zavze- mali za tehnični razvoj, za pri- dobitev sposobnih častniških in podčastniških kadrov, za razši- ritev in pomladitev gasilskih vrst in drugo. Povsod po svetu se posveča velika skrb zaščiti pred požarom, še večjo pozornost pa posveča- mo temu pri nas. Razvitejše na- predne gasilske organizacije imajo kvalitetno organizirano službo požarne varnosti, ne sa- mo za aktivni boj proti razplam- telemu ognju, ampak za pred- hodno odstranitev vzrokov po- žarov. Aktiven ali pasiven boj proti požaru ni stvar samo gasilskih društev, marveč celotne družbe in slehernega državljana. Pro- blemom preventivne požarne varnosti je treba zagotoviti v da- našnjem času primerno mesto, V osnutku občinskega statuta je posebno poglavje »Požarno-var- nostna služba«, ki govori, da var- stvo pred poža^rom in elemen- tarnimi nesrečami vodi in orga- nizira občina, vse predvidene ukrepe pri odstranjevanju po- žarov, elementarnih nezgod pa Iz Jor^inc v Juršincih je bil tintedenski tečaj RK, ki so ga vodili Marija Sitar, učiteljica, in Ivan Težak, učitelj, ter Frida Glaser. Dekleta so pridno obiskovala tečaj. Frida Glaser je vodila tečaj- nice tudi v dom defektnih otrok ter v obrat kmetijskega kombi- nata v Dornavi. Kmetijski teh- nik Franc Kokol je tečajnicam razkazal kmetijske stroje, živi- no in drugo. Ogledale so si tudi otroški zaščitni dom. Upravnik Mihael Cucek je dekletom ob- razložil način življenja defekt- nih otrok J. P. so dolžni izvrševati občani in kolektivi gospodarskih organiza- cij, ustanov in zavodov. Naloga gasilskih društev je gašenje po- žarov, odstranjevanje posledic elementarnih nesreč in so poleg dimnikarske službe dolžne skr- beti za požarno-varnostno pre- ventivo. Vse naloge gasilskih društev in občinske gasilske zveze je moč izvrševati le s stalnim so- delovanjem s političnimi in družbenimi organizacijami v ob- čini. Ne bi smelo biti gasilca, ki ne bi bil član vsaj ene izmed množičnih organizacij, vsi pa bi morali biti člani SZDL. Gasilska društva in njih pomlajevanje Občani razumejo pomen in važnost gasilstva, zato se vse- stransko zavzemajo za razširitev gasilskih vrst. V gasilskih dru- štvih je skupno 890 članov, od tega 139 žensk. Mladina in pio- nirji se radi vključujejo v gasil- ske vrste, predvsem na podeže- lju. Potrebno je vključiti še več pionirjev in pionirk v gasilska društva in razširiti število re- zervnih in zaslužnih članov, predvsem s tistimi, ki so s svojim delom in požrtvovalnostjo to opravičili. Kljub strogi discipli- ni in naporom v gasilstvu čuti mladina veselje in zadovoljstvo do humane ideje pomoči v ne- sreči. Cluti se, da je premalo ženske mladine v gasilskih vr- stah. Občinska gasilska zveza po- vezuje 22 gasilskih društev: Or- mož, Hardek, Loperšice, Obrez, Središče, Vitan, Kog, Hermanci, Miklavž, Ivanjkovci, 2erovinci, Pršetinci, Koračice, Trnove!, Savci, Bresnica, Podgorci, Cvet- kovci, Trgovišče, Senežci, Velika Nedelja in Ključarovci. Gasilsko društvo Bratonečica je bilo raz- puščeno. V gasilstvu doseženi zadovoljivi uspehi Kljub težavam, ki nastopajo v gasilskih društvih zaradi neso- dobne opremljenosti, je gasil- stvo pri gašenju v zadnjih letih doseglo zadovoljive uspehe. KZ »Kombinat Jeruzalem« si je lani za svoje potrebe kupil motorko »Savica«, drugo pa poseduje to- varna »Jože Kerenčič« za p>otre- be v lastnem podjetju. Gasil- skim društvom ^ikujejo finančna sredstva, vendar si društva znajo te pridobiti s pri- rejanjem raznih prireditev in z nabiralnimi akcijami. Gasilska zveza skrbi za razvedrilo in le- tovanje mlajših članov "PGD, mladincev in pionirjev ter za športna tekmovanja in podobno. Lanskega taborjenja se je ude- ležilo 40 pionirjev in mladincev. Gasilska društva se ukvarja- jo tudi z nalogami prosvetnega značaja. Saj ni gasilskega dru- štva v občini, kr rega članstvo ne bi .sodelovalo v dramskih skupinah, pevskih zborih in v godbah na pihala. Lani so gasil- ci prenesli štafeto iz Pavlovec do Ormoža ter organizirali prvo mladinsko in pionirsko gasilsko smučarsko tekmovanje. Lani v občini 15 požarov Dobro organizirana preven- tivna gasilska služba je pripo- mogla k temu, da je v občini iz leta v leto manj požarov. Lani je bilo v občini registriranih 15 požarov, ki so povzročili za 10,034,000 dinarjev fkode. Pri teh akcijah so sodelovali 203 čla- ni in pri gašenju in pri pripra- vah na akcijo so porabili 694 ur. Večji del lanskih požarov je iz- bruhnil iz ne dovolj raziskanega vzroka. Verjetno gre ponekod, kot v Senežcih, za samovžige, nadai;. zaradi igranja otrok z ^'žigalicami, zaradi neprevidnosti kadilcev, ali iz sovraštva. Ža- lostno je, da tri sosedne občine Cakovec—Ormož—Ptuj nimajo motornega čolna za potrebe ob vodnih nesrečah. Gasilstvo KOtrebuje večja sredstva Družba nalac" gasilstvu od- govorne in zahtevne naloge, ki pa jih lahko izvršuje le s pri- merno opremo in z dovoljnim številom usposo'"^'«^ .ega kadra. Akcijska sposobnost gasilskih društev v nS^ini glede na dotra- jano opremo ni velika. Amorti- zaciisv- doba ob motor- nih brizgalk je že potekla. Od 8 gasilskih avtomobilov je za ak- cijo »osobnih pet. '"'"lilska društva so opremljena s 132 m sesalnih cevi, 1400 m B cevi. 4670 metrov C cevi, 58 parov B spojk, 251 parov C spojk, 11 trojakov, 8 dvojakov, 51 C ročnikov, 4 univerzalne ročnike, 2 B ročnika, 270 delovnih oblek, nekaj slav- nostnih uniform. tipiziranih čelad, 48 tipiziranih pasov, 10 sanitetnih nlašp<^v in 14 parov gumi Škornjev. Skupna vrednost gasilske opreme skupno 7 21 ga- silskimi domovi znaša nad 57 milijonov dinarjev. Glede na to, da niso gasilska društva dovolj opremljena, je treba v letošnjem družbenem planu in proračunu občine Or- mož zagotoviti gasilstvu znatno večja sredstva. Letos društva in nekatere množične organizacije ne bodo prejele dotacij od občinskega ljudskega odbora, ampak bo ta odvedel predvidena sredstva v poseben sklad pri Občinskem odboru SZDL, ki v celoti pozna potrebe društev ter organizacij in jih bo lahko pravilno razde- lil. R. D. KRATKE VESTI ® NEW YORK: U TANT NAJ PROUČI MOŽNOST RAZOROŽITVE V sedežu OZN so z zanima- njem sprejeli sugestijo voditelja britanskih laburistov Harolda Wilsona, naj bi glavni tajnik svetovne organizacije proučil možnost posredovanja med SZ in ZDA in tako ugotovil osnove za rešitev razorožitvenega pro- blema. Ta ideja ni nova. Toda U Tant bi lahko posredoval šele v primeru resničnih motnostih za sporaznm in takrat, ko bi njegova intervencija tndi kori- stila. • BONN: ČLANICE NATO ZA PREPOVED IZVOZA BREZ- ŠIVNIH CEVI Časopisna agencija Renter po- sreduje izjavo predstavnika la- hodnonemške vlade, da se se »vse države-članice NATO spo- razumele glede nedavnih pripo- ročil sveta te organizacije o prepovedi irvMa brezšiviHh ce- vi T Sovjetsko zveze«. K« so g* vprašali, kaj sodi o nameri sovjetske vlade, da bo od treh zahodnonemških pod- jetij zahteala odškodnino, je predstavnik bonnske vlade od- govoril, da »to ne sodi v pri- stojnost vlade«. • WASHINGTON: RICHARDS NAMESTNIK SEFA DELEGA- CIJE V ŽENEVI Predsednik Kennedy je vče- raj imenoval Arthnra Richardsa za namestnika šefa ameriške delegacije, ki sodeluje na že- nevski konferenci 18 držav o razorožitvi. Televizijske sprejemnike (ekran 59) lahko takoj nabavite v trgovini „Cenrala*' Zadružni trg, Ptuj Več brvodajalcev več pomoči bolnim Osnovr.a organizacija Rdečega križa Ptuj je imela 27. jnarca svojo letno konferenco, ki je imela delovni značaj in se je je udeležilo lepo število delegatov Rdečega križa. Konferenci je prisostvoval zastopnik občinske- ga odbora Rdečega križa Ptuj Mirko Majcen. Delovno področje organizaci- je Rdečega križa Ptuj je: mesto Ptuj z bližnjo okolico, s kraji: Budina, Spuhlja, F -tje, Vičava, Orešje, Krčevina pri Ptuju, No- vo naselje, Stuki in Rabelčja vas. Tajnik organizacije Kostanje- vec Lojze je v s"ojem poročilu prikazal delo organizacije v pre- teklem poslovnem obdobju in nakazal smernice za nadaljnjo delo. Organizacija se je v preteklem letu na znotraj utrdila in zvišala število članov Rdečega križa od 934 na 2381, to je za 150.5 odst. v primerjavi s prejšnjim letom predvsem po zaslugi podpred- sednika organizacije Maučiča Alberta. Poleg tega šteje osnov- na organizacija še 2227 pod- mladkarjev Rdečega križa, ki de- lajo samostojno po svojih higi- jenskih aktivih in v raznih od- borih v treh osnovnih šolah v Ptuju. Vso s'-rb o delu podmlad- karjev na šolah vodi zaslužna delavka Rdečega križa učitelji- ca 2mauc Anica. V preteklem delovne: obdob- ju je osnovna organizacija Rde- čega križa Ptuj organizirala po raznih delovnih kolektivih zdrav- stvena predavanja o tuberkulo- zi. Predavanj so se udeležili skupno 603 občani. Za šolsko mladino pa so predvajali razne zdravstvene filme, ki jih je gle- dalo okoli 900 učencev ptujskih osnovnih šol. Ena izmed zelo važnih nalog Rdečega križa je akciia za pri- dobivanje prostovoljnih krvo- dajalcev. V zadnjih letih te de- javnosti je osnovna orp-^nizacija Rdečega križa Ptuj zbrala na svojem področju 1012 prosto- voljnih krvodajalcev, ki so od- dali kri v ptujski bolnici 1674- krat. Od te' je 10 krvodajalcev darovalo kri že nad 10-krat, 39 krvodajalcev nad 5 do 9-krat, ostali pa 1- do 4-krat. V lanskem letu je bilo zbranih - devetih akcijah 145 krvodajalcev, ki so oddali kri 184-krat. Za večkrat- ne krvodajalce je bila prirejena proslava krvodajalcev s kultur- nim sporedom, ki so ga izvajali podmladkarji Rdečega križa. Ob tej priliki je ri^ krvodajalcev prejelo za zahva' in priznanje srebr-c krvodajalske z"-^ke. Stal" a naloga osnovne organi- zacije je tudi borba pr- '■i alko- holizmu, predvsem navajanje mladine k treznostnemu življe- nju. Organizacija si prizadeva doseči znižanje cen brezalkohol- nim pijačam, da bi te bile do- stopne mladini. V preteklem poslovnem obdob- ju je bila razdeljena pomoč so- cialno šibkim družinam in tu- berkuloznim bolnikom: hrana in oblačila. Letošnje leto je jubilejno le- to: 10-letnica prostovoljnega kr- vodajalstva in 100-letnica Rde- čega križa. Da bi čimbolj sve- čano proslavili ti obletnici, je osnovna organizacija Rdečega križa Ptuj na letni konferenci sprejela za letošnje leto sledeči program dela: utrditev osnovne organizacije Rdečega križa in nadaljnja vključitev novih članov pred- vsem iz vrst mladine; razširitev zdravstvenega pro- svetljevanja potom zdravstvenih predavanj in predvajanj zdrav^ stvenih filmov za napredek zdravstvene zavesti naših ljudi; usposobitev novih kadrov za izvajanje nalog Rdečega križa potom seminarjev in zdravstve- nih tečajev ter razširitev mreže aktivistov Rdečega križa; nadaljevanje in zaključite««*! zbiralne akcije za obmorsko zdravilišče Rdečega križa Debe- li rtič; razširitev akcije pridobivanja prostovoljnih krvodajalcev, pri- dobivanje novih darovalcev' krvi in dvig števila prostovoljnih krvodajalcev posebno še v le- tošnji jubilejni desetletnici pro- stovoljnega krvodajalstva; organiziranje zdravstvenih te- čajev za izvenšolsko mladino, ki ostane po dovršeni osnovni šoli doma v kmetijstvu, in organi- ziranje posvetovanja z mladimi člani Rdečega križa na osnovnih šolah ter vsa p>otrebna pomoč pri njihovem delu. Te naloge niso lahke in za- htevajo mnogo požrtvovalnega dela. S tesno povezavo z ostalimi množičnimi organizacijami na terenu kakor tudi s sindikati in delovnimi kolektivi gospodar- skih organizacij, zavodov in ustanov ter s sodelovanjem vseh občanov bo osnovna organizaci- ja Rdečega križa Ptuj lahko svoj letošnji plan dela uresničila in izpolnila v splošno korist naše družbene skupnosti z geslom VSE ZA ZDRAVJE IN BLAGINJO SKUPNOSTIJ K. V. Konserviranje transfuzijske krvi PTT'.T ^ APt^fLA IMS TEDNIK Stran 9 VELJA OD PbTKA DO PETKA OVEN (Od 21. III. do 30. IV.) V službi ««te vedno vedri In tega so ^^eseli t-udi doma. Ener- gično zavračate vsako malodaišje v stvareh, ki zahtevajo mno- go samozaupanja Navdušujete se za načrte, ki zahtevajo vse vaše sposobnosti. Radi bi se odvadili kajenja pa ste premalo dosledni. BIK (od 21. IV. do 20. V.) Knjiga vam je naj'boljša prij^&teljica, ko ste slabe ali pa dobre volje. Izvrstno se vam poda vloga tolažnika, ki ni vedno lahka. Bodočnost vas mika, sedanjost preizkuSa, preteklost pa vam ohranja same lepe spomine. Ljubezen vas je nekoliko spremenila; prej site bili bolj rasaposajeni. DVOJČKA (od 21. V. do 22. VI.) Dovolj sle se grizli zaradi malenkosti; več časa raje po- rabite za važnejše stvari. Veseli boste v soboto. Obljuba dela dolg. Nere&nih ljudi se radi otepate. S čisitlmi računi ste si obdržali stare prijatelje. RAK (Od 23. VI. dO 22. VII.) Ko ste osamljeni se najbolj razveselite snidenja z osebo, ki vam rada odpre svoje srce. Prizadevanje v službi vam pri- pomore do novih možnosli izpopolnjevanja. Manjše denarne skrbi. Doilgo pričakovano pismo bo kmalu v vaših rokah. LEV (od 23. VII. do 22. VIII.) Po usipehih in prijetnih doživetjih ne prikrivate svojega veselja. Spoznali boste prijatelja, ki bo na vas ugodno vpli- val. Novo okolje vam ne bo delalo ^ežav. Zavist je lastnost, ki je ne pripisujete resnim ljudem. DEVICA (od 23. VIII. do 22. IX.) Dobro se boste odrezali na preizkušnji. Sebi enakim radi potožite svoje težave. Večkrait ste v stiski pa svoje obljube vseeno ne prelomite. Vedno se vam ne posreči, kar si zami- slite. Obistkal vas bo znanec, ki ga boste zelo veseli. TEHTNICA (od 23. IX. do 23. X.) Točnost je ena izmed vaših posebnih lastnosti. Hitro se navadite na ljudi, ki ste jih komaj spoznali. Malokdaj se ustrašite težav, ki se vam postavijo na pot. Dobri prijatelji vas bodo ob prvi priiložnosti prijetno presenetili. ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.) V lepih sončnih dneh boste pozabili na minule težave. Sredi tedna prijetna pošta. Kolektiv se veseli vaših uspehov ob izredni požrtvovalnosti. Preudarite, predno se boste odlo- čili za nove skrbi. STRELEC (od 23. XI. do 20. XII.) Spoznali ste prijatelja, ki vas izredno ceni. Razgovor v službi s koristnimi pobudami. Letos vam bo na dopustu po- sebno lepo. V družini veselje. KOZOROG (od 21. XIIi do 20. I.) Koristni nasveti drugih vam bodo pomagali le, če ne bo- ste na.šli sami narjboljše rešitve. Hiter odgovor na pismo je najboljši odgovor. Zavoljo malenkosti si pač ni potrebno be- liti las i VODNAR (od 21. I. do 19. II.) Večkrat se vam v življenju stvari positečijo, ker bolj za- upate v svoje moči kot v srečno naključje. Odkriti ljudje vas nikdar ne morejo užaliti. Dobra volja vam včasih bolj korisiti kot prihranjen deftar. RIBI (od 20. n. do 20. marca) Z razmotrivanjem je mogoče najti najboljšo rešitev, ki pa je včasih prepozna. Iskrena ljubezen je najboljši porok za vašo življenjsko srečo. Z marljivim delom ste že mriogo do- segli. V prihodnjem tednu prijetno presenečenje. TRADICIOMLNI MITURANTSKI PLES Velika dvorana restavracije v Kidričevem, kjer bo v soboto maturantski ples Turizem Prof. Jože Maučec, predsednik Turističnega društoa Ptuj, in Jože Rutnik, upravnik hotela >PoetoDio> Ptuj. sta noooimeno- Dana člana Okrajne gospodar- ske zbornice Maribor. Oba imenovana bosta delala v svetu zbornice za organizaci- jo in napredek gostinstva ter tnriz?na v okraju Maribor. Prof. Jo/e Maučec je znan javnosti kot dolgoletni turistič- ni delavec. Kot predsednik dru- štva si prizadeva skupno z od- borom Čimbolj razširiti turistič- no propagando v koritt turizma v občini tPuj in obenem doseči pri pristojnih forumih v Ptuju, dn pridejo v družbeni plan turi- stične potrebe in da se tudi ures- ničijo. Na nedavni seji občinskega odbora SZDL, namenjeni vpra- šanju turizma, ie imel prof. Jo- že Maučec daljši referat, v ka- terem je nakazal vrsto možno- sti za nadaljnji razvoj turizma in v vseh letnih časih ob upo- števanju naravnih, gospodar- skih in kulturnih bogastev na- ših krajev. Občinski odbor SZDL Ptuj je na tej seji sprejel več sklepov in stališč, ki jih bo tudi uvelja- vil v osnutku občinskega druž- benega plana ra 1963. leto. (Nadaljevanje s 3. strani) domovih, Kjer ..najo 132 starej šib oseb in 40 mladoletnikov. Rejnine plačujemo za 67 rejenč- kov, splošne socialne poJ ire pa za 578 oseb s povprečno mesečno podporo komaj 2,955 din. Tako stanje je vsekakor prepričljiv dokaz, da je nredv.'' no poveča- nje sredstev za socialno varstvo nujno 'n družbeno —-'^lieno. Več sredstev tudi za šolstvo, prosveto in kulturo Proračunski izdatki za po- trebe Šolstva, prosvr' " i kultu- re se povečujejo v primerjavi z letom 1962 za 11,6 "/o in znašajo 513,3 milijona dinarjev ali 40,8 odstotka vseh razpol žljivlh pro- računskih sredstev. V zvezi s tem velja pripomniti, da so po- predvsem izboljša ju material- nih pogojev poslovanja šol in kulturno prosvetnih zavodov, -^e pa za povečanje osebnih 'ohod- kov, ker so bili ti primerno re- gulirani v I"*-- 10P1- Večji delež sredstev, ki odpade na komunalno '^irtvnost, je predvsem posledica povečanih sredstev za sklade krajevnih skupnosti, ki ima realno osnovo in opravičilo le ob povečani ob- činski dokladi od kmetijstva in nekoliko veči-; angažiranje pro- računskih sredstev za vzdrževa- nje občinskih cest. Podrobnejša razdelitev prora- Ptuisha občina — srednje razvita v okraju in njen družbeni plan čunske potrošnje, ki poteka sko- zi sklade, bo razvidna Iz finanč- nih načrtov skladov, ki jo bodo dali družbeni organi skladov v potrditev delno nn tpi delon pa na prihodnji seH občinskega lju'-t'^''"ga odbora. Porazdelitev oziroma Izdatki, ki se finansirajo preko proraču- na, v skupnem znesku 510 mi- lijonov din. pa so razvidni ie posebnega dela proračuna, ki je bil dostavljen vsem odbornikom. Zaradi tega se ne bom zadrže- val na obrazložitvi predlaganih proračunskih izdatkov, ker so detajlno navedeni v pozicijah predloga proračuna, obrazloženi pa so bili v posebnem materia- lu, ki so ga dobili vsi odborniki za izvedbo zborov volivcev. Pripombe k predlogu družbenega plana v zvezi z obravnavo predloga družbenega plana in proračuna je potrebno obvestiti občinski ljudski odbor o tem, da je svet za družbeni plan in finance spre- jel od 5 zborov volivcev dolo- čena opozorila in predloge, ki posredno zadevalo vsebino ob- činskega proračuna. 0 Zbor v Cirkovcah se ne strinja s predlaganim poviša- njem davčnih obveznosti za 11 odstotkov in predlaga, da osta- nejo obveznosti nespremenjene. Svet za družbeni plan in finan- ce, ki je o vseh predlogih raz- pravljal na svoji seji 30. marca 1963, meni, daje predlog zbora volivcev iz Cirkovec neuteme- ljen. ker je ugotovlje ed- vsem na Dravskem polju naj- večja neskladnost med narodnim dohodkom in katastrskim dohod- kom. # Zbor v Dornavi predlaga, da se območje k. o. Dornava in k. o. Mezgovci uvrstita v 3. le- stvico, ker Je del zemljišč teh k. o. v poplavnem območju Pes- nice. Svet za družbeni plan in finance meni, da je tudi ta pred- log nesprejemljiv, ker teh dveh naselij nikakor ni mogoče isto- vetiti s katastrskimi občinami in naselji gričevnatega slovenje- goriškega območja. # Zbora volivcev v Hajdini In Slovenji vasi oporekata razvr- stitev Ptujskega polja v 2. le- stvico občinske doklade, ki Je nižja od prve. in predlagata, da se za ves ravninski predel Obči- ne uporabi enotna lestvica. Svet je ugotovil, da Dravsko-ptujske- ga polja ni mogoče izenačevati v pogledu občinske doklade, ker je katastrski čisti doh<>dek Ptuj- skega polja do 30 ®/o povprečno višji kot na Dravskem polju, kar ima za posledico višjo do malem. Da bi »razgi- bali« njene regenerativne sposob- nosti, so bila potrebna zelo moč- na sredstva. Ko mišico samo razrežejo, je proces regeneracije komaj opa- zen. Cim globlja je zareza, tem intenzivneje se razvija novo tki- vo in tem večja je količina RNK. Piščancu so odstranili vso mi- šico. Organizem ne more nikdar sam preboleti takega udarca. Na mestu, kjer Je bila mišica, so presadili stanjšano mišično tkivo, z nožem na tenko narezana mi- šična vlakna. Zakoni žive celice so zapleteni in raznovrstni. Ta operacija Je privedla mišico v plastično stanje — povzročila je nakopičenost RNK. Odstranjena mišica se Je obnovila, dobila ti- pično obliko ter začela delovati. To, Cesar ni zmogla narava, je storila znanost. Zdaj proučujejo v laboratoriju profesorja Studitskega biokemič- ne skrivnosti^ kako pridejo tkiva v plastično stanje. Tanke plasti mišic nikakor niso edina metoda ki so Jo odkrili znanstvenik In njegovi sodelavci. Vsi kirurgi pravijo, da Je nemogoče presaditi celo mišico zaradi njene potrebe po kisiku. Če kri ne oskrbuje mi- šice s kisikom, kmalu odmre. Ce pa pride v plastično stanje, se bo »nehiogoča« operacija posre- čila. Studitskemu in njegovi sode- lavki Boftovi se Je posrečilo pre- saditi celo mečno mišico zajca in podgane z ene okončine na dru- go, seveda po specialnih pripra- vah. Vendaf se ne prenaglimo s skle- pi! Kuščar in aksolotl sta bližnja sorodnika, prav tako morska zve- zda in hidra. Vendar to ni dokaz za prejšnjo trditeVi Meduzi na primer se zelo slabo celijo celo najbolj neznatne rane, morski jež, bratranec morske zvezde, skorajda nima sposobnosti rege- neracije. Žabi nikdar znova ne zraste odtrgan krak in — le po- skusite odtrgati nogo krokodilu! Torej se živa bitja, ki so na isti razvojni stopnji, po zmožnosti regeneracije lahko zelo razliku- jejo. Zakaj? Sovjetski znanstveniki razlaga- jo čudovite regeneracijske spo- sobnosti posameznih živali z nji- hovim prilagajanjem težavnim življenjskim razmeram v milijo- nih let. Hidra je pred sovražniki slabše zavarovana kot meduza in grozijo Ji neprimerno večje ne- varnosti. Kuščarjev (ne krokodi- lov) rep je njegov najbolj ob- čutljiv organ, morski Jež je za razliko od morske zvezde zava- rovan pred sovražniki s ostrimi bodicami itd. Žival obnavlja tiste dela telesa, ki so izpostavljeni posebno veliki nevarnosti in ki so Jih njeni pre- bo na primer zrastla odtrgana okončina, kost, ki mu Jo vzame- mo iz okončine, pa se ne bo ob- novila. Žival ni pripravljena na poškodbe, ki jih njeni daljni pre- dniki niso doživljali. ESPERANTO po svetu Ulice in trgi z imenom flf. Za- menhov ali esperanto Po objavi CED (centrala za dokumentacijo) je bilo po stanju dne 31. 10. 1962 v 19 deželah 217 ulic in trgov z imenom Dr. L. Zamenhofa ali esperanto, in si- cer: v Argentini 5, v Avstriji 6, v Belgiji 3, v Braziliji 33, v An- gliji 1, v Bolgariji 21, na Češkem 2, v Franciji 43, v Nemčiji 19, v Španiji 10, na Madžarskem 11, v Italiji 23, v Izraelu 5, V Jugosla- viji 2, v Kanadi na Holand- skem 13, na Poljskem 16, v Sov- jetski zvezi (Litvi) 2 in na Šved- skem 1. ESPERANTSKE RADIJSKE ODDAJE V 1962. LETU V letu 1962 je bilo vseh radio- oddaj 1677 (od 1485 v letu 1§51). Oddaja 20 radijskih postaj v 13 državah (leta 1961 15 postaj v 12 deželah). Na prvem mestu je še vedno Varšava s 365 progra- mi, ki so trajali 182 ur. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES V Hamburgu (Nemčija) bo v avgustu 36. kongres SAT (Sve- tovne delavske esperantske zve- ze) in od 3. do 10. 8. v Sofiji 48. Svetovni esperantski kongres. Do marca je bilo prijavljenih že 1706 esperantistov iz 31 de- žel. Tudi Jugoslovani so med njimi. Pokrovitelj kongresa je prvi namestnik ministrskega predsednika Bolgarije Georgi Trajkov. MOPED T-12 Tomos dvosedežni - poljubne barve ^ lahko takoj nabavite r v trgovini „Centrala" Zadružni trg, Ptu) WILLIAM SAROTAN Pečena goska Naivni mož je prinesel nekega jutra svoji ženi gosko in rekel: — Speči mi to gbsko; ko bom zvečer prišel domov, jo bom po- jedel. Zena je gosko oskubila, jo oči- stila ih pripravila. Popoldne je Prišel k nji Ijubček. Preden je odšel, je vprašal, kaj bi mogel Pon sti .5!vniim prijateljem za večerjo. Pogledal je v pečico in Zagledal v nji pečeno gos. Ta je za mojega moža — je rekla žena. — Jaz bi si jo želel — je rekel ljubimec. — Ce mi je ne daš. te bom imel več rad. Ljubimec je odšel z gosko. Zvečer je mož sedel za mizo ift rekel: — Prinesi mi gosko. ~ Kakšno eosko? — je odgo- vorila žena — Gosko, ki sem ti jo prinesel zjutraj — je rekel mož. — Pri- nesi mi jo. — Ali misliš to resno? — je rekla žena. — Saj mi nisi pri- nesel nobene goske. Morda se ti je to le sanjalo. — Prinesi mi gosko — se je zadri mož. Zena je pričela vreščati: — Moj nesrečni mož je izgubil pamet. Moj nesrečni mož je nor. O tisti zadevi, o kateri se mu je sanjalo, misli, da se je res zgo- dila. Sosed i e V so se zbrali, so verjeli ženi ito mož ni rekel nič. pojedel nel kr^ha in sira, ponil nekal vode ter od'>pl spat. Na.=!lednje jutrb je mož zopet prinesH svoji ženi gosko in jo vprašal: — Je to eos"' — Ca — je rekla žena. — Ali sanjam? | — Ne. — Je to gosja glaVa? — Da. — Perutnice? — Da. — Prav — je rekel mOž — spe- či jo. Zvečer, '-o pridem domOv, jo pojem. Zena je gosko pripra- vila. Pri''?! je ljubimec. — Tudi danes imaš gOs — je rekel. — Čutim, kako diši. — Ne smeš Je vžeti — je rekla žena. — Moj mož mi j§ sinoči napravil strašno sceno. To je preveč, jaz te sicer ^^"bim, toda goske ti n" mnrem dati. — Ali me ljubiš ali ne — je rekel Ijubitr^'^'^ — Ali dobim go- sko ali ne? In zopet je gosko od- nesel. — Prinesi mi gos — Je rekel mož. — Moj nesrečni mož — je za- vreščala ^ena. — Popolnoma si znorel. Gosko, eosko, gosko. Kakšno gosko? Nimam nobefte goske. Moj nesrečni, nesrečni mož. Sosedje so se zopet zbrali in zopet verjeli ženi. Mož pa je šel lačen spat. Naslednje jutro le zopet ku- pil v mestu gosko. Najel si je j visokega človeka, ki je nosil gos na pladnju, tega pa na glavi. Najel Je orkester s šestimi in- strumenti in z godci, ki so ob- krožili t«^'^" vi^okepa človeka, šel po ulicah do svoje hiše in klical sosede. Ko je prišel domov, ga je spremi'"'- množica ljudi. Obrnil se je k ljudem in re- kel: — Sosedje, ljudje, nebo tam zgoraj, ribe v morju, vojaki in vsi Ostali, poglejte gos. Vzdignil ie gos na pladnju. — Goska! — Je zaklical. Gosko je dal svoji ženi. — Zdaj speci to prekleto stvar — Je rekel — in ko pridem zve- čer domov, io crnprr). Zena je gosko očistila in jo spekla. Prišel je ljubimec Nasta- la je nežna scena, solze, ooljubi. beeanje. pa zopet solze, zopet poljubi in Ij -bimec je odšel z gosko. Mož je srečal v mestu svojega starega prijatelja in mu rekel: — Pridi zvečer z r- ve- čerjo. Zena peče gos. S seboj bova vzela tudi kakšno stekle- nico žganja in dobro se bova imela. Tako sta mož in njegov pri- jatelj prišla k njegovi hiši. Te- daj je mož rekel! — Si spekla gosko? — Da — je rekla žena. — V pečici je. — Prav — je rekel mož. — Ti res nisi bila nikdar slaba žena. S svojim prija^-^^"'-^ bova naj- prej popila kak kozarček, potem pa bova jedla gosko. Mo^ ■ -»rijatelj sta iz- pila štiri, pet čašic, nato pa je mož rekel: — Pra'' ""-'^•^ci gosko. Zena je rekla: — Ni kruha, r-.iidi ponj k bra- trancu Gos brp-' I'-''-'- ^anič. — Prav — je rekel mož. In je odšel iz hiše. Zena ie rekla moževemu pri- jatelju. — Moj mož je nor. Gosi sploh nimamn 7qvedel te je sem, da te ubije s tem nožem In s temi ;o trre.š Človek je r^išel. Mož je vr- nil in -"šal. kip ip ni«crnv prl- iatpli in kip je goska — Tvoj prihiteli ip z njo pobegnil — je rekla žena. — Kakšen je to prijatelj, kako je mogoče, da je tak, ko pa sem Jaz ves dan garala zato. da ti pri- pravim spodobno večerjo. Mož je pograbil nož in vilice in stekel po ulici. Nazadnje je zagledal na koncu ulice svojega prijatelja, kako je bežal in mu zaklical; — Samo stegno, prijatelj, in nič več! — Gospod bog — je rekel oni, — saj je res nor. Prijatelj je začel bežati tako naglo, kar je mogel najbolj. Kmalu pa mož ni mogel več teči. Utrujen se je vrnil domov k ženi. Sp enkrat je pojedel svoj kruh in sir. Po tej ,:rDprosti hrani je zopet pil žganje. Medtem ko je pil, se mu Je začela pred očmi pod učinkom alkohola polagoma pojavljati resnica. Ko ie bil popolnoma pijan, je v.^al in mirno ' ^voio že- no ter jo podil po Pobi. — Če mora imeti tT'oi liubček gos v.<5ak dan — je rekel — bi mi KH" -T novedatl. Jutri prine?em dvp eoski u^asih sem tuc'' Prevedel M. Lipužifi Stran 6 TEDNIK PIV J, DIfE S APRILA 1998 HISO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 2 lia zemlje pro- dam. Zlatoličje 43. SOOO kg SLADKE KRME pro- dam. Volkmerjeva 8, Ptuj. GRADBENO PARCELO prodam pri hajdinski postaji. Vprašaj- te Sp. Hajdina 131. 5000 kg SLADKEGA SENA pro- dam. Mariborska 10, Ptuj. GRADBENO PARCELO z grad- benim dovoljenjem pri haj- dinski postaji prodam. Naslov v upravi. SLADKO KRMO prodam. Na- slov v upravi. PRODAM RABLJENI moški ko- lesi. Naslov v upravi. TAKOJ VSELJIVA HISA s tri- sobnim stanovanjem pri avto- busni postaji, v šolskem sre- dišču, zaradi smrtnega sluča- ja, ugodno na prodaj. Naslov pri vratarju »Delte« v Ptuju. VSELJIVO HI SO z gospodar- skim p)oslopjem, posestvo vseh kultur ter vinograd in sadov- njak ugodno prodam. Mare- tič, Kamnica 111 pri Mariboru. TOBI ŠTEDILNIK, rabljen, pro- dam. Slaščičarna Vidovič, Ptuj. 600 kg OTAVE prodam, Vičav- ska pot 9, Ptuj. ELEKTROMOTOR 5 KS zame- njam za močnejšega. Razliko , doplačam. Eventualno tak mo- I tor kupim. Irgolič, Sodinci, Velika Nedelja. Mestni kino Ptuj predvaja 5. aprila 1.1. sovjetski film »EVGENIJA GRANDE« s kratkim filmom »STRUPENE KACE«; 6. in 7. aprila 1.1. nem- ški barvni cinemascopski film »OD TOD DO VEČNOSTI«; 9. in 10. aprila 1.1. nemški film »SATAN MAMI Z LJUBEZNI- JO«, 11. aprila 1.1. domači vista- visionski film »KOZARA«. Kino »Ruda Sever«, Gorlšnica predvaja 7. aprila t. 1. ameriški film »OVCAR« Kino Ormož predvaja 6. in 7. aprila t. 1. italijanski (vlstavislon) film »EVROPA PONOČI«, 10. in 11. aprila t. 1. joigoslovanski film »CUDNO DEKLE«. Kino Zovrč predvaja 7. aprila t. 1. nemški barvni film »MOJA LEPA MA- MA«. Lunine spremembe in vremenska napoved 2a čas od 7. do 14. aprila 1963. Polna luna bo v torek, 9. apri- la, ob 1.57. Napoved: vreme bo v glavnem lepo, a še ne ustaljeno, ker bodo Trsled zapadnega ali jugozapad- nega vetra lepo vreme prekinile občasne, kratkotrajne plohe. Večje količine dežja bodo ver- jetno z nevihto, od četrtka na petek, 12. aprila. Topleje bo. A r. OPREMLJENO SOBO oddam moškemu. Naslov v upravi. BOBNARJA ALI KONTRABA- SISTA sprejmem takoj v an- sambel. Fekonja, Kungota 55, Kidričevo. 2ENSKO ISCEM k 8-meseč- nemu otroku za vsak drugi dan. Korošec Anica, Lackova ul. 4. Ptuj. IZGUBLJENO NAJDITELJA SOPA KLJUCEV, izgubljenih od Ptuja do Zab- jaka 2. aprila t. L, prosim, da jih proti nagradi vrne v upra- vi Tednika. PTUJ NOVICE IZ »IZBIRE« ZA 32 ODSTOTKOV VlSJI PROMET Kolektiv je v prvem tromesečju 1962 opravil za 206 milijonov di- narjev blagovnega prometa. V istem obdobju letos je opravlje- nega blagovnega prometa za 273 milijonov dinarjev. Kljub znižanju števila zaposle- nih za šest članov je storilnost presegla za pohvalnih 32 odstot- kov preteklo leto. NOV ODPIRALNI CAS Zaradi uvedbe letnega odpiral- nega časa so vse prodajalne v bo- doče odprte dnevno od 7. do 12 ure in od 16. ure do 18.30 z izje- mo v soboto, ko so prodajalne od- prte le dopoldne. Dnevno od 7. do 19. ure razen ob nedeljah pa ima non-stop služ- bo ta mesec prodajalna »Jelen« v Lackovi ulici 1. NOVA TRGOVINA NA ZADRUŽNEM TRGU V začetku aprila je kolektiv uredil, opremil, založil in predal svojemu namenu novo prodajalno pohištva in tehničnega blaga na Bregu — Zadružni trg 1. V zalogi so vse vrste kvalitet- nih radijskih, tranzistorskih in te- levizijskih sprejemnikov (RIZ in RR), gospodinjski električni stroji, razne vrste pohištva: kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kavči, di- vani. V bodoče bodo kupci Imeli v Ptuju še eno možnost izbire opre- me za svoje potrebe in bodo s tem lažje zadostili svojim željam. Ker je postrežba primerna in so cene konkurenčne, so prvi dnevi opra- vičili ta ukrep. Vodstvo tega obrata je kolektiv poveril Jožetu Stipetiču. Na no- vem delovnem mestu mu želi mnogo uspehov. »LES«, trgovsko podjetje, Ptuj, obvešča cenjene odje- malce, da je s 1. aprilom pričelo prodajo premoga za ši- roko potrošnjo pO znižani regresni ceni za 45 odstotkov Pravočasna ^.reskrba v letnih mesecih je štednja in garan- cija za normalne dobave v kritičnih zimskih mesecih. Naročila sprejemajo poslovalnice: PtnJ, Rogozniška c. 2 a. Breg, Zadružni trg in Kidričevo. Cenjenim odjemalcem nndimo na debelo in drobno ves gradbeni material, les, razne plošče, vrata in okna po kon- kurenčnih cenah. »LES«, trgovsko podjetje z lesom, gradbenim materialom in kurivom, Ptuj ZAHVALA ki ste pcKHiali našega dragega ateka, dedeka in strica ALOJZA SmROWSKY mu prinesli cvetja in ga pospremili k zadnjemu počitku v petek, 29. marca 1963,se najiskreneje zahvaljujemo. Hvala tovarišu Antonu Valentinu, direktorju železni- ških delavnic za poslovilne besede rn pevcem za ganljivo pesem! V Ptuju, 29. marca 1963. Žalujoči: Hčerke Silva, Leni in Lojzka ter ostalo sorodstvo RAZPIS Upravni odbor Zavoda za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje prosta delovna mesta: 30 nekvalificiranih delavcev enega kolarja, veščega tudi mizarskih del Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih zavoda. OBVESTILO Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj opozarja vse prebivalce, da je paša v zaščitnem pasu pri vodovod- ni črpalnici v Skorbi najstrože prepovedana. Kršilci prepovedi bodo kaznovani po predpisih o var- stvu zaščitnega vodovodnega pasu. SPORI SAH v okviru tekmovanja za pokal maršala Tita je bil v soboto v prostorih osnovne šole T. Znida- riča šahovski turnir, katerega se je udeležilo 6 ekip. Prvoplasira- na ekipa rokometnega kluba »Erave« se bo v finalu občin- skega prvenstva sestala s ša- hovskim klubom Ptuj. Rezultati so bili naslednji: I. kolo Gimnazija I. — T. Žnidarič II. 3,5 :0,5 RK »Drava« — Gimnazija II. 2,5 : 1,5 T. Žnidarič — T. Znidarič III, 3 :1 H. kolo RK »Drava« — T. Znidarič I. 3,5 :0,5 III. kolo — finale RK »Drava« — Gimnazija I. 3,5 :03 POZIV Pozivam osebo, ki mi je 2. aprila 1963 dopoldne s pulta v trgovini »Koloniale« v Ptuju odnesla zavitek s tekstilnim bla- gom, naj vrne ta zavitek z isto vsebino v omenjeno trgovino najpozneje do 10. aprila 1963 ali na moj naslov, sicer bom v pri- hodnii številki opisala dogodek s p>olnim naslovom osebe, ki me je oškodovala. Ana Hengelman, Ptuj, Ob Studenčnici 9b OBVESTILO Upravni odbor Komunalne ban- ke Ptuj sklicuje na osnovi 143. čl. Zakona o bankah (Ur. 1. FLRJ, št. 10/61) letni javni zbor s predstav- niki gospodarskih organizacij in drugih komitentov banke, na ka- terem bo obravava poslovanja banke v prejšnjem letu in smer- nic kreditiranja razvoja gospo- darstva v letu 1963. Zbor bo v sredo, dne 10. aprila 1963 s pričetkom ob 9. uri v pro- storih »Grajske restavracije« v Ptuju. Vabila bodo pravočasno dostav- ljena. Zaključni račun banke je razgrnjen v njenem poslovnem lo- kalu. Komunalna banka Ptnj Nedeljski šport v Ptuju Ob 8. uri: Plenum občinske zveze za telesno kulturo v mali dvorani ObLO, Miklošičeva ul. 12. Ob 10. uri: Derby srečanje ORL »Drava« — MTT (Maribor) z mladinsko predtekmo ob 9. uri. Ob 16. uri: Prvenstvena nogometna tekma MM-lige DRAVA — FU- ŽINAH (Ravne) na stadionu ob Ormoški cesti. KEGLANJE Kegljaški klub Ptuj je prire- dil v času od 16. do 22. marca 1963 sindikalna tekmovanja v kegljanju. Tekmovanja se je udeležilo 8 sindikalnih podruž- nic, vrstni red doseženih rezul- tatov pa je sledeč: 1. TAP s 368 podrtih kegljev, 2. MLO s 347, 3. Petovia s 313, 4. Kidričevo s 305, 1. Panonija s 304, 6. Merkur z 292, 7. sodišče z 264, 8. Zav. za soc. zav. s 178. Najboljši rezultat je dosegla ekipa sindikalne podružnice TAP s 368 podrtimi keglji in ta- ko zasedla 1. mesto. 31. marca 1963 je kegljaški klub Ptuj povabil v goste KK Ljutomer na prijateljsko tekmo- vanje v disciplini 8 X 200 luča- jev mešano. V tem srečanju je zmagala ekipa KK Drava Ptuj, z rezultatom 6177:6274 v korist Drave. Razlika 97 podrtih keg- ljev je minimalna, iz česar se vidi, da sta bili ekipi precej iz- enačeni. Povratno srečanje bo 7. aprila v Ljutomeru. Najboljši od gostov so bili Ko- vačič z 816 in Valjatič Silvo z 813 keglji; od domačinov pa Ko- mel Anton z 812 in Hodr^-k Mar- jan z 803 podrtimi keglji. Kegljaški klub Drava bo pri- redil spomladanski del tekmo- vanja za prehodni pokal v ekipah med posameznimi krož- ki. Tekmovalni red je bil določen z žrebom, tekmovanja ekip pa bodo: 8. aprila ob 19. uri: Šoferji — Panonija 9. aprila ob 19. uri: Torek — Četrtek 10. aprila ob 19. uri: Panonija — Kidričevo Tekmovanja bodo na kegljišču stadiona »Drava« v Ptuju. Da bi dosegli čim večjo množičnost v kegljaškem športu, vabimo simpatizerje, da v čim večjem številu prisostvujejo tem zani- mivim tekmovanjem. Junger Stanko »■■■■■■■■■■■■■■■■Mit (Nadaljevanje s 5. strani) Ptujska občina - srednje razvita v okraju in njen letošnji družbeni plan gravitirajo k Ptujskemu polju oziroma celo k Slovenskim gori- cam. Svet za družbeni plan in fi- OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti ne območju matičnega urada Ptuj Elizabeta Divjak, Stojnci 29 — Marijo; Marija Širovnik, Lancova vas 32 — Ivana; Julijana Vinkler, Preša 1 — Mileno; Neža Medved, Lovrenc 59 — Jožico; Barbara Turk, Kungota 14 — Jožico; Ma- rija Brodnjak, Gorlšnica 103 — Ta- njo; Frančiška Pihler, Murska So- bota 5 — Alberta; Angela Glažar, Hajdoše 36a — Branka; Daniela Levičnik, Stuki 13a — Romana; Ana Cuček, Drbetinci 65 — Albi- na; Edita Lutarič, Krempljeva 1 — Edito; Marija Matjašič; Borovci 57 — Slavico; Rozalija Petek, nance ugotavlja, da je bila pri sestavljanju predloga proračuna dosežena v tem letu znatno večja množičnost kot v prejšnjih letih. Med proračunsko razpravo so bila razčiščena vsa najbolj pe- reča vprašanja in je bila dose- žena s posameznimi organi, or- ganizacijami, zavodi in drugimi koristniki proračunskih sredstev potrebna soglasnost glede višine njim dodeljenih proračunskih sredsrtev. Zato se predlaga zbo- roma, da sprejmeta predlog proračuna občine Ptuj za leto 1963 v predloženi obliki in vse- birri S^t za družbeni plan Cvetkovci 262 — Tatjano; Franči- ška Kmetec, Mestni vrh 20 — Su- zano; Magdalena Puklavec, Urban 71 — Milico; Justina Novak, Pod- vinci 79 — Zvonka; Hilda Topo- linjak, Lačeves 13 — Renato; Ve- rona Cvetkovič, Kidričevo 13 — Branka; Ana Koren Hajdoše la — Nado; Amalija Kuharič, Lešnica 33 — Mirana; Elizabeta Babusek, Rabeljčja vas 26 — Srečka; Eleo- nora Turščak, Prešernova 6 — Makedonko; Ana Dobnik, Starše 83 — Jožefa; Marica Nemec, Cven 41, Ljutomer — Jožefa; Anica Vi- dovič, Stojnci 137 — Gustg; Ma- rija Kundih, Gotovlje 26, Žalec — Zeljko; Rozalija Hronek, Stoper- ce 7 — Riharta; Cecilija Kovačič, Apače 112a — Ido; Marija Jamni- kar, Hardek l3 — Blanko; Kata- rina Pušaver, Stari grad 17 — Dragico; Vida Kopajnik, Zg. Haj- dina 29 — deklico; Cecilija Hor- vat, Mestni vrh 20 — Mileno; Ma- rija Kokol, Mezgovci 9 — Bredo; Pavlina Fras, Cirkovci 86 — deč- ka; Marija Bezjak, Podgorci 26 — Vladimira; Angela Korošec, Dež- no 50 — Angelo; Slavica Sitar, Veržei 112. Liutomer — dečka: Sonja Gorjanc, Ormoška 1 — Jo- vana; Dragica Kunec, Hardek 36 — dečka; Ana Vičar, Dravska 3 — deklico; Terezija Sitar, Bari- slavci 6 — Stanislava; Dragica Rakovec, Središče 17 — Marijo; Matilda Vajda, Vel. Nedelja 29 — Marinko; Jožefa Mohorko, Sitež 12 — Marjana; Ivana Toplak, Zla- toličje 92 — deklico; Ana Noivak, Bresnica 65 — Zdenko; Marija Amuš, Prvenci 25 — dečka; Ve- ronika Gabrovec, Slatina 46 — Majdo; Marija Lampret, Breg 30 — Nado; Kristina Zemljič, Pav- lovski vrh 22 — deklico; Ivanka Perko, Juršinci 19 — Boženo; Ma- rija Kramberger, Dolič 63 — Ma- rico; Katarina Radošek, Podloae 52 — Branka; Anica Šešerko, Dra- ženci 11 — Branka; Milica Va- land, Vičava 14 — Leona; Filipina Jan, Breg 33 — Majdo; Matilda Kokot, Hrastovec 137 — dečka; Stanislava Crepinko, Breg 31 — Branka; Marija Bezjak, Pristava 2 — Bojana. Poroke: Kuster Milan, Poštna ulica 1, Maribor — Lešnik Mari- ja, Ulica heroja Staneta 4, Mari- bor; Bedrač Vekoslav, Trg svobo- de 3 — Mlakar Ana, Vičava 8; Kolarič Janez, Vošnjakova 3 — Kovačec Stanislava, Formin 4. Umrli so: Prosenjak Ana, Bre- stje, rojena 1871, umrla 20. mar- ca 1963; Zaje Franc, Orešje 29, rojen 1902, umrl 31. marca 1963; Bedrač Janez, Zagrebška 54, rojen 1885, umrl 1. aprila 1963. KONGRES SVETOVNE OMLADINSKE ORGANIZACIJE bo od 27. 7. do 3. 8. 1.1. v 'Trsd. (Bolgarija). Za ta kongres se marljivo pripravi,ja30 jugoslo- vanski mladinci-espersmtr^ Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 7. aprila 6.00—8.0« Dobro jutro 1 — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 7.30—7.35 Napotiti za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled tiska, radijski koledar, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 7.40 pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.35 Skladatelji pišejo za otroke. 8.50 lean Mfarie Lec- lair: Sonata v triu za violino, violo in kJavicimbal. 9.00 Poročila. 9.05 Za ne- deljsko razvedrilo. 10.00 Se pomnite, to- variši . . . 10.30 Za prijetno dopoldne. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Z lokom po strunah. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Igra orkester Parcy Faith. 15.32 David Ojstrah igra Mendelssohna 16.00 Humo- reska tega tedna. 16.20 Ogrlica s poi>ev- kami in prijetnimi melodijami. 17.00 poročila. 17.05 Zvoki hammond orgel. 17.15 Radijska igra. 18.10 Iz Chopinovih znaiiih in manj znanih del. 18.30 Šport- na nedelja. 19.00 Obvestila 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Kadilski dnemik. 20.00 Izberite s:voio melodiio. 21.00 Ru- ska opera — IX. oddaja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremen&ka napwed in pre([led sporeda za sa&lednj« dan. 22.15 Skupni program JRT — Stadio Ljublja- na. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. PONEDELJEK. 8. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro 1 (pisan glasbe- ni sporedi — vmes ob 4.15—4.20 Poro- čila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poiročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, ni- maš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Novi in stari posnetki ansambla in solistov Milana Stanteta. 12.30 \ paviljonu zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 »Povodni mož« in »Kurent«. 14.00 Poročila. 17.00 Po- ročila. 17.05 Obdobja slovenskega samo- speva. 17.45 Ansambla Wild Bili Daviš in Al Stefano. 18.00 poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Z melodi- jami po svetu. 18.25 Pesmi izpod »Ze- lenega Pohoria«. 18.45 Radijska univerza — Kazimir Tarman: Skriti prijatelj člo- veka. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgledaice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00—22Si(\ Skupni program TRT — Stodio Beo^ad — vme^ ob 20.45—21.00 Kattanii globus. 22.00 Kapoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 9. aprita 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 4.15—4.20 Poro- čila. 5.00—5.0'5 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, ni- maš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Trio Slavka Av- senika. 12.30 V paviljonu zabavne glas- be. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- zava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pol ure roman- ske glasbe. 14.00 Poročila. 17.00 Poro- čila. 17.05 Koncert po željah poslušal- cev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Narodi v svojih pes- mih III. oddaja. 18.45 S knjižnega tr- ga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skladbice Primoža Ramovša za flavto in rog. 20.15 Radijski igri. 21.25 .Moirve- ments concertants skladatelja Uroša Kre- ka. 21.50 V plesnem ritmu. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREO&. IS. apHla 4.00—8.00 Dobro it:trol (pisar glasbe- ni spored) — vmes ob 4.15—4.20 Poro- čila. 5.00—5.05 Poročila i