Poštnina plačana v gotovini, štev. 5. Posamezna številka Din 1.—< Letnik I. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3_ Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj. Delavska družina. [(Iz govora ministra dr. Ant. Korošca.) Pojm družine. Vrt, v katerem se najlažje in najlepše goji kultura v vseh njenih pojavnih panogah, je delavska družina. Družina je celica vsakega stanu, zato tudi delavskega stanu. Družina je sožitje moža in žene, ki je združila ona tajna, velika, nepojmljiva sila, kateri pravimo ljubezen, ona se vsak dan nanovo poraja, in ki ustvarja med možem in ženo najožje in najmočnejše občestvo, da živita drug za drugega, da delata, skrbita se žrtvujeta drug za drugega, da vidita v svojih otrokih svojo največjo srečo, svojo veliko življenjsko nalogo, ne iz nadležne primoranosti, ampak kot globoko nalogo moralnega življenjskega nagona. Kajti v naravi vsakega organizma leži, da c.; razvija, da se množi, da raste, da se ovekoveči, da pridobi na moči, četudi se pri tem individualno življenje uničuje in propada. V tej družini mora iskati • današnji delavec veselje, ki ga v delu ne more najti. Delavska družina — činitelj delavske kulture. Delo modernega delavca je namreč dandanes povečini mehanizirano. Delavec je rob stroja, kateri je razčlanil, razdelil delo na posamezne, v skrajno majhne delovne Procese, kateri delavca sili na delavne kte, kateri ga vodi in nadzira. Duh de-% se ubija po modernem načinu dela, ^va stvariteljna moč je zvedena na malenkost, on je postal med strojem sam stroj. Doma pri ženi in deci najde zopet dela-veeduha, se zave zopet svojega duševnega življenja, zopet oživi njegov razum in njegovo srce. Zamrlo in utrujeno dušo mu zopet oživi ljubezni polni pogled njegove žene, srce se mu zopet odtali, kadar ga objamejo mehke ročice sinka in hčerke, čuti se zopet kot človek, ko vidi okoli sebe ljubezen, prijaznost, domačnost. Delavčeva družina je temvečji činitelj za delavčevo kulturo, čimbolj je današnje delo brez duha in brez povzdigujoče duševne pobude. Negovanje družinske ljubezni. Smisel za družinsko življenje je sicer or-ganična sila človeške družbe, je globoko v njej počivajoča prirodna lastnost, toda kakor vsaka prirodna lastnost, ona se lahko ohrani zdravo in se krepko razvija, lahko pa tudi zboli, boleha in umre. Smisel za družino potrebuje zato skrbne in nežne nege, nežne in ljubezni polne, požrtvovalne in v malenkosti idoče kakor cvetlica na vrtu. Že pri majhnem otroku se v prvi dobi vzbudi in pojavlja ta družinska nežnost in ljubka čuvstvenost. To je smehljaj, v katerim pozdravlja svojo mater, to je trenotek, kadar stega vabljivo svoje ročice nasproti svojemu očetu. Že otrok čuti, da je z materjo in očetom nošnje spojen, da spada k očetu in materi, pmehljaji, božanje, jecljanje očetovega ifnena, otročji poljub, to so prve dajatve, k! jih daje probujajoči se otrok svoji družinski skupnosti. Delavska družina, poštena, nežna, polna plemenite ljubezni, velika v požrtvovanju in zatajevanju, to je velik del, lahko rečemo največji del delavske stanovske kulture. In ker je tudi družinska sreča v vedni nevarnosti, da se ohladi, da zboli in umre, zato je treba na njo paziti kakor na punčico svojega očesa, kakor na svoj največji zaklad. Z zatajevanjem, prizanaša-ajem, požrtvovanjem in tudi z nadnaravnimi sredstvi za obdržanje velike družinske- ljubezni. ■™ed kmeti so zakoni po veliki večini srečni, zdravi, družinsko življenje lepo in pošteno, in to je ona velika kultura kmečkega stanu, katera nas s tako silo vabi v kmečko hišo in nas napolnjuje z radostjo jn občudovanjem. V delavskem stanu je gojenje družinske sreče tem potrebnejše, ker naravnemu razvoju delavskega družinskega življenja zunanje okolščine v večini slučajev niso ugodne. Mislim pri tem na stanovanjske razmere. Primerno lepo in udobno in zdravo stanovanje je neizmerno velik činitelj v razvoju družinske- Naši komunisti snujejo udarne skupine. Odkritje komunističnega „pofa" v Zagrebu. Kadar socijalisti ali komunisti govorijo o fašistih, najbolj obsojajo udarne skupine, s katerimi fašizem ubija v glavo nasprotnikom svoje ideje. Pri tem pa sami niso nič boljši. Le poglejmo njihov bivši Schutzbund v Avstriji, ki je bil cela oborožena in dobro organizirana vojska. Takim organizacijam so prišle na. sled tudi naše oblasti. V Zagrebu je policija odkrila, da so ustanovili komunisti posebne udarne skupine Karla Marksa, Lenina, Vorošilova, Dimitrijeva. Tem skupinam so prišli -na sled ob priliki preiskave za morilci policista Ratajca, ki so ga komunisti ustrelili. Skupine so se bavile s prevratnimi načrti. Organizirane so bile po vzorcu proslulega »pofa«. Nekateri člani teh skupin so dobili že nalog, da postrelijo nekaj bivših pristašev, ki so se komunizmu izneverili. Aretacije glavnih krivcev so preprečile veliko zločinov. Zanimivo je, da so imeli pri. teh komunističnih »pofovcih« glavno besedo zagrebški žide-ki in to po večini iz boljših družin, katerih očetje se valjajo v bogastvu in tudi sinovi ne živijo proletarsko življenje. Francoski in angleški delavci odklanjajo — naši socijalisti zagovarjajo. Za »ljudsko fronto" se skrivajo komunisti. Naše marksistično časopisje jc bilo še do nedavnega polno ognja za takozvano »skupno ljudsko fronto«, ki se je osnovala na Francoskem iz komunistov, socialdemokratov in levo orientiranih radikalnih socijalistov. Ta »ljudska fronta« je povzročila tudi padec Lavalove vlade ter je spravila na krmilo države radikalne socijaliste in socijaldemokrate, da bi lahko pod svojim režimom vodili pomladne državnozborske volitve. Naša marksistična glasila so vse to proglašala kot vrhunec politične taktike socialdemokracije ter so svetovala, da je treba nekaj takega vpeljati tudi pri nas. Čisto po tem receptu so se . že pri zadnjih občinskih volitvah pri nas pojavljale »skupne liste delovnega ljudstva«, v katerih so nastopili proti katoliško orientiranim občanom liberalci, kmetijci, socijaldeihokrati in komunisti pod isto zastavo in isto firmo. Kakor izgleda, so se v tej družbi vsi prav lepo počutili in s tem jasno dokumentirali, da spadajo vsi skupaj v eno malho, ki jo bo slovensko ljudstvo vrglo tja, kamor spada. Pa poglejmo, kako se godi Francozom v tej »fronti«. Socijaliste in radi- kalne socijaliste očividno že glava boli po slabi tovarišiji. Njihova glasila že odkrito javkajo, da je »fronta« postala le orodje za izvedbo komunističnega programa. — »Kaj pa naš program« — saj je tudi lep«, tožijo socijaldemokrati. Vodja francoskih komunistov Cachin pa je sam odkrito priznal, da so potrebne čim tesnejše zveze z ostalimi levičarskimi strankami samo zaradi tega, da komunisti lažje dosežejo svoj cilj: sovjetsko republiko Francijo. <— Spričo teh skušenj na Francoskem ni nič čudnega, da je angleška delavska stranka, že drugič odbila predlog angleških komunistov, da se ustvari »skupna fronta«. Glavno glasilo delavske stranke »Daily Herald« pozdravlja-to odločitev in pravi, da je komunistična stranka stranka prevratnežev in upornikov, ki noče in tudi ne ve posvetiti svoje' moči za zboljšanje pogojev življenja, ampak posveča vse svoje energije le rušenju, prevratu in državljanski vojni. — Po teh izkušnjah na Francoskem in Angleškem se čudimo našim socijalistom, da so se dali speljati od Moskve dirigiranim komunistom na led ter se z njimi čimdalje bolj vežejo. To jih bo še bolela glava! ga življenja. Stanovanjske kasarne z majhnimi, zaduhlimi sobicami najbolj ovirajo zdravo, mimo in srečno družinsko življenje, ga ubijajo in mu jemljejo atmosfero blaženosti in mirne zadovoljnosti. Kdor hoče delavsko kulturo, notranjo srečo delavskih družin, mora videti v reformi stanovanjskih razmer eno svojih .največjih socialnih nalog. Družina šola občestvenega življenja. Družina je sama občestvo, in zato je tudi največja in najboljša šola občestvenega življenja. Tu se skupaj žalostijo in veselijo, deiijo srečo in nesrečo, prenašajo težave in uživajo trenotke sreče in zadovoljnosti. To je šola ljubezni, požrtvovalnosti in dejanske skrbi za bližnjega, to je šola molitve in poštenega krščanskega življenja, to je torišče, mirno in zavarovano od zunanjega trušča, za umsko izobrazbo. Tu je najgloblji vir podjetnosti, srčnosti in zdravih idej. V družini je oče kralj, a dober in blag kralj, mati je solnce, ki ogreva s svojo toploto celo kraljestvo, a otroci so angelji, ki delijo žarke ljubezni z očetom in materjo. Moč, ugled in bodočnost vsakega stanu leži v njegovih družinah. Družine so nosi-teljice poštenosti in moralnega naziranja, iz katerega zajema stan svojo jakost in svojo življenjsko silo. Stan, ki ne gleda na uspevanje svojih družin, si podjeda svoje življenje in svoj ugled v človeški družbi. Hišo zidati in jo namestiti je težka stvar, to je stvar zidarskega in mizarskega mojstra ter njegovih delavcev. V hiši ustanoviti srečno družinsko življenje, to je tiha, neopažena naloga, mnogo težja stvar, nego ona, zidarjeva in mizarjeva. Ta računi, meri, preudarja, a ustanoviti družinsko življenje, to je stvar srca, razuma, cele duše. Družinsko življenje, to je neprestana šola stanovske kulture. Mati ima v naročju svoje dete in mu kaže na nebo, v katerem je Bog, mu pripoveduje o angelih, njegovih dobrih prijateljih in varuhih, mu razlaga podobe svetnikov na steni in njihovo življenje. Mati opravlja svoje dete, a pri njenih nogah počiva njen otrok, in ona mu pripoveduje pravljice, bajke, legende ter vodi otrokovo dušo v nove predstave, v noya občudovanja in zamaknjenja. Oče pripoveduje ob tihih večerih o svoji mladosti, o dobroti svojih staršev, o častitljivosti svojih duhovnikov, o poštenosti svojih učiteljev. Pripoveduje o svojih potovanjih, o .žitnih poljih, o temnih gozdovih, o strmih gorah, o velikih mestih in tihih vaseh, o dobrih in slabih ljudeh. Pripoveduje o svojih vzorih, in bojih, o svoji jisodi v življenju, o svojem stanu, njegovih lepotah' in težavah. Pripoveduje o slabih in dobrih časih, o bolezni, o pomanjkanju, pa tudi o veselju in zadovoljstvu. Iz domače knjižnice vzame otrok prve knjige, si ogleduje njih podobe, jih z še neuko roko posnema ter začne po svojem razreševati uganko abecede. In ko zna že čitati, je domača knjižnica prva, iz katere si posojuje svoje berivo. Z očetom in materjo se šali, se igra in poje. Oni mu odpirajo vrata v veliko božjo naravo ter mu tolmačijo cvetlice, trave, drevesa, ptice in živali. Družina uči otroka moliti, skušati, kaj je dobro in slabo, daje začetek in podlago religije in morale. V družini se začne razvijati osebnost, tu se ji da prva kulturna podlaga, tu se ji daje prvi napredek, tu se praktično uči avtoritete in svobode, pravice in ljubezni, torej začetek in dober del vse socialne kulture. Preddelavec — zaupnik — delavec. (Nadaljevanje.) Danes si oglejmo zaupnika. Res dober zaupnik je zlata vreden in tudi potreben, da se delavstvo lahko v primeru potrebe obrača nanj. Ker v še tako lepo urejenem podjetju pride včasih kaj navskriž in je potrebno zaupnikovo posredovanje. Pri pametnem vodstvu tako lepo urejenih podjetij je. taka intervencija za zaupnika malenkost. Včasih se tudi nehote zagreši kaka nepravilnost, ki pa se hitro popravi, čim je podjetje na to opozorjeno. Toda nevšečnosti ne prihajajo samo od strani podjetja. Tudi na drugi strani se kdo spozabi. Zato je dober zaupnik vedno v zlati sredini in opozori na pogrešek tudi svojega tovariša, čeprav sc mu zameri. Toda to ga ne sme motiti v poštenem izvrševanju zaupniške dolžnosti. Sčasoma, ko bodo i eni i drugi videli in spoznali, da hodi nepristransko po krepko začrtani poti, ga bodo vsi spoštovali in — upoštevali. Podjetnik se sam v notranji ustroj tovarne dostikrat ne vtika, zato stori za prospeh podjetja zelo pametno, ako da v tem pogledu navodila svojim preddelavcem, ki so zaradi najožjega stika z delavstvom dober ali pa zli duh za podjetje. Podjetniku menda ni vseeno, ali ima zadovoljno ali nezadovoljno dielavstvo. To se vendar pozna na storitvi dela! V času hude konkurence tudi nima preveč časa, da bi se zabaval z malenkostnimi vprašanji, katera izzove mogoče njegov preddelavec. Zelo bi bilo želeti, in bilo bi v obojestransko korist, če bi podjetniki skušali poslušati te besede. Umetni spori. Imamo pa na žalost tudi zaupnike, k! kljub dobri volji podjetnika, da obratuje brez večjih sporov in motitev dela, spore umetno uprizarjajo. Nekateri zaupniki brez sporov ne morejo živeti in so mnenja, da s pomočjo sporov vzgajajo soto-variše k — borbenosti. Delavec je že po naravi bolj borben ko drugi stanovi, toda ako mu v ničemer ni sile in ne trpi krivice, miruje in je vesel mirnega življenja brez razburjanja. »Razredno zavednim« zaupnikom pa mirno, patriarhalno življenje delavčevo ne gre v račun. Po njihovem mnenju mora biti delavec s podjetnikom vedno skregan in v še tako človeškem podjetniku mora videti le svojega sovražnika in »krvosesa«. S takim delavstvom upajo »razredno zavedni« bolje orati... To pa iz enostavnega razloga, ker ako je delavec v borbi, rabi vodstvo, kakor rabi vsaka vojna vodstvo. Umetno narejen spor rabi tudi rešitve. Vsak spor rabi rešitve. Toda umetno narejeni spori so trdi orehi. Podjetnik se zaveda, da ni glasnik, zato mu tudi ni do pokore. Ker če pnizna nenarejen greh prvič, bo sčasoma lahkg odšel iz svoje pisarne, vanjo se pa bp naselil zaup-nik-»strokovnjak« za umetne spore. Ko je že tu umetno uprizorjen spor, je treba še umetno razburiti delavce. Sklicujejo sestanke in shode, kjer razlagajo masi poleg perečega še kaj drugeg^-kar jim leži ravno na srcu. Tega imajo pa’»razredno zavedni« zaupniki vedno dovolj., Za poslušalstvo jim ni sile, ker žene prizadete radovednost in skrb za obstoj na take shode. Voditelji prikazujejo stvari po svoji potrebi in če ne gre drugače, kako stvar tudi malo zavijejo, samo da jim gre voda na mlin in da navdušijo ljudi — zase, tako zvane odrešenike, ki bodo delovno ljudstvo »odrešili« in ga privedli v — raj na zemlji. Če pa hočeš doseči ta raj, se moraš včlaniti v »razredno zavedni« organizaciji itd. Ali taki zaupniki kaj riskirajo? Prav ničesar. Pridobijo nekaj plačujo-čih ljudi za svojo organizacijo, masa pa ima ali pa tudi nima nikakega vidnega uspeha. V prvem primeru poveličujejo svojo organizacijo, ki da je delavstvu priborila »sijajne uspehe«, v drugem pa — lop po kapitalistih in krvosesih! Kakor pismo advokata, ki piše svojemu klijentu: »Naznanjam Vam, da sem pravdo dobil ...« ali: »Naznanjam Vam, da ste tožbo izgubili...« Advokat nikoli ne zgu* e— kraljev spomenik. V Celju so započeli akcijo, da bi se zgradil v spomin blagopokojnega vladarja Aleksandra I. azil za jetične bolnike. .lavna, dela v Sloveniji. Minister Jankovič je na konferenci lesnega gospodarstva v Ljubljani opozoril na javna dela, ki se bodo letos v Sloveniji izvajala: graditi se je začela proga št. Janž—Sevnica, ki bo stala 15 milijonov Din, v kratkem pride v gradnjo proga Črnomelj—Vrbovško, ki bo stala 70 milijonov, kmalu se začno graditi avtomobliske ceste Ljubljana—Kranj (20 milijonov Din), Maribor—Avstrijska meja (5 milijonov) ter Ljubljana—Kočevje •—Sušak (10 milijonov). V načrtu je še gradnja moderne avtomobilske ceste od Maribora na Ljubljano in naprej na Sušak. Sprememba občin. Združili sta se občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Terbegovci ter občini Gornja Radgona in Gornja Radgona-okolica. V obeh se bodo vršile občinske volitve. Razrešeni občinski odbori. Zaradi ne-rednosti, ki jih je odkrila revizija, je banska uprava razrešila že več občinskih odborov, tako v Mošnjah in v Škocjanu pri Mokronogu. Razrešen bi bil tudi občinski odbor v Šoštanju, pa so gospodje to nekje izvohali ter kar sami odstopili. Znižana vožnja na železnici bo veljala po novi uredbi železniškega ravnateljstva samo za nedelje, ne pa tudi za praznike, kakor dosedaj. Polovično vožnjo na železnici so dobili sedaj vsi banovinski uslužbenci, kakor jo imajo že državni. Smrt v kamnolomu. V Skobemetovem kamnolomu v Podhumu pri Laškem se je smrtno ponesrečil delavec Franc Bezgov-šek iz Podvina. Ubila ga je težka skala, ki se je zvalila nanj. Sam se je nasadil na nož, viničar Ivan Gajšek iz Majskega vrha v Halozah, ko je v pijanosti zasledoval svojo ženo v gozdu. Grozil je ženi z odprtim nožem ter zbežal za njo v gozd, pri tem pa je padel ter se nasadil na nož, ki ga je zadel v srce. Našli so ga drugo jutro mrtvega. Ljubljanski trgovci so si po vzoru mariborskih ustanovili svoio lastno bolniško blagajno, ki ima že nad 500 članov. Grozna smrt je zadela malo Milico Pika iz Dolnjega Brda pri Mežici. Dekletce se je igralo na vodni turbini za pogon kmetijskih strojev, ki je pokrita z lesenim pokrovom, skozi katerega pa gleda železna os. Na vrtečo se os se je navila obleka otroka in turbina ga je zagnala s tako silo ob tla, da si je razbilo glavo ter je bilo na mestu mrtvo. Vrat si je prerezala z britvijo v Bučji vasi pri Križevcih posestnica Osterc Marija, mati petih nedorastlih otrok. Dejanje je izvršila v zmedenosti. Domišljevala si je namreč, da ima neozdarvljive bolezni v želodcu. Dva požara v Ljubljani. V torek ponoči je izbruhnil v Dravljah pri Ljubljani požar na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Peterce. Poslopje je uničeno, škode pa je 80.000 Din. — V sredo opoldne pa se je vnelo podstrešje na Mahrovi hiši na Krekovem trgu sredi Ljubljane. Po truda-polnem gašenju so gasilci nevarnost odstranili. Ogenj je zahteval 60.000 dinarjev škode. 15 milijonov dinarjev plačuje letno Slovenija samo sodne takse in koleke. Prav-darska strast Slovencev je precej draga reč. Pet delavcev je ubila eksplozija, ki je nastala v strojnem oddelku podjetja Ši-pad v Drvarju. Kotel je eksplodiral zaradi pomanjkanja vode. Poleg ubitih je bilo tudi več ranjenih. Novo železniško progo so začeli graditi med Bilečem in Nikšičem v Crni gori. Proga bo dolga. 70 km. Gradi jo država v lastni režiji, zaposlenih pa je pri delih 3000 delavcev. Pisarna Zveze združenih delavcev in Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev se nahaja v Ljubljani na Tyrševi cesti 29, I. nadstr. Uradne ure so od 9.—13. ter od 15.—18. ure. čFod. kladivo!" Slovenci sino tudi še tu! Te dni smo uo-živeli v Mariboru sledeč slučaj, ki ga moramo javno ožigosati! Za neko mesto v moški kaznilnici so se potegovali nekateri Slovenci. Prejeli so na prvo prošnjo odgovor, da ni proračunske možnosti. Ker pa se je vedelo, da mora biti nekdo vendarle nastavljen, je nekdo poizkusil drug' Plačal je zopet vse koleke, toda tudi s je prejel isti odgovor. Komaj nekaj uiti nato pa pride neki gospod iz Sk jplja. Nimamo nič proti njemu in mu ravno tako privoščimo. Toda ali je tako postopanje pravično, da se s takim izgovorom vračajo prošnje? Ali je to pa tudi preudarno, da se v te kraje na tako mesto nastavi človek, ki razmer ne pozna in bo svojo službo veliko težje zadovoljivo vršil, kakor domačini, ki razmere poznajo! Ali pa je morda tudi tukaj isto kakor pri železnici, da Slovenec ne bo dobil več službe? S takimi poizkusi nismo prav nič zadovoljni in hočemo v tem oziru popolno enakopravnost! Kakor smo se sedaj vsi Slovenci borili za to, da bomo imeli svoje učne knjige, tako se lotimo vsi tudi tega boja, da bodo Slovenci imeli dostop do državnih služb, posebno do onih, kjer razmere zahtevajo, da mora biti nastavljen tak, ki bo službo lažje vršil, ko domači položaj pozna. Zadeve nismo samo tu omenili, ampak smo svojo pritožbo poslali tudi v Beograd! Mi nismo krščanskega svetovnega nazi-ranja pravi Delavski obzornik, to je neki list iz Ljubljane. Ker mu je menda ta beseda samo ušla in izdala njegovo kopito, je prav, da jo damo pod kladivo, da se ne pozabi. Vsi so bili skup! Ko smo pred kratkim imeli v nekaterih občinah volitve, smo videli, da so vsi potegnili skupaj, marksisti vseh kotov, JNSarski kapitalisti, kmetijci in kar je še nezadovoljnih skupi”. Tudi ne bote nikjer brali kakega napada na JNS od strani marksistov, saj ni mogoče, v zakonu, če tudi je divji, ne smejo biti prepiri! \ii pa, ki smo te volitve gledali, smo videli, da nas naši marksistični voditelji imajo samo za priprego JNSarjem. Iz vrst brzojavnih delavcev. Iz Ljubljane poročajo: Upravičeno smemo trditi, da smo brzojavni delavci, od vseh strok delavstva, v najbolj žalostnem položaju. Naša zaposlitev je predvsem sezonska. Poštna direkcija ne dobi iz Belgrada kreditov, in tako ne more izvršiti nujno potrebnih del, n. pr. napeljava telefona strankam, ki že leta čakajo na rešitev tozadevnih vlog. Med nami so tovariši, ki delajo samo eno tretino delovnih dni v letu. Naše delo se sme smatrati za kvalificirano, saj napeljava telefona ni tako enostavna stvar. Kraj našega dela se vedno menjava in imamo redko kdaj priliko, da jemo in stanujemo skupaj s svojo družino. Plača bi morala zavoljo teh prilik biti vsaj nekoliko odgovarjajoča! Naš zaslužek znaša komaj 24 do 32 Din na dan brez ozira na število oseb v naših družinah. Ko postane delavec starejši, ne dobi več dela, ker m spreten za plezanje po brzojavnih drogovih in strehah. Ostane brez vseh sredstev, brez vsake pomoči. Potreb- 1. februar 1986. DELAVSKA FftONIA Stran 3. no bi bilo zato, da bi se naš položaj uvidel in zboljšal. Ker že delamo za državo — naj merodajni faktorji store korake, da bomo na starost dobivali vsaj skromno pokojnino. Poštno ministrstvo prosimo, da izvrši telefonske napeljave v naši ba-novini, za katere stranke prosijo, saj bo to po izvršenem delu nov vir dohodkov. 200 (dvesto) delavcev naše stroke, ki prosijo in čakajo zaposlitve, bi dobilo s tem zaposlitev in zaslužek. Nervozni so postali nekateri gospodje v železniških delavnicah zaradi pisanja Delavske fronte. Baje je bilo zaradi tega v delavnicah že nekaj delavcev zaslišanih, čujejo se mestoma celo grožnje itd. Gospodom priporočamo mirno kri. če bi se raje poboljšali, na mesto da skušajo z raznimi protokoli iz delavcev doznati, kdo razkriva njihove občutljive strani v Delavski fronti, bi napravili mnogo pametneje. Naj se zavedajo, da so delavci tudi ljudje in da se še noben režim, ki je slonel samo na paševanju, ni mogel trajno držati na krmilu. „ štiri prošnje zastonj je napravil ključavničar iz delavnice, ki je moral za 18 Mesecev oditi k vojakom, po povratku do-*nov pa ni bil več sprejet na delo. V vsaki zavrnjeni prošnji se mu je poudarilo, da rti nobenega praznega mesta, videl pa je, da so kljub temu bili sprejeti med tem časom drugi ljudje v delavnice. Nagrada za 30 letno delo. V živem spominu je še ljudem krivica, ki je zadela leta 1934. 45 železničarskih družin. Zaradi denuncijantstva enega samega človeka, ki ga vsi poznamo, je moralo 45 družin na cesto iz stanovanj v železniških hišah v koloniji in v Melju. Bile so to družine vse z mnogobrojno deco, v njihova stanovanja pa so se vselili novi stanovalci, dostikrat dvojni zaslužkarji brez otrok. Štirje, katerim so bila stanovanja tudi odpovedana, niso mogli prostorov dosti hitro sprazniti. Ker jih sodnijsko niso mogli vreči na cesto, so jih premestili v Niš. Bili so to ljudje, ki so že po 30 let vršili svojo težavno službo pri železnici. Ali ni bila to vnebovpijoča krivica ? Vprašanje. Delavstvo v delavnicah drž. železnice v Mariboru radovedno vprašuje: iSakaj smo praznovali zadnji pondeljek, ko pa tega praznika ni v pravilniku? amah V tekstilnih tovarnah stiskajo tujci nase ljudi. Delavec neke mariborske tekstilne tovarne nam piše: Ker čitamo, kako le-Po skrbi za svoje delavstvo tekstilna tovarna Kutter, Vas prosimo, sprejmite nekaj novic tudi iz naše tovarne, ki pa niso tako razveseljive, kakor je bila ona o starostni preskrbi delavstva v Hutterjevi tvornici. Ni mogoče opisati, kako ravnajo v na si tovarni inozemski mojstri in ta-kozvani »specijalisti« z našim slovenskim delavcem. Ker smo Slovenci, nas imajo očividno za neko manjvredno blago. Neki inženjer sprašuje že pri sprejemu vsakega delavca »Sind Sie ein Slowene?« in če to odločno potrdi, so mu v obratu že ure štete. Delavci so prisiljeni, da celo med seboj nemškutarijo iz strahu, da jih dotični gospod ne bi slišal govoriti v slovenščini. Tako se nam godi v osvobojeni domovini, kjer bi morali imeti mi Slovenci prvo besedo. Vse delavce sprejemajo samo na »poskušnjo« zaradi tega, da jim že lahko prihodnjo uro pokažejo vrata. Nobeden tudi ne zve pri sprejemu, kakšna bo plača in šele pri prvem izplačilu gleda ves žalosten na listek, ki mu oznanja bore dinarje mezde, pa še to z raznimi odtegljaji. Ljudje se odslavljajo brez vzroka »radi pomanjkanja dela«, dasi dela tvornica čez uro ter sprejema potem nove moči, seveda spet le na »poskušnjo«. Dnevno se vrši raport, pri katerem te tujec nahruli kot živino, da delaš premalo. Kadar pa si odpuščen, pa ti odtrgajo »za izgubljeno orodje« od plače, pa ne samo za ono orodje, ki se je izgubilo res zaradi delavčeve krivde, ampak še takšno, ki ga sploh ni imel v inventarju. Dostikrat mora vse delavstvo enega oddelka plačevati za razno »orodje«, ki ga nihče v oddelku ni videl. Vsak odpuščen delavec dobi spričevalo čisto posebne vrste: »Je delal od do .... ter je bil odpuščen radi pomanjkanja dela zdrav in popolnoma zadovoljen z mezdo, kar potrjuje sprejem knjižice.« — Ali ni to največje norčevanje ? V resnici bi se moralo pisati, da je bila tvornica zadovoljna z mezdo! — Pa še nekaj moram poudariti. Gotovo še ne veste, da so vsi ti inozemski mojstri in strokovnjaki nemške narodnosti, po večini še pripadniki izvoljenega ljudstva — največji priganjači marksizma. Gotovo ne bi socijalisti pri volitvah obratnih zaupnikov dobivali toliko glasov, če ne bi imeli v tujcih svojih priganjačev, ki na delavstvo pritiskajo. Ti imajo pač največji interes na tem, da se znaide delavstvo v socijalističnem taboru, kjer mu poleg vere odvzemajo še slovensko narodnost ter skušajo napraviti iz slovenskega delavca nekak mednarodni nestvor. Na tak način se celo v današnjih časih delajo iz naših ljudi odpadniki. Gospod urednik, ali ne bi mogli naši merodajni faktorji vendar sedaj takorekoč ob 12. uri napraviti red s temi inozemskimi specijalisti? Ali res nimamo naših ljudi, ki bi znali taka dela vršiti, ki bi se bili v desetih letih, odkar obstojajo tovarne pri nas. dovolj na-? učili, da bi inozemce nadomestili. -« »Plavemu« tajniku se je v Rušah slabo godilo. Pri strokovni organizaciji »plaviti« v Mariboru so se naenkrat spomnili, da se tudi v Rušah nahajajo tekstilni delavci. In res jo primaha lepega dne v Ruše sam g. »plavi« tajnik v družbi svojega pomočnika. Namesto med delavstvo pa sta šla gospoda najprej k ravnatelju tvor-nice ter se zanimala za mišljenje delavstva. Pa sta slabo naletela, ko sta hotela ravnatelja pridobiti, da bi podpiral »pla-ve« v svojem obratu. Še slabše pa je bilo zvečer na sestanku delavcev, ki sta ga »plava« gospoda sklicala. Delavci so izvedeli, s kakšnimi prijaznimi nameni sta oba gospoda skušala vplivati na ravnatelja ter so jima pokazali vrata. Oba sta morala izginiti kot kafra. Upamo, da bodo sedaj »plavi« pustili Rušane pri miru. Vprašanje disciplinskih kazni v tekstilnih tovarnah je izredno važno. Mnoga podjetja mesto disciplinskih kazni uvajajo odbitke od mezd zaradi slabo izdelanega blaga. Te kazni in globe bi se morale stekati v posebne fonde, nad katerimi pa javnost nima nobene kontrole. Ti fondi so v teku let narastli gotovo v ogromne vsote, saj nam je znano, da znašajo tedenski odbitki in kazni v manjši mariborski tvornici okoli 400 Din. Ljubljana. V Prvem delavskem konsumnem društvu v Ljubljani so se vršile volitve name-ščenskih obratnih zaupnikov. Vložena je bila samo ena lista Društva Združenih nameščencev na kateri so bili izvoljeni atirji zaupniki. Prav lepo so tudi, potekle volitve nameščenskih obratnih zaupnikov v Kranjskih deželnih elektrarnah. Tudi tukaj je bila vložena samo ena lista, in sicer Društva združenih (zelenih) nameščencev, na kateri so bili izvoljeni trije zaupniki. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani je letos izvedlo v mnogih obratih volitve in bomo podrobne rezultate objavili prihodnjič. Volitve delavskih obratnih zaupnikov v jeseniški tovarni. V soboto 25. jan. so se vršile za našo tovarno volitve delavskih obratnih zaupnikov v tovarniški kazini. Trajale so nepretrgoma od 5. uro zjutraj do 11. ure zvečer. Za te volitve je vladalo precejšnje zanimanje, ker so bile prvič v zgodovini volitev obratnih zaupnikov vložene 4 kandidatne liste. SMRJ ali marksisti odnosno njih levica in desnica se nista sporazumeli pri aestavi kandadtne liste. Predlagatelji »liste vsega delavstva« tako se sami imenujejo — levica SMRJ — so pred volitvami izdali letak, iz katerega posnemamo: SMRJ je prvotno sestavil listo na podlagi sklepov svojih sekcij. Vendar pri razvrstitvi ni bilo vse v redu. Savezni svet (zaupniški zbor) je to krivico popravil in popravljeno listo odobril s 27 proti 1 glasu. Ker pa so 3e nekateri »delavski« funkcijonarji postavili na stališče diktata za vsako ceno, so to listo ovrgli in sestavili svojo. Na tej listi ima prednost »ožji krog«, ne pa od sekcij izvoljeni kandidati in dosedanji najagilnejši zaupniki. Sekcije so se takemu diktatorskemu postavljanju kandidatov odločno uprle in so zahtevale, da so uveljavi od saveznega sveta sprejeta lista. Ker Kljub dobri- volji zaupnikov, sekcijskih odbornikov in članstva ni prišlo do sporazuma z »ožjim krogom«, jo bilo sklenjeno, da sc vloži samostojna lista kot »lista vsega delavstva«. In tako srno prišli namesto k združitvi do četrte liste«. Vidimo, da co socijalističnim diktatorskim učiteljem učenci zrastli do glave. Tržič. Važnosti volitev obratnih zaupnikov se delavstvo v naših obratih prav dobro zaveda. Do sedaj sc stalno volijo zaupniki v sledečih obratih: Predilnica Ed\v. Glanzmann & And. Gassner. Papirnica Karl Molinc, ?>Peko«, čevljarska tovarna. V vseh treh obratih so se volitve že izvršile in so taki-lo rezultati: V papirnici so sc vršile volitve v soboto 18. t. m. vložena je bila samo 1 lista in sicev JSZ. Volitve 30 sc vršile po krajšem postopku, katerih so se udeležili vsi uslužbenci brez izjeme in imajo 4 zaupnike. Pri »Pekoč so sc vršile volitve 25. jan. t. 1. Vloženi sta bili 2 listi. Prva jo bila JSZ, in jo dobila 149 glasov. Druga je bila socijalistična in je dobila 72 glasov Volilo se je 6 zaupnikov in je dobila •TSZ 4, socijalisti pa 2. Ne bi pa dobili socijalisti toliko glasov, ako jim he bi pomagali narodni socijalisti — »plavi«. V,predilnici so bile vložene 3 liste. JSZ, socijalistična in narodna. Dobila je bela 260 glasov in 6 zaupnikov, plava 61 glasov in 1 zaupnika tor rdeča 437 glasov in 9 zaupnikov. 120 rudarjev je r,topilo v stavko v rudniku Stanovsko pri Poljčanah. Že tri mesece niso dobili plače. Podjetje jim je na mesto denarja dajalo neke nakaznice na živila, ki so jih nekaj časa poljčanski trgovci sprejeamli, sedaj pa se jih tudi branijo. Rudarji so obupani, ker se govori, da bo podjetje rudnik čisto opustilo. Konec rudnika Trobnidol. Sladkorni tovarni v Čupriji in Crvenki, ki sta lastnici premogokopa v Trobnidolu pri Laškem, sta sklenili obrat ustaviti in rudnik prodati. Oblasti so sicer skušale preprečiti likvidacijo rudnika, pa ni nič pomagalo. Ta rudnik je dajal zaslužek okrog 100 rudarjem, po večini revnim kočarjem iz občine št. Lenart nad Laškim. Zopet nov udarec za revne* rudarje in njihove družine. Cela občina na bobnu. Senovo pri Raj-henburgu, kjer se nahaja veliki rudnik Trboveljske premogokopne družbe je da-nes gotovo najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Ima nič manj kot 7 milijonov dinarjev dolga, ki je nastal, ko je občina zidala novo šolo. Zaradi silnih redukcij v premogokopu se je naselila v prej cvetočem kraju črna revščina in občinski dolgovi pritiskajo občane. Ni čuda, če ljudje govore, da se bodo morali izseliti iz tega kraja. Novi občinski odbor v Zagorju je imel prvo svojo sejo v sredo 29. januarja. Na dnevnem redu so bile volitve odsekov in šolskih odborov. Obletnica strašne rudniške nesreče. 22. januarja je minilo leto dni, ko je eksplozija metana ubila v rudniku Srbski Balkan v Grljanu 12 rudarjev. Med žrtvami je' bil tudi Slovenec Janez Ocepek iz litijske okolice. Plaz ogroža vaščane, V občini Hrastnik-Dol je plaz zasul zidanico kočarja Klančarja v trenutku, ko so ljudje molili pri pokojnem klančarju. Zemlja je zasula vrata, da so mrliča komaj skozi okno zanesli k sosedu. V nevarnosti se nahaja vas Brci. Banska uprava je določila 36.000 Din za omejitev plazovja. 3teed ovgpisi Mi imamo svojo nalogo. Nekateri nas vprašujejo, kaj mislimo glede ureditve strokovnih organizacij v Sloveniji. Povedali smo že v prvi številki, da smo za enotno organizacijo kršč. delavstva, ki naj zajame vse delavstvo sploh in ga združi v enotno fronto. Pri nas v Sloveniji imamo razmeroma malo takih marksistov, ki so tako zaslepljeni, da vidijo samo v tej židovski miselnosti svojo rešitev. Drugi so kar tako zraven. Nihče jim ni prav povedal, kdo so njihovi učitelji in voditelji. Mi imamo to nalogo in jo bomo dosledno vršili, ker vemo, da bomo s tem delavstvo osvobodili onih okov, ki ga danes najbolj ovirajo, da se ne more uspešno boriti za svoje pravice. Nismo pa prevzeli naloge, da bi vršili in vodili strokovne organizacije. To delo opravljajo drugi. S tem pa še ni rečeno, da bomo molčali, ako bomo videli, da jc kaj nagemu pokretu v oviru in napoto! Dol pri Ljubljani. Ako je Delavska fronta plašilo, ki ima namen reševati sodobno tako pereče socijalno vprašanje, bodo gotovo njeno prizadevanje prav topio pozdravili vsi delavni stanovi. Zlasti, ker si je nadela ime, da je list krščanskega delavstva, to se pravi onega Krščanstva v katerem je edina rešitev, seveda če se isto praktično tudi izvaja. Sodobna družba je tako pokvarjena in izprijena, da je težko v tej temi demoralizacije najti pravo pot in resnico. Le enotni nastop krščanskega delavstva more temu odpomoči. Ne v komunizmu in ne v marksizmu ni najti rešitve, ampak le v pravem praktičnem krščanstvu. Križ in sovjetska zvezda. Drama v štirih dejanjih. Po češkem izvirniku za oder priredil J. O. — 4 fcERGJEJ (potegne pištolo): Ali vidiš pištolo? fGrozeče.) Jo vidiš?' (se trese): Da ,da' vidim -i°- i , Samo črhni, pa sprožim — in imel boš Kroglo v glavi. BOROVIC: .Jeieie k , S5§3£!. SteJStE.?”- ttt, ,' rr i vidim Dovoli, da zbežim! ^ EK G JE J: Kakor hitro mi poskusiš pobegniti, ti razbijem tvoja stegna na drobno. To so tvoji sodniki. KavJ — kaJ Pa moram storiti? ?°«>viču blc v °braz): Poberi bič. KUKOVIČ (izvrši ukaz, trepetajoč): Tu je. SERGJEJ (ga ošvrkne z bičem — markirati, plosk udarca se lahko izvede za odrom) - Ničvredni> Zdaj pa na kolena! - Na kolena, ali pl greš v Pekel k vragu! (Borovič pokleka in javka.) Ta-1« zdaj poljubi moje škornje! t(JVIC: Gospod — tega -— tega vendar — ne 0 '^0Tr®m — jaz sem vendar ... J fSa ošvrkne z bičem): Jaz te bom že na-lopov! Škornje poljubi! BOROVIc (stokajoč poljubi škornje): Ah, ah, tega bi nikdar ne mislil! SERGJEJ: Priznaš, da si najhujši podlež in ničvrednež na svetu? BOROVIC. Ah da — sem — sem največji ničvrednež. SERGJEJ: Priznaš, da si prostaški nesramnež in strahopeten lopov? BOROVIC: Da; umazan, prostaški in bojazljiv lopov sem! SERGJEJ: Vi ste priče, da je občinski predstojnik Borovič strahopeten lopov. KMETJE: Da, mi smo priče. SERGJEJ: Za slovo še nekaj udarcev. (Bije Boro-viča, nato vsi odidejo razven Boroviča, ki obleži in žalostno javka.) 8. prizor: * Borovič, Kaja. BOROVIC (leži tarnajoč na klopici, kamor se je s težavo privlekel. — Tu pride Kaja in sc previdno ozira). KAJA: Kaj vam je, gospod? Slišal sem vas zdihovati. BOROVIC: Kdo si? KAJA: špijon Kaja. In vi ste občinski predstojnik, kaj-ne? Ležite tu žalostno kot kaka čarovnica! BOROVIC (pol zase): Nikomur ne smem povedati, kaj se je z menoj zgodilo. Ne, nič ne bom rekel, da se samega sebe ne zavržem za vedno. KAJA: Je bilo res tako grozno? BOROVIC: Ne dobil sem samo gosjaka (kraješlag) v križ, pa volka od hoje. KAJA: O volk je huda reč! Ali naj vas namažem, gospod ? Moja teta namreč ... BOROVIC: Vrag naj namaže, tebe in tvojo teto. KAJA: Resnično gospod, namazati je dobro. Moja maža je iz koštrunovega loja. BOROVIC: Tiho mi bodi. Ko bi ti vedel, kako so me namazali! (Stoka.) KAJA (zvijačno, kazalec na nosu): O, jaz že slutim. Slišal sem pokanje biča. Je bilo to tisto? BOROVIC (nezaupno): Kdo pa si? KAJA: Saj sem vam vendar že povedal, da sem špijon Kaja. Mislim, da bi vam lahko pomagal. BOROVIC (se dviga): Pes, če mi ti lažeš! KAJA: Bolečine vas delajo surovega, kakor vidim. Imam pa izborno sredstvo zoper bolečine, gospod Borovič, kar pri sebi ga imam. (Izvleče steklenico.) Izvrstna vodka! Imeniten pomoček zoper korobačev revmatizem! Kar pokusite! BOROVIC (pije hlastno): To res dobro dene. Haa! Zdaj že verjamem, da ste moj prijatelj. KAJA: Seveda! In mužik Polski je vaš neprijatelj. BOROVIC (vtakne steklenico v svoj žep): Polski? Kaj veš o njem ? KAJA: O, veliko vem! Zato sem vendar špijon. BOROVIC (prisluškaje): Kaj pa veš? KAJA (pretkano-zvito): Vem, da te je Sergjej na* treskal, in da si mu moral škornje poljubiti. BOROVIC (silovito izbruhne): Pes, da ti to veš? KAJA: Gospod starešina, kot boljševik morate imeti toliko vljudnosti in spodobnosti ,da svojega prijatelja ne nazivate psa. BOROVIC: Bolečine so krive, da sem ves besen. KAJA: To opravičuje. Ampak jaz vem vse. Medtem, ko so maskirani muiiki prežali v grmovju-sem ležal nedaleč odtam skrit. BOROVIČ: Torej tisti Sergjej. Zdaj razumem. Baraba se je maščeval nad menoj zavoljo svojega očeta! Kaj še veš? KAJA: O, še mnogo vem. Na primer o drugem Pol« skijevem sinu. BOROVIC (naglo): O popu? — Tak hitro povej! KAJA: Gospod, špijon sem in živeti moram od svoje obrti. BOROVIC: Razumem. Sto rubljev dobiš, ako mi to izdaš. KAJA: Izdati popa, stane tri sto rubljev! BOROVIC (se kremži): Dobro, dobiš jih, tri sto jih dobiš. Torej pripoveduj. Nasititi moram svojo maščevanjaželjnost. Iver-Kolenc? Denar. Sodobni roman. — Da, gospa Chastenac mi je povedala mnogo dobrega o tvojem prijatelju duhovniku. Ona obiskuje reveže po hišah, cesto ga je srečala in je videla, kako postopa z reveži. Vsa navdušena je zanj in upa, da bo priča kakega čudeža... Veselilo bi me, če bi me ti ob priliki predstavil temu svojemu prijatelju, ker bi on morda mogel podpreti mojo prošnjo za Ivankino roko, Njega bo gospa Chastenac gotovo poslušala. —Naim ni nikak ženitovanjski posredovalec — je suho odvrnil Muzard. Nekaj časa je molčal, potem pa je s popolnoma spremenjenim glasom, ki je pričal o njegovi milosrčnosti, nadaljeval: — Če bi res rad spoznal Naima, lahko greva ob priliki k njemu. Ob slovesu je Muzard povabil Solemeja domov na kavo, ki jo je navadno sam kuhal na samovarju, a ta je vabilo odklonil, ker se mu je mudilo v Theatre Francais (Francosko gledališče). Vedel je, da bo t*m našel gospo Chastenac in Ivanko. Muzard je imel sobo v četrtem nadstropju. Soba je bila zvesta slika gospodarjeve duševnosti. Vse, kar je bilo v njej, je razodevalo preprostost in resnost. Postelja, dolga miza, naslonjač, dva navadna stola, velika omara, police za knjige, obložene s knjigami je bilo vse Muzardovo premoženje. V enem kotu je stal kamin iz belega marmorja. Muzard je snel klobuk in slekel plašč ter oboje položil na posteljo. Nato je vzel mlinček in je sipal vanj kavo. Mlinček je postavil na mizo. Potem je poiskal pisker, vanj je nalil vodo in ga je postavil na samovar. Napravil je ogenj. Zatem je Muzard vzel mlinček, vsedel se je na naslonjač in je začel mleti kavo. Enakomerni ropot mlinčka mu je, kakor običajno, privabil v spomin nešteto dremavih misli... Zaprl je oči in v duhu je videl pred seboj obleganje Nancyja, svojega očeta mladega podporočnika, šolo, kjer ga je stara gospodična učila čitati; nato je videl očeta ranjenega, naposled mrtvega, pokritega z belim prtom. Sledili so drugi spomini: stanovanje v Parizu, njegova mlada mati, ki se je otepala revščine s šivanjem perila; licej »Karl Veliki«, ki ga je obiskoval nekaj časa; prihod Pavla Naima in lastno iznenadenje zaradi tega židovskega imena ter obraza z velikimi črnimi očmi. Še preden je spoznal Naima, se je vzbudila v njem mržnja do tega fantiča, ki je imel na sebi vse znake židovstva. Ta mržnja ga je tako zapeljala, da je nekoč surovo napadel Naima, ki je svojo bojevitost in divjaštvo skrival pod krinko vzhodne ljubeznivosti. Podlegel je. Naim je bil močnejši in ga je treščil ob tla. Njegova mržnja je naraščala, a le na zunaj. V srcu se je Naimu divil in ga spoštoval. In srce je naposled zmagalo. Mržnja se je razpršila; izpodrinila jo je velika prijateljska ljubezen. V piskrčku je zašumela voda. Šum je Muzarda vzdramil. Vstal je, šel k samovarju in vsul kavo v vodo. Med pripravljanjem kave je Muzard dalje predel svoje misli. Spomnil se je na počitnice, ki jih je preživel na morski obali v hiši dobrega in ljubeznivega dr. Naima in na solze, ki jih je pretakal v užaljenem ponosu, ker ni mogel povrniti dobrot, ki jih je užil pri Naimovih. Kava je bila pripravljena. Muzard je napolnil skodelico in se je podal z njo k mizi. Vsedel se je v naslonjač in je začel srkati dehtečo tekočino. Med srkanjem se je spet zamislil. Spomnil se je na zrelostni izpit. Nesrečo je imel in ga ni naredil. To je bil zanj največji udarec. Obupaval je. Njegova bol je bila tem večja, ker po tem neuspehu ni mogel odvzeti materi brige za vsakdanji kruh. Pobegnil je od doma. Pot ga je zanesla v Saint-Louis v Senegal. Tam je po dolgem iskanju dobil službo pri nekem veletrgovcu. Postal je potnik in je prepotoval veliko sveta; V svetu je bil sam. Le Naimova pisma so ga spremljala. Ob spominu na pisma se je Muzard udaril po čelu in je polglasno zamrmral: — Kako nespameten sem bil takrat, ko sem zažgal ta pisma. Ona so tvorila važen dokaz o Naimovi duševnosti; oh kak užitek bi imel, če bi jih mogel spet čitati! Ah, oni življenjski načrt, ki mi ga je poslal nekega dne! Kako bi bil vesel, če bi ga mogel potisniti pod nos izvoljencem družbe in jih vprašati, kaj oni delajo s svojim življenjem. Kako nenavadno bitje! Zdi se, da ima nevidna čutila, namenjena za nepoznano in višje življenje... Ah, kak sunek me je zadel v srce, ko mi je Naim mirno izjavil: »Grem v bogoslovje!« Ta voditelj ljudi, ta knez, ki ga je čakala sijajna bodočnost, ta lev je postal pastirski pes ... V tem sem videl predvsem kazen. Jokal sem. Potem pa sem se razjezil nanj... Na tihem sem se sramoval njegovega talarja, ki je označeval suženjstvo, kateremu se je on prostovoljno podvrgel in bil sem prepričan, da je zame izgubljen. A ni bilo tako. Naim je ostal vkljub duhovniški obleki to, kar je bil: pravi prijatelj. Ko mi je umrla mati in sem ostal brez doma, mi je spravil dom v svoji družini. O, dobri, veliki prijatelj! Muzard se je naslonil nazaj v naslonjaču. Zaprl je oči in vzdihnil. Čez čas je nadaljeval sam pri sebi: (Dalje sledi.) Akcijo za brezposelne so započeli v ljubljanski okolici v občini Vič, kjer je preko ,700 ljudi brez dela in zaslužka. Krka našega lesnega gospodarstva. V nedeljo 26. januarja se je vršila v Ljubljani velika konferenca lesnih trgovcev, katere so se udeležili tudi minister za šume in rude Jankovič, minister za gradbe Kožulj in minister za socijalno politiko Cvetkovič. Na konferenci se je razpravljalo o katastrofi, ki je zadela naše lesno gospodarstvo zaradi sankcij proti Italiji. V lesni stroki je bilo še pred leti zaposlenih 16.300 delavcev, sedaj pa jih je še samo 8700, pa še ti, ki imajo danes delo, bodo verjetno jutri na cesti. Ministri so obljubili odpomoč, ki naj bi se izkazala najprej s podporo brezposelnih delavcev, z raznimi olajšavami lesne industrije, predvsem pa s sklepom novih pogodb, ki naj bi nam odprle nova tržišča, da ne bomo navezani samo na prodajo lesa v Ita-l‘-o. Po b\?&m sveiu Koristni živalski rekordi. V Avstriji imajo kuro, ki nosi rekord glede nesenja jajc. V enem letu je znesla 314 jajc. ,Na Wiirtemberškem ima neki kmet kozo, ki je dala na leto 3063 kg mleka, toliko, kot pri nas dobre krave mlekarice. Med kravami ima rekord krava »Summa« iz avstrijske štajerske, ki je dala lani 13.543 kilogramov mleka, iz katerega so pridelali 643 kg masla. Španski revolucijonarji, ki so predlansko leto organizirali komunistično revolucijo, so bili sedaj sojeni. Dva sta obsojena na smrt, 19 na 25 let ječe, 20 na kazni od 3 do 5 let ječe, 105 pa je oproščenih. 1800 ribičev na ledeni plošči je odtrgal vihar na ustju Volge v Kaspiškem morju. Ploščo je veter zagnal 250 kilometrov od obrežja na odprto morje, predno so ribiče našli in jih rešili. Angleški rudarji so zaradi smrti kralja Jurija preložili svoj nameravani generalni štrajk. Vsako uro je šlo mimo krste angleškega kralja Jurija 15.000 ljudi, ko je ležalo truplo na odru y Westminsterski katedrali. Izgredi v Siriji in Palestini še vedno trajajo! Med tamošnjimi Arabci se čimdalje bolj širi gibanje proti tuji nadoblasti. Francozi so morali v Damasku spustiti nad demonstrante tanke. 80.000 delavcev je že nameščenih v Kruppovih tovarnah v Essenu. Za 15.000 je to več, kakor lani ob istem času. Volkovi trgajo romarje. Iz Afganistana se je odpravila skupina 200 muslimanskih romarjev na daljno pot v Meko. Na poti je napadlo skupino romarjev krdelo volkov, ki so raztrgali deset romarjev. SMUK. Na 900 m dolgi progi v Triglavskem pogorju se je vršila zadnja izločilna tekma naših olimpijskih kandidatov. Najboljši čas dneva je dosegel Mariborčan Rudi Stopar, potem pa sledijo Heim, Urban, Praček, Cop, Žnidar (sami Jeseničani), Mušič iz Maribora ih .Telen iz Celja. Na podlagi teh rezultatov odpošlje smučarska zveza na olipnpijado v alpski kombinaciji, ki sestoji iz smuka in slaloma, sledeče moštvo: Heim, Praček, Cop,-Žnidar in Stopar. — Denarno vprašanje naše olimpijske vrste je sedaj srečno rešeno. Tovarnarja brata Woschnagg iz Šoštanja sta darovala v te svrhe 50.000 Din, ministrski predsednik dr. Stojadinovič 45.000 D. Poleg tega so vrgle še precej nabiralne zbirke, ki so 3e vršile po vseh mestih v državi. Naša smučarska reprezentanca, ki bode nastopila v, Garmisch-Partenkirchenu v vseh smučarskih disciplinah, bo štela 17 tekmovalcev, s spremljevalci in časnikarji pa jih bo skupaj 25. — V Planici se otvori s. 1. februarjem prva stalna jugoslovanska smučarska šola. Udeležba na teh smučarskih tečajih je brezplačna. Vodijo jih pa priznani: mednarodni strokovnjaki, šolo za skoke bp ; vpdil j-Norvežan Henri Oedegard. Na Planici so sedaj tri skakalnice, prva za 15meterske, drugi'*zk' (SOmeterskc in tretja za lOOmeterske skoke;* OUmpljslil drobiž. Zimskošportne olimpijade v Parterikirchenu se udeleži 1593 tekmovalcev v najrazličnejših panogah zimskega športa. — V berlinski športni palači se je vršilo v soboto in nedeljo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Udeležilo se ga je 9 narodov s 16 tekmovalci. Med drsalci si jo osvojil prvenstvo Dunajčan K. Schafer, v- drsanju dvojic sta na prvem mestu nemški par Herbcrt-Baier, v damskem prvenst- vu pa si je sedaj še desetič priborila prvo mesto Sonja Henie. — Na Norveškem so se vršile hitrostne tekme v drsanju za prvenstvo Evrope. Na progah 500, 1500, 3000 in 5000 m je postal prvak zopet slavni tekmovalec Ballangrund iz Norveške. Športni drobiž. Avstrijska nogometna reprezentanca je gostovala v Španiji in na Portugalskem ter se pomerila s tamošnjimi državnimi reprezentancami. V Madridu in v Lisaboni so Avstrijci tesno zmagali in sicer 4:3 ter 3:2. Španci in Portugalci so jim bili enakovredni nasprotniki. — V Bremenu se je vršilo evropsko teniško prvenstvo v dvorani. Udeležila sta se ga tudi dva Jugoslovana: Kukuljevič in Pallada. Slednji je zasedel drugo mesto na prvenstveni tabeli. Nov način tekmovanja v nogometu. Jugoslovanska nogometna zveza je določila nov način tekmovanja za državno prvenstvo in v podzve-zah v letu 1936. Sklenila je, da se morajo pod-zvezne tekme začeti 16. februarja, končati najkasneje 31. maja. O tem, kdaj in kako se bodo odigrale te tekme, sklepajo podzveze same. Tekme so razdeljene v te-le skupine: Kragujevac-Belgrad, Nlš-Skoplje, Fetrovgrad-Novisad, Osi-jek-Subotica, Ljubljana-Zagreb, Cetinje-Saraje« vo ter Banjaluka-Split. Prve tekme se bodo odigrale 7., revanžne pa 14. junija, četrt finalne tekme bodo 21. in 28. junija, polfinalne 3. in 12, julija, finalne pa 19. in 26. junija. Za neodločene tekme veljajo iste propozicije kakor za, prejšnje prvenstvene. LEPE KNJIGE Za zelo nizko ceno dobite v Cirilovih knjigarnah v Mariboru in Ptuju štiri krasne povesti: A njega ni (povest iz svetovne vojne) za 12 Din, Kraljica Estera (svetopisemska povest) za 10 Din, Pravica in usmiljenje za 7 Din in S strelo in plinom za 7 Din. Ker je zaloga že precej majhna, pohitite, da ne boste zamudili ugodne prilike! Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej. KAJA (se vsede poleg Boroviča na klopico): Ali poznate krošnjarja, ki od časa do časa potuje po teh krajih? BOROVIČ: Misliš tistega bradatega? KAJA: Da. — S seboj vlači skrinjico, a brado ima ponarejeno. Mislim ,da se baš sedaj zopet potepa po teh krajih. BOROVIČ (napeto): In kaj dalje? človeče govori!, KAJA: Ta krošnjar je Feodor, Polskega sin. BOROVIČ: Potem je moj. Brado mu strgam in lopova zaprem. — Kako si to izvohal? KAJA: Mužik Koroča mi je izdal. (Pogleda nagloma ven.) — O, tam, prav tam, mislim, prihaja on, ki o njem govoriva. In tam vidim vojake! Vse vam uspeva. — Stopiva malo na stran, pa nama sam pade v past. BOROVIČ (gleda istotako ven): Tudi komisarja Gurka vidim. Ha, vse gre po sreči. (Oba odideta.) 9. prizor: Borovič, Kaja, Feodor. FEODOR (vstopi s skrinjico nič hudega sluteč. Razgleduje se okrog in tedaj vstopi Borovič. Kaja oprezuje v ozadju.): Ah, tu je nekdo! Bog vam daj dobro, dragi gospod!, BOROVIČ: Me ne poznaš? FEODOR (obotavljaje): O-da! Mislim, da sva se že videla. KAJA (tajno namiguje vojakom.) BOROVIČ: Pri mužiku Polskim je bilo, kaj-ne? (Ga poizvedujoče pogleduje.) FEODOR: Da, ah da. — Pa z Bogom! Mudi se mi dalje! Na svidenje! (Hoče vljudno oditi.) BOROVIČ (ga zgrabi za rokav in ga zadrži): E, krošnjar, pa kam se ti tako prokleto mudi? Pokaži, kaj vse prodajaš? FEODOR (odpira omarico): Malenkosti, gospod. Tu imam na primer — BOROVIČ: E, tc otročarije me nc zanimajo. Morda imaš na prodaj take ponarejene brade, kakor je ta-le? (Strga Feodoru brado z obraza.) FEODOR (prestrašeno): Moj Bog! BOROVIČ (zbadljivo): Tvoj Bog ti bo malo pomagal. Zakrinkani pop si, sin mužika Polskega? Ali moreš tajiti? FEODOR: Nič ne tajim. BOROVIČ: Izpričano je in dokazano. Zdaj si razkrinkan, moj črni bratec! (Se ozira.) Kje so rdeči gardisti? KAJA: Sem jih že poklical. Ze gredo. Tudi vladni komisar prihaja. 10. prizor: Prejšnji, Gurko, gardisti. Ganljiva scena. Jermak je globoko ganjen, ko ugleda prijatelja; obstane v ozadju. GURKO: No? Kaj se godi? BOROVIČ: Tegale popa sem ravnokar tule zgrabil. Kot preoblečen krošnjar deluje na skrivaj po deželi v duhu svoje cerkve in v duhu protirevo-lucijonarjev. GURKO: Dobro. Jutri pride pred sodnika Sbomika. Odvedite ga! (Usa in Aleški odvedeta Feodor ja.) Kdo vam je to naznanil, gospod občinski predstojnik? BOROVIČ: Tule, Kaja. On je sovjetski vladi izkazal že mnogo uslug. GURKO (Kaji): Vaša bistroumnost in duhovitost zasluži pohvalo. Jutri vam Borovič izplača nagrado. KAJA: Dobro! Hvala vam, gospod komisar. GURKO (Boroviču): To potem poravnamo iz državne blagajne. A zdaj pojdimo. BOROVIČ (zase): Tako sem se maščeval. (Vsi raz-ven Jermaka odidejo.) JERMAK (obupano): Moj Bog, kaj naj storim, Feo- dor, ubogi prijatelj. (Se vsede na klopico.) Tvoja smrt je neizogibna. — In jaz, — jaz bi ti moral nazadnje še kroglo pognati v srce. (Ganjen in potrt skrije obraz med dlani.) Kaj naj storim? — Kaj — samo — kaj — naj storim? Zastor. TRETJE DEJANJE. Sodna dvorana. Ozadje in kulise črne. V ozadju podium, na njem sodna miza, pokrita s kričeče rdečim blagom. Na mizi akti, knjige, velik tintnik itd. Dalje trije stoli. V ozadju nad mizo velika rdeča peterokraka sovjetska zvezda. Za občinstvo so na desni sirovo izdelane klopi, na levi klopi obtožencev. 1. prizor: Jermak, sodni sluga Ivan. (Ivan pospravlja in pometa prah. Jermak sedi na sodni mizi, z rokavom snaži svoj bajonet.) JERMAK: Vidim, da danes nisi dobre volje. IVAN: Nisem. Človek postaja (se pridno ozira) vsak dan bolj nezadovoljen. JERMAK: O, poznam to pesmico. IVAN: Nikdar nisem bil tako obupan kakor zdaj. Pred vojsko sem bil dobro plačam kot ključavničar v nekem zavodu. Potem je prišel prevrat. Dieselovi motorji so se ustavili. Delavci so se vrgli v revolucijo, v državljansko vojsko, — nastala je lakota in beda. Rekli so nam: Prej ste bili sužnji dela, — no kaj smo pa danes? Danes smo živina, goveda. JERMAK (prikimava v znamenje, da se strinja).! Mnogi govore tako kakor ti. IVAN: Je to kakšno življenje, ki ga imam kot sodni sluga. Je to kakšna jed, ki jo dobivamo? — Mužiku so vzeli kruh, tovarnarju tovarno — in danes ni v državi ne dela ne kruha! Kam smo prišli, kaj? (Vrže metlo v kot.) Kakšno svinjarijo so napravili iz naše krasne Rusije? (Dalje sledi.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila y Mariboru (Albin Hrovatin).