Leto XXXIII. Številka 5ti lj stanovite Iji: občinska konferenca SZDL jesenke, Kranj, Radovljica, Skorja Loka *«i Trtic — Izdaja Časopisno podjetje O las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec >■ Odgovorni urednik Andrej Zalar Ob kamniškem občinskem prazniku bodo jutri ob 11. uri odprli pni del kamniške mestne obvoznice, od Dupljice do Železnega mostu v Kamniku. Tri kilometre dolga cesta z mostom preko Kamniške Bistrice bo vsaj delno razbremenila mestno jedro, ki se duši v prometu. Dokončno bodo^fflRBM vozel razvozljali z načrtovanim drugim delom obvoznice oax;ankarjeve ceste proti Črnivcu, s čimer bodo namembno prispevali k posodobitvi regionalne ceste Du 'krajše povezave Ljubljane in Gorenjske s Štajersko, Kranj, petek, 25. 7. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Koristen dogovor Kranj — Sejmišče v kranjskem ^avskem logu je že nekaj časa eno ^ajvečjih gradbišč v občini. Do *tonca letošnjega leta bo zgrajen večji del večnamenske dvorane z ^rnetnim drsališčem, kar je večletna *elja Kranjčanov in so zato gradnjo Umetnega drsališča zaradi velikega zanimanja za tovrstno obliko Športa *h rekreacije vključili v program izgradnje družbenih objektov po /krajevnih skupnostih. Da se gradnja ^rsališča ne bi preveč oddaljevala, 5^ je večji del kranjskega združenega ?ela odločil za združevanje denarja. Savskem logu raste večnamenski ^b,jekt. v katerem bo dovolj prostora ^ športno dejavnost vključno z j*.*"sanjem, ki bo tako bližje ljubiteljem tega športa, za večje družbenopolitične in druge manifestacije. 1^ streho v sili v primerih naravnih drugih nesreč ter za sejemske *ireditve, katerim je v programu novega objekta namenjenega le okrog 5 odstotkov časa. Nov objekt bo torej združeval najrazličnejše interese delovnih ljudi in občanov, racionalno pa bo tudi vzdrževanje objekta, kar je pogosto v takšnih primerih problematično in drago. V sredo so se na gradbišču v Savskem logu sestali predstavniki projektantov, izvajalcev del, investitorja, dobaviteljev opreme in člani gradbenega odbora. Ugotovili so, da gradnja bistveno ne kasni, vendar kaže v prihodnje še bolj spoštovati roke in plan gradnje. Zato bodo odslej sestanki zainteresiranih za gradnjo pogostejši. Tako bo lažje usklajevati gradnjo in reševati problematiko. Da je taksna pot pravilna, je potrdil tudi sredin sestanek. Na njem so se dogovorili, da je treba vložiti vse napore, da bo ledena ploskev poskusno sprejela že letos decembra prve drsalce in da bo objekt v celoti urejen do 1. maja leta 1981. Še posebej velja omeniti izredno prizadevnost članov gradbenega odbora in investitorja Gorenjskega sejma. Gre namreč za izredno pomemben objekt, grajen z denarjem združenega dela, za katerega so se odločili delovni ljudje in občani. Večnamenska dvorana bo izpolnila veliko vrzel pri pomanjkanju tovrstnih objektov v občini. šPecErba ©O©© MARKET ŠPECERIJA BLED »DELIKATESA -SPOMINKI« v PARK HOTELU na Bledu posluje julija in avgusta vsak dan od 8. do 21 ure, ob nedeljah pa od 8 do 11 ure Cenjenim strankam priporočamo, da se poslužijo nakupa v večernih urah, ko so druge trgovine že zaprte. MARKET je dobro založen s specialnimi delikatesnimi izdelki in s celotnim izborom pijač. Priporočamo se! France Popit obiskal mlade brigadirje - V četrtek. 24. julija, je predsednik C K ZKS France Popit obiskal mlade brigadirje na republiški mladinski delovni akciji v Bo hinju. Z mladimi se je pogovarja/ o njihovem delu in o težavah: mladi so se do zdaj izredno izkazali, saj so opravili že večino dela pri nape/javi kanalizacije, vodovoda in PTT kabla od Mladinskega doma da jezera. Kljub težavam, predenem sla bemu vremenu, so opravili že večino izkopa, odločili pa so se. da bodo izkoristili vsako prosto uro in do konca avgusta opravili svojo dolžnost. Franceta Popita, ki je obiskal še mlade tabornike v gozdni šoli. so spremljali tudi ugledni družbenopolitični delavci iz Ljubljane. Gorenjske in Radovljice ijUdi Kranjčani v Oldhamu - Pred dnevi se je iz pobratenega mestu l^ldham v Angliji vrnila skupina 19 mladih Kranjčanov, ki so se v Oldhamu ^udili štirinajst dni. Vrnili so se s številnimi prijetnimi vtisi m spoznanji. ?r**titelji so jim pripravili zares pester program. Z njimi je potovala tudi £*>vinarka Darinka Sedej. ki bo o vtisih z obisku poročala v naslednjih šte + *lJiah Glasa. Na sliki: sprejem pri namestniku gospoda župana v občinski ^lElizabeth Hali. - Foto: Oldham Chronicle PRAZNUJE Izročilo praznika: spodbuda za delo 27 Julija 1941 je na Kamniškem zagorela plamenica *J upora. Med prvimi v Sloveniji so se dvignili proti okupatorju. Nepojmljivo je bilo to zanj, tedaj je btl na silovitem pohodu in naše ozemlje je smatral za del svojega. TUto noč eta na kamniškem padli prvi žrtvi, mlada njevca Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. Skupaj z drugimi najnaprednejšimi rodoljubi sta stopila v prve vrste in nam podarila življenji. Plamenica ni zagorela naključno. Uspek vstaje je koreninil v predvojnem revolucionarnem gibanju nniških delavcev. Zavest je zorela že leta pred tem. Borci so jo odnesli v gozdove. Iz skupin, ki so izvedle vstajo je zrasel Kamniški bataljon. Slavni bataljon, ki je sovražniku zadal veliko udarcev. Junaštvu borcev je priznanje izrekel izvršni odbor slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Podelil mu je partizansko zastavo. Prav Kamniški bataljon je prvi prejel to visoko odlikovanje. Plamenica ni ugasnila. Vsako leto znova Kamničani obogatijo njen žar. 27. julij so izbrali za svoj praznik. Praznujejo ga ponosni na svojo zgodovino. Spomin spletejo z novimi delovnimi zmagami. Tudi letos je tako. Stekel bo promet po novi mestni obvozni cesti, v Svilanitu bodo odprli novo tovarno, mesto bo bogatejše za nov kulturni hram - Maleševo galerijo, položili so temeljni kamen za gradnjo veterinarskega zavoda, namenu so predali več krajevnih pridobitev, kijih označuje prostovoljno delo. Do konca leta bodo dodali še nove. Odprli bodo Fructal-Alko tovarno za predelavo sadja, Stol bo povečal zmogljivosti z obratom za izdelavo sedežnega pohištva, v Titanu bo stekla avtomatska linija v livarni. Izročilo praznika ne obledi. Posebej danes, ko uresničujemo zahtevne nalogo, živo govori, da čvrsto povezani, z zavestjo, da moramo zmagati, zmoremo prebroditi težave. M Volčjak Nujno varčevanje Izračuni so pokazali, da bomo v -Jugoslaviji letos pridobili okoli 58.1 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je za okoli 2,8 mili jarde kilovatnih ur manj, kot naj bi je porabili. Manjša bo tudi proizvodnja premoga, zato bo prizadeta predvsem široka poraba in tudi del industrije, ki se je že preusme ril s tekočih na trda goriva. Energije bo tako povsod primanjkovalo, zato opozarjalo, da bo potrebno vsestransko varčevanje z energetskimi surovinami v prihodnjih mesecih. Dražji kruh Crnogorski izvršni svet je že dal soglasje k povečanju maloprodajnih cen kruha v republiki. Cena belega kruha se bo povečala do 2,20 dinarjev za kilogram. Kilogram belega kruha bo v prihodnje največ po 12, kilogram polbelega po 10,40 in kilogram črnega kruha po 8,10 dinarja. To odločitev so obrazložili z dejstvom, da Črna gora največ moke dobiva iz drugih območij države, kjer so moko in kruh že podražili. Iskra v Vranju Kranjska Iskra je odprla v Vranju svojo prvo prodajalno gospodinjskih aparatov in profesionalne opreme za organizacije združenega dela. Kupcem bo na voljo celoten Iskrin proizvodni program. V ta lokal v centru Vranja je Iskra vložila okoli 4 milijone dinarjev. Omejiti primanjkljaj Zvezni izvršni svet je sprejel predlog za spremembo osnutkov letošnje plačilne bilance. ZIS je izhajal iz dogovora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Ta predlog izhaja torej iz prejšnjega dogovora, da skupni primanjkljaj v plačilni bilanci naše države letos ne sme znašati več kot dve milijardi dolarjev, pri čemer je treba upoštevati naše finančne možnosti in težnje v gospodarskih gibanjih. Raz prava o tem predlogu zveznega izvršnega sveta naj bi se v pristojnih skupščinskih telesih začela še ta teden. Odkupili 80 tisoč vagonov pšenice Doslej so v Vojvodini odkupili 80.000 vagonov letošnje pšenice, kar je več kot polovica ocenjenega tržnega presežka. Odkup pšenice poteka nemoteno in če se bo lepo vreme nadaljevalo, bodo žetev pšenice v Vojvodini na največjem delu polj zaključili že ob koncu tedna. Več družbenih gospodarstev je žetev že končalo. Gradnja politične šole 1. avgusta letos naj bi začeli z gradnjo politične šole ZKJ Josip Broz v Kum-rovcu. Prva faza šole naj bi bila končana že 15. oktobra prihodnje leto, tako, da bi novo šolsko leto dočakali že v novi zgradbi. Ob šoli bodo zgradili tudi prostore in pripravili terene za šport in rekreacijo. Prva faza bo vredna več kot 337 milijonov dinarjev, druga pa okoli 60 milijonov dinarjev. Doslej so zagotovili 320 milijonov dinarjev. Svet v tem tednu Konec novembra lani je SGP Tehnik zastavil gradnjo nove šole usmerjenega izobraževanja in dijaškega doma v Skofji Loki. Ena gradnja, vendar dve funkcionalni enoti: v pritličju sta namreč obe gradnji povezani, ker imata vrsto skupnih prostorov — med drugim tudi kuhinjo, ki bo dnevno dajala 2000 obrokov, kuhala kosila tudi za škofjeloške vrtce in osnovno šolo Petra Kavčiča ter vse dijake v usmerjenem izobraževanju. Letos bo dograjen dijaški dom — gradnja bo končana po programu do 20. novembra, mesec dni po bo zahtevala še notranja oprema, vendar upajo, da bo do konca leta dijaški dom vseljiv. Sola usmerjenega izobraževanja, ki bo lahko sprejela 1350 učencev, bo dokončana do 30. avgusta 1981. — Foto F. Perdan Društvo za pomoč duševno prizadetim Sposobnejši smo dolžni, da pomagamo manj sposobnim. Na današnji stopnji družbenega razvoja smo še posebno dolžni pomagati duševno prizadetim osebam kot tudi vsem, ki so pomoči kakorkoli potrebni. Za to imamo zdravstvene delavce, psihologe, socialne delavce, defektologe in mnoge druge, ki se trudijo, da bi probleme duševno prizadetih otrok reševali že od predšolske vzgoje dalje. Z namenom, da se z organiziranim delovanjem tudi v jeseniški občini, od Rateč pa tja do Žirovnice, duševno prizadetim osebam omogoči srečnejše otroštvo in posveti večja skrb njihovemu psiho-fizičnemu razvoju, smo ustanovili Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam. Na ustanovnem občnem zboru so predstavniki staršev duševno priza- detih otrok, strokovni delavci z različnih področij in predstavniki nekaterih delovnih organizacij za predsednika društva izvolili Zdravka Pogačnika in potrdili člane izvoljenega izvršilnega in nadzornega odbora ter pravilnik društva. Jela Seštan je orisala naloge društva. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so si nato ogledali razstavljene izdelke otrqk iz razvojnega oddelka in poudarili, kako važna so prizadevanja, da bi prizadetemu otroku omogočili čimboljšo vključitev v normalno življenje in delo. Humana pomoč otroku je sestavni del borbe za napredek, za boljše razumevanje in prijateljstvo med ljudmi. Tu je naša solidarnost na prvi in največji preizkušnji. M. Perat Besedo ima združeno delo Do 10. septembra bo trajala javna razprava o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje ■ Tržič — Sredi letošnjega januarja so delavci v tržiškem združenem delu in občani v krajevnih skupnostih prejeli elemente za oblikovanje planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje od 1981 do 1985. leta. Osnova za njihovo oblikovanje so bili plani iz tega srednjeročnega obdobja, analize razvojnih možnosti interesnih skupnosti ter občinske smernice. Elemente, ki so bili zbir potreb in želja, naj bi delovni ljudje in občani obravnavali, jih spremenili oziroma dopolnili ter vnesli v lastne planske dokumente. Vendar pa je bila razprava zelo skromna. Od trinajstih krajevnih skupnosti niti ena ni odgovorila na elemente, od 69 organizacij združenega dela in skupnosti pa le tri, in to le ena (Gozdno gospodarstvo) iz vrst uporabnikov. »Tako slabega odziva od osnovnih nosilcev planiranja nismo pričakovali. Peščici ljudi v planinskih komisijah ter izvršnih odborih samoupravnih interesnih skupnosti zato ni preostalo drugega, kot da na podlagi elementov, potreb ter zahtev z delegatskih skupščin pripravijo osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,« je dejal Silvo Plajbes, vodja strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Tržič. »Vemo, da so plani glede na dovoljeno rast skupne porabe v naslednjem srednjeročnem obdobju preobširni. Čeprav je tudi res, da bi taki morali ostati, če bi hoteli v Tržiču ujeti korak s slovenskim poprečjem, najsi gre za odstotek zajetja otrok v vrtcih, za obseg celodnevnega pouka, za razvoj kulture, ki smo jo popolnoma zapostavili ali za katerokoli drugo področje družbenega razvoja. Razen tega je v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidenih precej novih nalog tako v občinski kot republiški skupni porabi. Republiška teles no kulturna skupnost na primer načrtuje kar za 118 odstotkov večje potrebe.« Osnutke samoupravnih sporazumov so delegati sprejeli na junijskih skupščinah interesnih skupnosti in jih posredovali v javno razpravo. Do 10. septembra naj bi osnovni nosilci planiranja sporočili svoje pripombe, spreminjevalne predloge in dopolnitve. Po usklajevanju bodo skupščine sprejemale predloge sporazumov, ki naj bi jih podpisali decembra. »Če so plani preobsežni, je nadaljeval Silvo Plajbes, »nismo krivi mi, strokovni delavci, saj bi bilo docela nesamoupravno, če bi jih sami krčili. To je predvsem naloga občinske planske komisije, ki nam doslej pri sestavi planskih dokumentov še ni pomagala, pa seveda delovnih ljudi, ki bodo ,plačali'«. H. Jelovčan Spominska svečanost in tovariško srečanje Lovska družina Poljane nad Škofjo Loko in Odbor Poljanskega bataljona vabita v nedeljo, 3. avgusta 1980, ob 10. uri ha spominsko svečanost ob spomeniku borcev Poljanske čete na Blego-šu, ki so tu padli ob veliki nemški ofenzivi avgusta 1942. Po spominskem slavju bo na Črnem kalu pod Blegošem tovariško srečanje borcev in lovcev. K čim-večji udeležbi vabimo borce in lovce ter druge prebivalce, še zlasti mladino in ljubitelje gora. Zborno mesto je na Črnem kalu ob 9.30. Dostop z avtomobili je možen po cesti Poljane — Javorje— Zetina — Crni kal ali Gorenja vas— Hotavlje — Suša — Crni kal. Ce bo slabo vreme bo srečanje naslednjo nedeljo, 10. 8. 1980. Prireditveni odbor Desetletja krivice Na pobudo neuvrščenih držav je generalne skupščina Organizacije združenih narodoi začela z razpravo o rešitvi palestinskege vprašanja, ključnega za mir na Bližnjem Vzhodu in na svetu nasploh — Obsodba agresivnega ponašanja Izraela NEW ,YORK - Kako prav imajo neuvrščene države, ki poudarjajo, da brez pravične rešitve palestinskega vprašanja ne bo mini al Bližnjem vzhodu, potrjuje zadnje zasedanje generalne skupščine Ore» nizacije združenih narodov, namenjeno Palestini! Neuvrščene drža* so predlagale sklic zasedanja. Pobuda je bila sprejeta med Planira« svetovne organizacije. Ni bila dosežena le potrebna večina, ampak »ji skoraj 100 od 152 članic Organizacije združenih narodov izreklo za :.: sedanje, posvečeno Palestini. Visoka stopnja soglasnosti kaže. da S vedno več držav zaveda širših razsežnosti krize na Bližnjem vzhodi: resnice, pred katero skušajo nekateri še zatiskati oči. da v rešiti vprašanja Palestincev in Palestine tiči ključ za zagotovitev miru v tel delu sveta. Prav zaradi neupoštevanja tega dejstva vsa dosedami večinoma enostranska prizadevanja za rešitev niso rodila sadov. Lahfc celo trdimo, da se je rešitev oddaljila in da so sogovorniki, to velja » Izrael. Egipt in Združene države Amerike, medsebojno bolj oddal jr kot so bili na začetku dogovarjanja Omenjene države so skušale in* skušajo najti rešitev na osnovi formule iz Camp Davida, ki ne u pošte' enakopravnega sodelovanja Palestincev in njihove organizae« Palestinske osvobodilne organizacije PLO, prav tako pa tudi nape vedano vključevanje zahodnoevropskih držav v razreševanje palestir skega vprašanja ni rodilo pričakovanih rezultatov. Preveč je boječ; Opazovalec dobi vtis, da bi zahodnoevropske države rade sodelovale-Palestinsko osvobodilno organizacijo, ne da bi jo priznale To r posledica ostrega stališča Združenih držav Amerike do evropske« zahoda. »Veliki prijatelj« onstran Atlantika namreč stalno opozar'; evropske zaveznike, naj v sodelovanju in priznavanju Palestinsi osvobodilne organizacije in pravic Palestincev ne gredo predale*" in na podpirajo prizadevanja za rešitev Bližnjevzhodne krize na osno« formule iz Camp Davida. Takšno stališče Združenih držav Amerike zadržanost zahodnoevropskih držav sta bili prisotni na vseh dosedi njih pogostih srečanjih najodgovornejših predstavnikov zahodfr Evrope in Amerike. Še posebno velja to za sestanke voditeljev držav/ zunanjih ministrov, ki so bili v Rimu in Benetkah, enak ton pa ie bil' čutiti tudi na srečanju med zahodnonemškim kanclerjem SchmidlsS in francoskim predsednikom Estaingom. Ze prvi dnevi zasedanja generalne skupščine OrganizacS združenih narodov so pokazali, da takšna pota reševanja krize rti-pravilna in še manj popolna ter vsestranska Razprava na zasedan'; generalne skupščine opozarja, da bližn jevzhodna kriza nima le" ozke*" pomena za neposredno prizadete države, ampak je Bližnji vzhod * vedno sod smodnika, ki utegne hipoma eksplodirati in zanetiti nož« veliko širših, svetovnih razsežnosti. Tega bi se morali bolj zavedati v* ki se vključujejo v najrazličnejše poskuse najti pota sprave. Prav tak miru v tem delu sveta ne bo toliko časa, dokler se Izrael ne bo urnakn z zasedenih arabskih ozemelj in dokler Palestinci na svoji zemlji r* bodo dobili pravice do svoje države Tudi tisti, ki to zanikajo bev morali popustiti in pokazati večjo mero iskrenosti, da je mir niihe* resnični interes. Mir bo prišel, ko bo Palestincem in njihovi zakoni organizaciji dovoljeno sesti za pogajalsko mizo in se enakopravno brt diskriminacije pogovarjati o usodi tega dela sveta in predvsem o usod in prihodnosti njih samih. Ce tega ne bo in če bo Izrael še naprf posmehovalno vsem resolucijam navkljub ob tihi podpori Združen:"' držav zavračal rešitve, napadal, jemal ozemlja in jih nezakonit naseljeval, bodo tod še pokale puške in umirali nedolžni ljudje. Generalna skupščina skuša najti formulo pravične rešitve. Tod osnutek resolucije, ki so ga pripravile neuvrščene države, ubira takse* pota. Upati je, da bo to zasedanje nova vzpodbuda človeštva, da"k' svet z odstranitvijo tega kriznega žarišča mirnejši in srečnejši! J KoSnjek ŠK. LOKA V četrtek, 17. julija, je bila 37. seja komiteja občinske konfen ZKS Skofja Loka. Člani komiteja so se seznanili z najvažne^ dogodki v zarfnjem mesecu. Poudarili so, naj bi se v obravnavo nhr* dokumentov aktivno vključili vsi člani ZKS. Tov. Pinterič\ ki * udeležil delavnega dogovora v Ljubljani, je prisotnim |J informacijo o aktivnih nalogah, krepitvi in nadalnjem razvoju soe* stičnega samoupravljanja. Tov. Krek je člane komiteja seznanil sn3 vori na 7. seji centralnega komiteja ZK. Poudarili so, naj bi t dosledno uresničevali stabilizacijsko politiko. Prav tako naj' ; usklajevali plane s poudarkom na združenem delu. Tudi stanova--izgradnja naj bi temeljila na združevanju sredstev. Pogovorili"«-' tudi o programu, ki naj bi ga obravnavali na jesenskih sejah ko Na njih naj bi dali poudarek predvsem v izvajanju stabilizacij ukrepov, o idejnopolitičnem izobraževanju delovanju delegatskega sistema v občini. v naslednjem letu V. PrimoJ' Delo v mladinski organizaci LTH zaživelo V tovarni LTH je 380 mladim .v ki so včlanjeni v šest osnovnih organizacij, katerih delo je, razen nekaterih akcij, skupno. V mladinski organizaciji aktivno deluje približno šestdeset mladincev. V aprilu so sprejeli program dela za obdobje enega leta. Njihova naloga je, da izvršujejo sprejeti program in da soodločajo pri pomembnejših odločitvah v delovni organizaciji. V okviru DO so organizirali smučanje na Kaninu. Dvakrat so že počistili okolico. Organizirali so »Avto trim orientacijo«. Sodelujejo na košarkarskih in nogometnih tekmovanjih, šest mladincev se je udeležilo tudi mladinske delovne akcije v Beli Krajini. Sodelovali so na sprejemu štafete v maju, na dan mladosti pa so se udeležili osrednje proslave v Beogra- du. Letos so pričeli aktivneje sedf vati s sindikatom in drugimi PP tovarni. Poleg tega imajo svoje preds* nike tudi v občinski konfet* ZSMS. V programu za letošn* imajo še trim kolesarjenje ij bodo z borci na pohod in pripo fotografsko razstavo. V j5 organizaciji so tudi slikarji sarm* Dva od njih bosta pripravil« rs? vo svojih slik. V načrtu pa & tudi nekaj obiskov v gledališču. Redno se udeležujejo seminar ki jih prireja občinska konfet opažajo pa, da je premalo zaniro* za sprejem v članstvo ZK. Tuti izobraževanje je malo zanima'' vendar upajo, da bo z boljšo Dflj nizacijo tudi ta problem ku»* rešen. V Primit J»fTEK25 JUIIJA 1980 3.STRAN G LAS Naklo praznuje Naklo - Naklanci so za svoj krajevni praznik izbrali 26. julij, ko je kila pred 38 leti ustanovljena 1. kranjska četa. Pred Levčevo hišo **a Cegelnici se je tega dne zbralo 26 "borcev jz Strahinja, Naklega, Cegel-*Uce in Kranja ter krenilo pod ^toržič. Tjakaj je prišla istega dne *Udi Tržiška četa, ki je bila ustanovljena nad Veternim in obe četi sta se ^družili v kranjsko-tržiški ali Stor-*iški bataljon, ki je štel 65 borcev, v Avgustu pa doživel že prve boje. Razvoj industrije v Kranju je iz 5^ta v leto vplival na strukturo prebivalstva tukajšne okolice, tudi ^aklega. Iz pretežno kmečkega *ivlja je vse bolj nastajal in se krepil **%lavski sloj, ki je v kapitalističnih t-ovamah kranjske industrije zmeraj *H)lj občutil izkoriščanje in nepravičnost monarhističnega režima sta-?^ Jugoslavije. Napredne delavske ?^eje so se vse bolj širile, vse več je . ilo napredno usmerjenih delavcev lr» kmetov nasprotnikov monarhi-^ičnega režima in grozečega nacizma. Zato ni bilo naključje, da je bila **r*av v Naklem ustanovljena ena J^vih partizanskih skupin na Go-^njskern. Ze drugo leto krajani krajevne ^•tupnosti Naklo plačujejo samopri-jfrevek za izgradnjo mrliških vežic in Telovadnice. Odbor za izgradnjo j^lovadnice je že zelo zgodaj resno pristopil k delu in v začetku leta z fclikim optimizmom pričel urejati ^četne formalnosti okrog pridobivanja dokumentacije. Ker je bila v j/^vem osnutku smernic izgradnja r^lske mreže 1981-1985 predvidena **di izgradnja višjih rezredov osnovne Sole s telovadnico v Naklem, so členili, da bodo z denarjem iz samoprispevka financirali pripravo dokumentacije in načrtov, pri gradnji pa ^ tisti del stroškov za telovadnico, 5* bo presegel šolske normative, ^elijo namreč telovadnico večjih di-J^*enzij, kot predvidevajo normativi 5* take osnovne šole, zato se je grad-j Ja telovadnice zelo podražila. Ker ^ gradnja višjih razredov OŠ ^Jadla iz dokončnega predloga **»ernic izobraževalne skupnosti za k^dobje 1981-1985, je predlog o ^financiranju telovadnice krajevne ^upnosti Naklo skupaj z izobraževalno skupnostjo zaenkrat neizvediv in odložen na kasnejši čas. ^ 2a gradnjo mrliških vežic je bil po j^/Jšem času formiran odbor, na kar j*- stekla priprava dokumentacije. višču talcev v Begunjah^'"« ^^čanost se bo začela ob }?■ ^/fL^red bod0 pripravili član. *D Svoboda s Hnišice ^ gasilsko zvezo Kranj in Gasilskim društvom Naklo ob 70-Ietnici delovanja Gasilskega društva Naklo. V soboto. 26. julija 1980. bo od 17.—18. ure potekal shod žensk-gasilk gasilskih društev z območja Občinske gasilske zveze Kranj s kratkim operativnim nastopom na dvorišču doma DPO Naklo. Na tem mestu bo od 18.—19. ure osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika KS Naklo in 70-letnici GD Naklo. V programu je predviden govor predsednika KS Naklo in predstavnika Občinske gasilske zveze Kranj, sodelovala bo tudi godba na pihala iz Tržiča, moški pevski zbor iz Nakla in recitatorji KUD Dobrava iz Naklega. Po proslavi bo slavnostni sprevod vseh udeležencev proslave od doma DPO Naklo do gasilskega doma Naklo, kjer bo za zabavo skrbel ansambel »Modrina«, gasilci pa bodo poskrbeli za jedačo in pijačo. V nedeljo, 27. julija 1980, bo od 10. do 11. ure v središču Naklega in ulice K rakovo izvedena sektorska gasilska vaja, v kateri bodo sodelovali gasilci GD Naklo, GD Duplje, GD Žeje, DG Podbrezje. Ob 15. uri bo pred Gasilskim domom sprejem pionirske motorne brizgalne, nato pa bo sledila velika vrtna veselica s kegljanjem za prašiča in srečelovom, za zabavo pa bo skrbel ansambel »Modrina«. Na vse prireditve v Naklem so vabljeni krajani, DPO, športna in kulturna društva, delovne organizacije, ustanove, in zavodi ter člani sosednjih gasilskih društev. Krajevni praznik v KS Britof — Orehovlje Krajani Britofa in Orehovelj so za svoj krajevni praznik izbrali zadnjo nedeljo v mesecu juliju. To je spomin na prvi posvet organizatorjev OF na tem teritoriu. Zbrali so se 29. julija 1941. Pobudo za posvet je dal takratni rejonski sekretar KP Štefe Anton doma iz Šenčurja. Pobudo za organizirani odpor proti okupatorju je prenesel na aktivne, zavedne domačine Britofa, to so: Kmet Andrej, Štefe Miha, Štefe Anton, Pičman Anton in drugi, ki so od tedaj naprej začeli aktivno delati proti okupatorju. Po Andreju Kmetu, ki je padel dne 5.8.1941, kot borec kranjske čete pod Storžičem, se v krjevni skupnosti imenuje kulturni dom. Vsako leto pred krajevnim praznikom priredijo družbenopolitične organizacije Britofa športna tekmovanja, kulturni program in komemoracijo pred kulturnim domom Andreja Kmeta, ter pred spominskim obeležjem v Britofu. V nedeljo, 20.7. 1980, je Gasilsko društvo iz Britofa priredilo gasilsko tekmovanje med gasilskimi enotami Kokrice, Predoselj, Suhe in Britofa. Strelsko društvo »Franc Mrak« pa prireja v petek, 25.7.1980, ob 16. uri v prostorih kulturnega doma v Predos-ljah strelsko tekmovanje z zračno puško med ekipami ZB s Predoselj, Kokrice, Britofa in ostalih ekip. Svet KS Britof-Orehovlje je organiziral v počastitev krajevnega praznika slavnostno sejo v soboto, 26.7.1980, ob 18. uri v kulturnem domu Andreja Kmeta, nakar bo pred domom komemoracija in kulturni program. Ekipa kolesarjev Britofa-Orehovelj pa bo v nedeljo, 27.7.1980, odnesla venec na spominsko obeležje v Lom nad Tržičem, kjer je padel Andrej Kmet. TVD Partizan Britof bo na igrišču v Britofu organiziral nogometne tekme in sicer v soboto, 26. julija, ob 15.30 uri igrajo kadeti NK Britof — NK SAVA Kranj, ob 17. uri igrajo člani NKBritof-Veterani, v nedeljo, 27. julija, pa bo ob 10. uri na igrišču v Britofu prijetno srečanje nogometnih igralcev Britofa in Predoselj, nogometno tekmo bodo odigrali moštvo suhih igralcev proti moštvu debelih igralcev, zato se skrajšano imenuje tekma SUHI - DEBELI. Z. Flerin Na novem mostu čez Savo v Kranju imajo zdaj največ dela na železni konstrukciji mostu, ki jo sktapija mariborska Metalna. Do 28. novembra letos morajo biti dokončana ta dela, potem se ga bo pa zgodaj spomladi spet lotili Gradbinec, ki bo položil hodniške betone, asfalt in most ogradil — Foto: D. Dolenc Kranjski izvršni svet o preskrbi v občini Kranj Je in ni Kranjski izvrsni svet v akciji glede preskrbe ugotavlja, da je le-ta s pralnimi praški res že dalj časa kritična, toda trgovci povedo, da so ga letos v prvih petih mesecih prodali več kot 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. 780 ton ga je trgovina dobila iz uvoza in 540 ton iz republiških stalnih rezerv. Po vseh izračunih bi ga moralo biti dovolj... Toda Se vedno so tu posledice prekomernih nakupov... Živila ocenjujejo, da bi s 100 tonami pralnih praškov mogla pokriti trenutne potrebe. .'_ . . Sladkorja je dovolj za normalno potrošnjo in bo zadostoval do nove letine. Spet se pa zatika pri olju. Vendar za zdaj le zaradi pomanjkanja steklenic: če prinesete steklenice s seboj, ga dobite, kolikor steklenic ste pač prinesli. Je pa res, da ima Oljarica težave zaradP podražitve surovega olja in sama ne more pokriti take razlike v ceni... Kave v trgovinah še ni. Ve pa se, da je v zalogah in da dobavitelji čakajo na višjo ceno. Mesa tudi primanjkuje, posebno teletine, motnje pa so tudi v preskrbi z govejim in svinjskim mesom ter piščanci: vzroki so v neskladju med odkupnimi cenami živine in prodajnimi cenami svežega mesa ter zaradi povečanega izvoza piščancev. Svežega mleka je dovolj, preskrba s kruhom je normalna. Res pa ni južnega sadja. Tudi o prodaji premoga se je pozanimal kranjski izvršni svet. Kaže,' da bo Merkur lahko dobavil premog vsem dosedanjim naročnikom in sprejel še za 7.500 ton naročil. Še vedno ni rešeno vprašanje kurilnega olja. Prav bi bilo, da bi se odlok o distribuciji, ki naj bi se začela šele spetembra, zdaj, ko se je olje podražilo, spremenil in naj bi začeli z razvažanjem olja že avgusta. Sicer bodo ozka grla v distribuciji in nepotrebna slaba volja in negotovost pri ljudeh, ki bodo morali na oskrbo z gorivom čakati do zime. Petrol zagotavlja, da bodo razpoložljive količine razdeljene po območjih v sorazmerju z lansko potrošnjo. Življenjsko važnih zdravil v kranjski občini še ni primanjkovalo; vsaka zdravila, ki so dosedaj zmanjkala, se dajo nadomestiti z več drugimi, enakovrednimi. Ugotovljeno je tudi bilo, da so se povečali nakupi blaga na potrošniški kredit, predvsem pohištva, kar so menda povzročile neutemeljene govorice, da bodo potrošniška posojila ukinjena. Nezanesljiva pa je oskrba trgovin in potrošnikov z nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo: verjetno gre za nezadostno proizvodnjo oziroma neustrezne cene. Zadovoljiva pa je preskrba z umetnimi gnojili in krmili, res pa manjka nekaj vrst tega blaga, ki pa se ga da enakovredno nadomestiti z drugim. Vzrokov za pomanjkanje je torej več, najpogostejši so pa predvsem nerešeni zahtevki za zvišanje cen v proizvodnji, zamrznitev cen, pomanjkanje surovin, embalaže, vsekakor pa je močno prisoten tudi vzrok v pretiranih nakupih pred časom. Pri prehrani pa moramo računati, da smo sredi poletne sezone in obmorski kraji rabijo več živil zaradi turizma. Res pa je, da bi vsi skupaj lahko malce prispevali k boljši preskrbi s skromnejšo porabo. Tudi to je stabilizacija ... D. Dolenc Kako naprej? Zbori skupščine občine Tržič so posredovali v razpravo osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za naslednjih pet let ter opozorili osnovne nosilce planiranja za čimprejšnjo izdelavo planskih dokumentov Zadnji dve stolpnici v Podlubniku silita k vrhu. 54 stanovanj bo v vsaki. Okrog novega leta bo ena od njiju vseljim. druga pa v prvih mesecih prihodnjega leta, seveda, če bo delo teklo po programu, kot do zdaj, pravijo pri SGP Tehnik v Skofji Loki. Vendar upajo, da tudi obrtniki ne bodo mudili. S to gradnjo in z dozidavo individualnih hi* ob robu Podlubnika bo gradnja v tem delu Škofje Loke zaključena in gradbeniki se bodo potem preselili na Kamnitnik. — Fottt: F. Perdan TRŽIČ - Osnutek dogovora, ki opredeljuje razvoj tržiške občine v naslednjem srednjeročnem obdobju, je zaradi zamujanja osnovnih nosilcev planiranja pri pripravi planskih dokumentov — iz njih bi namreč moral dogovor črpati vsebino — še dokaj neusklajen. To se je pokazalo tudi na zadnjem zasedanju skupščinskih zborov, ko je bil deležen precej dobronamernih pripomb delegatov. Najbolj ustvarjalni sta bili delegaciji Peka in Zlita, ki sta se _«.."»--. r~i« dobro na razpravo uc «— - pripravili. Osnutek dogovora med drugim pravi, da bodo v naslednjih petih letih v Tržiču dosegli 4-odstotno rast realnega družbenega proizvoda, da bo industrijska proizvodnja naraščala za 5 in izvoz za 6,1 odstotka. Delegati so menili, da so številke previsoke, saj prekašajo celo republiške. V občini, kjer so že zdaj zaostajali za republiškim poprečjem, takih načrtov najbrž ne bodo mogli uresničiti. Zadovoljni bodo lahko s 3-odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda, prav tako pa so za združeno delo preostre tudi obveznosti glede izvoza, ki naj bi 1*85. leta za dobrih 146 odstotkov pokrival UVOZ. V tržiški občini je bila zč doslej zunanjetrgovinska menjava zelo ugodna. Vendar pa letošnji podatki kažejo, da lepi časi kljub stabilizacijskim prizadevanjem in težnjam po čim večjem izvozu utegnejo miniti. Delegati iz Peka so celo menili, da bo uspeh, če bodo z izvozom lahko pokrili uvoz. Osnutek dogovora tudi predvideva, naj bi investicijska poraba v prihodnje obsegala 15 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda. Po mnenju Pekovih delegatov bo to uresničljivo šele tedaj, ko bodo osebni dohodki tržiških delavcev dosegli povprečne slovenske, dokler jih ne bodo, pa naj investicijska poraba še naprej raste vzporedno z dohodkom. Precej pozornosti so na zboru združenega dela namenili tudi kmetijstvu, ki naj bi mu kljub skromnemu obsegu v naslednjih petih letih omogočili hitrejši razvoj zlasti na področju živinoreje in pridobivanja zelenjave. Zato naj bi delovni ljudje združevali 0,23 odstotka od osebnih dohodkov. Delegati predloga sicer niso zavračali, zahtevali pa so, da tudi kmetijstvo v tem primeru prevzame nekatere obveznosti. Zanimalo jih je predvsem, kakšne koristi bi od tega imeli uporabniki. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Tržič v obdobju od 1981. do 1985. leta, ki bo do konca septembra v javni razprav*, bo prav gotovo doživel še vrsto spreme«*1 in dopolnitev. Da pa bi lahko prT^«v4llv*jm boljši ^ predlog dogovora, uC^° morali osnovni 'nosilci planiranja čim prej izdelati svoje planske dokumente ter ustvarjalno sodelovati v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. H. Jelovčan Sami delajo rezervne dele V delovni organizaciji Teksil, tozd Tekstilna Medvode so v prvem polletju dobro gospodarili, navkljub velikim težavam z repromaterialom. Zaradi pomanjkanja določenih vrst surovin so morali prepogosto menjati izdelavo posameznih izdelkov, kar je podražijo proizvodnjo ter zmanjšalo njen fizi*ni obseg. Planirani fizični obseg pn?.izvodnJe je manjši tudi zaradi težav pri dokončanju investicije, vendar bodo 7a" mujeno nadoknadili do konca leta. Načrtujejo, da bodo letos dosegli 180 milijonov dinarjev prihodka, precejšen del izdelkov pa bodo izvozili Vse bolj se dohodkovno povezujejo z domačo industrijo, s imei bodo še povečali proizvodnjo tehničnih tkanin, ki jih sedsj morajo u v i' jo več delavcev — ino-v* -—-v. Z i težav z nabavo re-7o-t- (ih. f'lov z. tekstilne stroje pa jih v«? več i:- • io kar sami. _fr Sviianitovi delavci bodo danes odprli nove prostore tozda Svila ter ndvo upravno zgradbo z obratom družbene prehrane. 27. JULIJ II A/Ml i || IM I \ h\II Kamnik bo bogatejši za nov kulturni hram. Danes bodo odprli galttl z zbirko Mihe Maleša, slovenskega grafika in slikarja, kcurtnU** rojaka, kije rodnemu mestu poklonil svoja dela. KAMNIK PRAZNUJE Kamnik praznuje. V spomin na 27. julij 1941, ko so se na kamniškem med prvimi v Sloveniji dvignili proti okupatorju. Praznik je vselej priložnost za pregled Spravljenega dela, ki se kristalizira v novih elovnih zmagah. Tudi letos je kamniška občina bogatejša za vrsto pridobitev. Praznik pa bodo počastili tudi z nizom prireditev. Z občinskim praznikom so združili tudi spominsko slovesnost na Rudniku, kjer so v nedeljo, 20. julija, odprli prenovljeni bunker. Pričal bo o tragičnem dogodku pred 35. leti, ko je okupator uničil podzemne bunkerje, v katerih je dalj časa delovala partizanska tehnika, v borni pa je tedaj padlo skoraj vse vodstvo Okrožja. 0 partizanskem Rudniku smo veliko pisali lani, ko je tam potekalo srečanje gorenjskih aktivistov. Naredprvi del kamniške obvoznice Vsekakor moramo najprej napovedati, da bodo ob prazniku v kamniški občini predali namenu prvi del mestne obvozne ceste. Nedvomno je to največja pridobitev in zapišemo lahko, da je to eden največjih družbenih objektov, kar so jih zgradili po vojni. Zahtevala je veliko denarja, toda svojo korist bo v bodoče vedno znova potrjevala, saj je promet na naših cestah vse bolj gost. Zgrajen je prvi del obvoznice, od Duplice do Železnega mostu v Kamniku. Istočasno so zgradili primarno kanalizacijo s prečrpavali ščem v glavni kolektor na Perovem ter glavni vodovod za to področje, uredili propuste in --j------J ■— T ------- I--— f —--— delno regulirali hudournike, prestavili elek trični daljnovod, uredili cestno razsvetljavo in položili glavno PTT napeljavo. Celotna investicija znaša okrog 150 milijonov dinarjev. Za samo cesto je polovico denarja prispevala republiška skupnost za ceste, saj mestna obvoznica pomeni tudi posodobitev regionalne ceste Duplica — Vransko. V celotni investiciji pa predstavlja denar, ki ga je prispevala republiška skupnost za ceste 35 odstotni delež Gradnja je potekala brez večjih težav, potrudili šo se v-,i. d* jt Centa Dravo«**«.-,,, oTJhrZ*,, TU*J °b<"ani s° razumeli,'da je treba objekt 1 V>- 5 Wei° dobiti tako žel'eni X « »^Kdj negodovanja je bilo le zaradi ••»časnega obvoza skozi Ne vi je ter pri gradnji useka v pobočje Starega gradu. Posebno zahvalo pa zaslužijo občani, ki so se pravočasno izselili iz svojih hiš v začasna stanovanja ter s tem omogočili gradnjo. Porušiti so morali namreč 17 stanovanjskih hiš. Občanom so hiše odkupili, da si bodo zgradili nove ali so jim zagotovili nadomestna stanovanja. Novi proizvodni prostori Svilanita Delavci Svilanita bodo z novo delovno zmago obogatili praznik. Danes bodo odprli nove proizvodne prostore tozda Svila ter upravno zgradbo z obratom družbene prehrane. V 32. letih razvoja Svilanita je krepko napredovalo izdelovanje frotirastih tkanin v tozdu Frotir. Razvojni koraki tozda Svila so bili počasnejši in z novimi delavnicami in skladišči dobiva ustrezne prostore. V njih bo stekla sedanja proizvodnja svilenih tkanin in izdelkov iz njih. Povečal se bo obseg proizvodnje, saj bosta stekla nova tkalska stroja. Svilanit pa bo uvedel kooperatorsko sodelovanje z delovno organizacijo Menina. Število zaposlenih se ne bo povečalo, večji pa bo izbor izdelkov. Upravna zgradba bo prinesla boljše delovne pogoje. Pomembna pridobitev pa je obrat družbene prehrane, saj je sedanja menza pretesna in ne ustreza higienskim zahtevam. V sredo so položili temeljni kamen za gradnjo veterinarskega zavoda, skupno naložbo kamniške in domžalske občine. S kupSčina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije občinska konferenca SZDL občinska konferenca ZKS občinski sindikalni svet občinska konferenca ZSMS zveza združenj borcev NOV zveza rezervnih vojaških starešin h o vsem delovnim ljudem in obča-27. juliju, prazniku kamniške tvf • Temeljni kamen za gradnjo veterinarskega zavoda Ob obvozni cesti na spodnjem Perovem so v sredo položili temeljni kamen za gradnjo veterinarskega zavoda, skupno naložbo kamniške in domžalske občine. Veljala bo 6 milijonov dinarjev in predvidoma bo pod streho že jeseni. Danes 15 delavcev Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale dela v slabih delovnih pogojih, saj so prostori v Kamniku le zasilni. Novogradnja je nujna, saj bo le tako zavod uspešno opravljal svoje delo. Novi zavod bo imel štiri oddelke: za preprečevanje kužnih bolezni, posebej tistih, ki se prenašajo na človeka; za reprodukcijo, kamor sodi umetno osemenjevanje, pomoč pri plodnostnih motnjah, jalovosti; za veterinarsko sanitarni nadzor klavnic in prometa z mesnimi in mlečnimi izdelki; za zdravljenje in kirurgijo velikih in malih živali. Predvideni so tudi prostori, kamor bodo občani lahko po potrebi dajali v oskrbo svoje male živali za dalj časa. Uredili bodo tudi centralno službo z UKV zvezami za usmerjanje dežurnih veterinarjev na terenu. Galerija z zbirko Mihe Maleša Kamnik bo odslej bogatejši za nov kulturni objekt. V središču mesta, v prenovljeni stavbi na Titovem trgu bodo danes odprli galerijo, v kateri bo stalna zbirka del kamniškega rojaka slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša. Mojster je pred dvema letoma izrazil željo, da bi glavnino svojega obsežnega umetniškega opusa poklonil rodnemu mestu. Kamničani so se odločili, da prenovijo hišo in uredijo galerijske prostore. Pravzaprav bi morali biti odprti že lani, ko je mesto praznovalo 750-let-nico obstoja. Toda prenova stare hiše je pokazala zobe, delo so spremljale številne težave, tako se je prenova zavlekla v letošnje leto. Galerija bo imela *e»t razstavnih prosto- rov in depo s skupno površino *ZL metrov. Kasneje bodo uredili tudi prostor za občasne prodajne razstave. Iz darilne listine, ki jo je Miha Maleš slovesno podpisal včeraj, povzemamo, da je mojster podaril mestu 2560 svojih del, od tega 60 oljnih slik, vrsto bibliofilskih izdaj knjig, ki jih je sam založil in ilustriral, grafičnih map in seveda grafik. Ob razstavi, ki so jo pripravili delavci Kulturnega centra bo izšel katalog ■ študijami ter seznam del. V delovnem programu galerije pa je zapisano, da bo zbirka osnova za preučevanje in zbiranje dokumentacije o Maleševem življenju in umetniški poti. jevna skupnost Srednja vas je za cesto menila 120 tisoč dinarjev, Gozdno gosp* stvo je prispevalo 50 tisoč dinarjev. * toliko komunalna skupnost. Niz športnih prireditev Proslavitev občinskega praznika sdp* vrsta športnih prireditev. Izvedli so želr* tekmovanje v streljeniu na glinaste pionirski in mladinski nogometni t»' tradicionalno odprto člansko prvenstvo k nika v tenisu m medrepubliško druge zvezne lige v vaterpolu. V nad kavarno Veronika pa je na 0fc mentarna razstava 60 let nogometa m pripravil nogometni klub. V soboto, 26. julija, bodo pole? odhp skega turnirja slovenskih trojk, ki se bo ob 9. uri. pripravili tek po ulicah Kam' startom ob 14. uri na Trgu pri ia tel* I Prireditelji, smučarski klub. občinska ki renca ZSMS in kamniške zveze telesc I turnih organizacij, želijo, da bi p/ tradicionalen. Letos so k sodelovanju v"~\ slovenske smučarske tekače in atletske1 Pionirji bodo tekli 1 kilometer, mladine člani 3. Enbako dolge proge bodo m preteči tudi udeleženke. V nedeljo, 27. julija, bosta ob 14 u-športni prireditvi. V Kamniku noRornetn nir petih selekcij, v Komendi pa reput" prvenstvo v preskakovanju zaprek in h>' ška dirka za pokal mesta Kamnik. Kon? klub Komenda praznuje letos «J obstoja in ob tem bo razvil svoj prapor Več krajevnih prireditev Pretekli petek so v Trobelnem odprli vodovod Klemenčevo —Zakal — Zaberje, kjer ie doslej pomanjkanje pitne vode kmetom hribovskih zaselkov povzročalo hude težave. Vložili so ogromno prostovoljnega dela, o čemer govore številke. Po predračunu bi vodovod stal 2,3 milijone dinarjev, končni izračun pa je pokazal, da so krajani 500 tisoč dinarjev, ki so jih dobili iz solidarnostnega sklada občine, z delom skoraj petkrat oboga tili. Na Vrhpolju so preteklo nedeljo predali namenu športno igrišče, kar je za krajevno skupnost Nevlje pomembna pridobitev. Denar za 4.000 kvadratnih metrov veliko igrišče so zagotovili iz krajevnega samoprispevka, nekaj so prispevale občinske interesne skupnosti, prav tako pa so krajani opravili veliko prostovoljnega dela. Preteklo nedeljo so odprli dva kilometra dolgo cesto Potok —Vranja peč. ki ie trikrat skrajšala cestno povezavo do Kamnika. Krajani krajevnih skupnosti Srednja vas in Vranja peč so opravili kar 2.000 ur prostovoljnega dela, zbirali pa so tudi les in izkupiček namenili za gradnjo ceste. Cesta bo služila tudi za prevoz lesa, posebej veseli pa so jO v zaselku Apnenčar, kjer doslej Se niso imeli cesto v dolino. Prispevali tO sorazmerno največ ur prostovoljnega dela in denarja. Kra- Spored prireditev Več prireditev v počastitev občini Praznika se je že zvrstilo v preteklih ¥ Udeležili se boste lahko še naslednjih- PETEK, 25.. JULIJ ob 13. uri Odprtje novih proizvodnih prostorov 5 nita — tozd Svila in poslovnih prost'1' DSSS /. obratom družbene prehrane ob 18. uri ()dprtj«> galerije v Kamniku. Titov tre- zbirka Mihe Malesa SOBOTA, 26. JULIJ ofa 9. uri Slavnostna seja skupščine občine Kamnik ob 11. uri Odprtje 1. faze obvozne ceste v Kamniku ob 11.30 Miting na Trgu prijateljstva ob 9. uri Odbojkarski turnir slovenskih tro>k rekreativnem igrišču ob 17. uri Tek po ulicah Kamnika s startom na f I prija tel jat va ob 20. uri T radi« ionalno srečanje na Trgu prijate; > NEDELJA, 27. JULIJ ob 14. uri Proslava HO-let niče ustanovitve gasit* društva v Motniku ob 14. uri Republiško konjeniško prvenstvo v ptV kovanju zaprek in konjeniška dirka zafl Kamnika v Komendi ob 14. uri Nogometni turnir petih selekcij na ataP prijateljstva \ 27. JULIJ PRAZNIK OBČINE KAMNIK D TOVARNA USNJA KAMNIK Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike občin Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič Vabimo vaav svoji trgovini y Kaminu in nai^u, kjer vam nudimo modno usnjeno konfekcijo. Trgovini sta zaloteni tudi s modnimi torbicami in drobno usnjeno galanterijo. vam nudi metalka 30 let prodajalna kamnih IM OS p. O. KAMNIK Ob praznikih gorenjskih občin čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem SLOVIM Tovarna SORA Medvode Ob praznikih gorenjskih občin čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Vabimo vas v našo tovarniško prodajalno v tovarni v Medvodah, kjer vam nudimo raznovrstno predsobno pohištvo in mladinsko pohištvo MAK. Meso Kamnik — — Priporočamo nade domače specialitete Ob praznikih občin Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitamo rsem občanom, cenjenim potrošnikom in pi )s/ovnim prija tel jem j" i'i'M »v» u • '. . '' >. Tt^/l -.'»-v iv. 'i* Ucv" ■> 1 ***'«»'v ' i, ■ V . ■ ; ., > I 11.....1 - 1 kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske stroje in potrebščine, talne obloge, vse vrste keramike, kopalniško opremo, stavbno pohištvo, vse vrste profilnega ?eie?a Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznike gorenjskih občin Prodajalna je odprta vsak dan od 7 do 1 9 ure, ob sobotah od 7 do 1 3 ure Gozdne semenarne in drevesnice nudijo sadika za gozd, parka, vrtov«, živa maja, zaščitna nasada, gozdna šamana in okrasne storže. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitajo za praznike gorenjskih občin Titan Kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. proizvaja: — fitinge iz bele temper litine — ulitke za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo — ključavnice vseh vrst in dimenzij, navadne in cilindrične — stroje za predelavo mesa za mesarije, hotele, trgovine in obrate družbene prehrane — električne mline za mletje kave — ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja — ostale proizvode za Široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše proizvode Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem ob prazniku občine Kamnik £w£aswt kamnih Proizvajamo: — brisače — kopalne in hišne plašče — kravate — šale . — rute za narodne noše Vsi naši izdelki so izdelani i/, najkvalitetnejših materialov in so namenjeni za vso družino. Za naše kolekcije je značilna velika izbira in izdelava v majhnih serijah. Programa brisač in plaščev za na plažo sta barvno usklajena, za vse naše izdelke pa so značilne modne barve in kroji, saj menjamo kolekcije dvakrat letno. Naši izdelki so vam na voljo skoraj v vseh trgovinah in v naši tovarniški trgovini v Kamniku, ki je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. V tovarniški trgovini je mogoče kupiti tudi nekatere izdelke z napako po nižjih conah Cenjenim kupcem, vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku občine Kamnik Luka Koper uspešna Triindvajset let dela Delovna organizacija Luka Koper je bila ustanovljena pred triindvajsetimi leti, točneje 23. maja 1957. Najprej je bilo v Luki zaposlenih le 30 delavcev, danes jih je že preko 1700. V dobrih dveh desetletjih se je razvila v vodeč« luko na področju integralnega transporta v Jadranskem morju. S prometom nad dva milijona ton blaga omogoča slovenskemu gospodarstvu izkoriščanje vseh prednosti izhoda na morje. Leta 1979 so v Luki praznovali novo delovno zmago, to je otvoritev sodobnga kontejnerskega terminala. Trenutno obsega Luka 1973 metrov obal. globine od šestih do enajstih metrov, obalo za sipke tovore, ki je še v gradnji ter pristajalne mostove za tankerje, za ladje za prevoz kemikalij in za trajekte. Širše luško območje pa obsega kar 3,200.000 kvakdratnih metrov, od tega je okrog 850.000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Letos konec sanacijskega programa Glavni problem pri izpolnjevanju triletnega sanacijskega programa, ki so ga v Luki začeli izpolnjevati konec leta 1977. je bila slaba organizacija dela. Zato so postavili kot osnovno celico dela delovno skupino. Trenutno pa so sredi priprav na samoupravno reorganizacijo, ki se bo zaključila ob koncu letošnjega leta s formalno registracijo petih temeljnih organizacij združenega dela. Organizirane bodo po dejavnostih in sicer: TOZD Generalni tovori, TOZD Tovori lesa, TOZD Kon-tejnerski terminal, TOZD Sipki tovori in TOZD Združevanje oziroma posebna delovna skupnost. Deli obstoječe TOZD Operativa so se že organizirali kot bodoče temeljne organizacije z zaposleno vodstveno strukturo in delavci, tako da se po teh delih zasledujejo vsi delovni rezultati, stroški, poslovanja in tudi osebni dohodki. Re- Popravilo ladje v avtonomnem doku Pomen Luke za slovensko gospodarstvo Delež koprske Luke v našem gospodarstvu je vse večji, zato se je,, slovensko gospodarstvo že s sprejetjem plana razvoja luških zmogljivosti za obdobje 1976- 1980 odločilo za hitrejši razvoj Luke ter za združevanje sredstev za razvoj luške infrastAikture. Tako na občinski kot na republiški ravni smo spoznali, da je treba luki dati mesto, ki ga v našem gospodarstvu zasluži, da je potrebno njeno delo, njene napore in razvoj nenehno spremljati. Ne smemo namreč pozabiti, da smo Slovenci postali pomorska dežela šele pred 35 leti. da je bilo potrebno vse objekte zgraditi na novo in da je bil boj z vedno močnejšimi sosedi težak. Zato je treba obdržati to, kar imamo in stremeti k višjim ciljem, torej k izboljšanju obstoječega. Da pa bomo te cilje tudi dosegli bo potrebno še tesnejše povezovanje Luke s celotnim slovenskim zaledjem. zultati teh obsežnih organizacijskih sprememb so na dlani: od začetka leta do sedaj so s 300 manj zaposlenimi delavci promet v povprečju dvignili za 10 odstotkov. Glede financiranja sanacijskega programa niso v celoti uresničili. Zataknilo se je zlasti pri pomoči pri težkem finančnem položaju, saj je morala Luka najemati kratkoročne kredite. Odplačila se tako začnejo z leti 1981, 1982, 1983 in bodo v teh letih občutno bremenila doh» ek Luke. Sedaj gradijo nekatere objekte s premostitvenimi krediti, da bodo s tem zagotovili kontinuiteto razvoja. Uspešno gospodarjenje v I. polletju Uspešno gospodarjenje v prvi polovici letošnjega leta se odseva tako v preseganju planiranih količin pretovorjenega blaga, kot tudi v preseganju načrtovanega doseženega dohodka in ostanka čistega dohodka za sklade. V celoti je bil plan prometa presežen za 18 odstotkov, poleg tega pa so pretovorili še okrog 280.000 ton nafte, kar je sicer manj kot v enakem obdobju lani, vseeno pa več kot so pričakovali glede na pričakovano preusmeritev prometa nafte na naftovod Krk-Lendava. Kljub tako ugodnim rezultatom pa se vsi zaposleni zavedajo, da uspehi tudi obvezujejo. Večji promet z manj zaposlenimi bo moč doseči le z boljšo organizacijo dela, večjim usklajevanjem dela med posameznimi dejavnostmi in predvsem z boljšo izrabo delovnega časa. Vrsta še vedno nerešenih vprašanj, slabosti in nedoslednosti kaže, da so notranje rezerve tolikšne, da bi sedanje rezultate ob dobri volji in z malo več napora lahko več kot podvojili. Namesto vreč in hrbtov kontejnerji in dvigala Na področju tehnološke opremljenosti so napravili v Luki velik korak naprej. Bistven napredek so dosegli pri opremi na področju nakladanja kontejnerjev. Kupili so kontejnersko obalno dvigalo, več kontejnerskih skladalcev, kontej-nerski terminal, kontejnerske viličarje, vagonski kontejnerski raz-kladalec; postavili so tehnološko linijo za pretovarjanje banan, ki pa žal še ne obratuje ter nabavili večje število drobne mehanizacije in več težkih viličarjev. Še vedno pa jim primanjkuje mehanizacija za pretovarjanje vreč, najmanj eno obalno kontejnersko dvigalo, zaključen transportni trak za pretovarjanje sipkih tovorov, težka mehanizacija za pretovarjanje hlodovine in razkladač za pretovarjanje sipkih tovorov. Največja novost v letošnjem letu je uvedba nove ferry linije za Sirijo: Koper - Tartus, ki jo vzdržujeta skupaj Splošna plovba iz Pirana in švedski Ladjar. To bistveno vpliva na povečanje prometa v koprski Luki, saj so v tem polletju pretovorili več kot 100.000 ton tovora preko te linije. Interes za to linijo je zelo velik, tako da so ladje vseskozi polno zasedene. Cilji nadaljnjega razvoja V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo delavci Luke predvsem nadaljevanje razvoja kontejnerskega in RO-RO terminala, specializacijo za sipki in tekoči tovor — operativna obala za te namene bo kmalu zgrajena. Z nadaljnjo modernizacijo za potrebe prometa z južnim sadjem pa bo storjen pri nadaljnjem ovredno- . tenju razvojnih možnosti Luke pomemben korak naprej. Potrebno bo uskladiti razvoj Luke z ostalo prometno strukturo, zlasti z železnico, ustvariti pogoje za hitrejši Raztovarjanje kontejnerjev v Luki Koper Slovenska obal praznuje Slovenija je postala pomorska dežela pravzaprav šele L leti. Zato pa je bilo potrebno zgraditi pomorsko luko, števibu delovne organizacije in druge zgradbe, sploviti je bilo trebi mnogo ladij in izšolati potrebne kadre za opravljanje? naj različnejših del v pomorskem prometu. Čeprav smo se morah vseskozi bojevati z vedno močnejšimi sosednimi državami smo uspeli zgraditi vse, kar potrebuje pomorska dežela. V vseh teh letih smo uspeli ustanoviti tudi lastno pomorske pravo. Seveda še zdaleč nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev, vsi pa se zavedamo tudi, daje treba obstoječe stanje na mnogih področjih izboljšati, veliko stvari bomo morali po sodobiti. Vse to pa ni ovira, da ne bi proslavili že doseženih uspehov zato se bo v drugi polovici julija in v začetku avgusta ob slovenski obali zvrstilo več najrazličnejših prireditev. Take bodo Primorci od 18. do 23. julija organizirali balkanske prvenstvo v jadranju, v Izoli bo že tradicionalni ribiški proz nik, v Portorožu pa pomorski krst, v Piranu bodo odprl razstavo na temo 25 let samoupravljanja, na'Bledu pa bo evropsko prvenstvo v pomorski orientaciji. To so le nekatere od prireditev ob slovenskem pomorskem prazniku, osrednja proslava pa bo 25. julija v Portorožu. Prireditelji pričakujejo, da se je bo udeležilo po najmanj en avtobus ljudi iz vseh slovenskih mest, po katerih so poimenovani naše ladje. Vabljeni pa ste seveda vsi, ki vas zanima, kako fV proslava potekala in ki bi radi skupaj s pomorščaki prozi vali njihov praznik. Majda Knifr Ferry Velika pridobitev kontejnersko obalno dvigalo promet se je letos v Luki močno povečal razvoj luškega kompleksa. * f jati in dopolnjevati smeri ri^ Ladjedelnica 2. oktober Delovna organizacija 2. oktober posluje v Izoli od leta 1974, prej pa je bila postavljena na mestu današnjega Bernardina v Portorožu. Trenutno je v njej zaposlenih 340 delavcev, zaposluje pa tudi 60 do 100 kooperantov. Njena osnovna dejavnost je popravilo ladij in rekonstrukcija vseh vrst ladij, ukvarjajo pa se tudi z izdelavo različnih jeklenih konstrukcij. Le-te proizvajajo za Indos, Litostroj, Vozila — Gorica, tabelo, Luko Koper, občasno tudi za gradbena podjetja. Ladjedelnica 2. oktober je bila prva v naii državi, ki je kupila avtonomni dok za »ravilo ladij; sedaj so v celi Jugoslaviji . Tak dok ima v lasti vso elektriko na in lahko nemoteno dela tudi ob izpadu električne energije. Ladja, ki jo pripeljejo v popravilo, ostane v doku od dveh do petindvajsetih dni, kar je seveda odvisno od obsega popravil. Letno doki-rajo okrog 60 ladij. Ce ne štejemo popravil manjših ribiških ladij, so do sedaj popravili vsega skupaj kakih 200 ladij. Delovna organizacija bi morala imeti večji obseg poslovanja, vendar le težko najdejo nove kadre. Zaledje se je že močno izčrpalo glede primernih kadrov, poleg tega pa,so pogoji dela težki pa tudi šol, ki bi usposabljale potrebne kadre, ni. Zato največ primanjkuje ladijskih tesarjev in monterjev. Z istim številom delavcev so v prvi polovici letošnjega leta dosegli za 17 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje. Do leta 1985 ne načrtujejo večjih vlaganj, želijo pa dograditi zastavljeno in uvesti številne tehnološke izboljšave. To jim bo omogočilo povečati storilnost, pripravili pa bodo tudi program za obsežnejši razvoj delovne organizacije po letu 1985. V tem srednjeročnem obdobju morajo namreč odplačati več kreditov. Seveda pa je njihov razvoj v mnogočem odvisen od razvoja domače in tuje trgovske mornarice. Majda K n i ti« jail I" uwpv«"j----------ti ga gospodarstva, zmanjšati tv delo in vpliv vremenskih ter sezonskega dela. Več morali vložiti v izobraževan* delu oziroma v prekvalifiP ^ kadrov, v urejevanje družb'' v standarda (predvsem v * ^ vanja), izboljšat« delovne pofi ^ opraviti več razvojnih Uspehi obvezujcf 4 V zadnjih »tirih letih so *> I koprske Luke dosegli *j I uspehe. S pomočjo cele rep* $ »o rešili veliko problemov,«; £ pa še cel splet vprašanj, na* J bo treba v prihodnjem srednj V nem obdobju odgovoriti. 2ejg * letošnjega leta bodo utb* i samoupravno organiziranoj«- * pomembnejših P^^ov p V Prišlo tudi na področju druifcj fc standarda delavcev. Luka * * J cU;e v temeljne smernice r* ^ našega prometa, z*to prii* J "vo% n-'rte na potmb^ isj J razvoja celotne SlovenneJ* I vseh nas, prtrfvsem pa us«* l občinskih in republuTkih * Paje.da ji zagotovmwpo»j I Eein.cev.nju J ^ 5lTEK, 25. JULIJA 1980 Kranjski brigadirji na Krasu trajala do 31. avgusta. Moja naloga je, da vseskozi skrbim za red v celotnem naselju; paziti moram na inventar, kuhinjo. Šotore, prikolice, orodje itd. Sem tudi načelnik narodne zaščite, kar pomeni, da tudi razporejam dežurstva. Za prehrano brigadirjev je letos dobro poskrbljeno, saj nam kuha kuhar iz hotela v Lipici. Delo na trasi je zahtevno. 7. STRAN. G ^^mandant brigade Jože Celar Tugo sprejema iz rok komandanta akcije *kini 80 priznanje za izredn o uda rništi >o fc^Javnostih. Priborili so si udarni <3 udarnega dne prve in druge jj^^ade, priznanje za ejho^beno de- * L. Vjj^Vade ^H^T^Oost in pohvalo za delo v obeh v^.kadah ter priznanje za izredno j^SmiStvo. Vseeno pa je bila kraška ^ *tilja za kranjske brigadirje trd j^h. Nagajalo jim je tudi vreme, saj V bilo deževnih dni več kot sončnih, to je bilo vzrok, da niso dobili J višjega priznanja — traku akcije, katerega bi potrebovali 130*?. ^glipasojih 123. ^ Kakšne vtise so prinesli s seboj Brkinov in česa so se naučili, pa nam v razgovoru povedali Vine ter. Tatjana Bilbija, Franc Dol-Andrej Kos, Robert Pelko in ^rLebar. *x Mne Beiter — namestnik ko-It^adanta MDA Brkini '80 za **elje: "^Mladinska delovna akcija Brkini u se je začela že 27. maja in bo kraška zemlja zahteva marsikateri žulj. Toda brigadirji se ne pritožujejo, nasprotno, še krepkeje po-pnmejo za kramp in lopato. V popoldanskem času se ukvarjajo s športom, obiskujejo tečaj prve pomoči, cestno prometnih predpisov, tečaj za radioamaterje in fotografe« Tatjana Bilbija — namestnik komandanta brigade za naselje: »Na mladinski delovni akciji sem letos že tretjič. V teh letih sem si prislužila dve pohvali in udarniško značko. Letos sem na akciji končala mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja. Brigadirsko življenje mi zelo ugaja. Pridobiš si nove prijatelje in prijateljice, s svojim delom pa koristiš sebi in družbi. Za dekleta delo v brigadi sploh ni pretežko, zato si želim, da bi nas bilo prihodnje leto Se več na delovišču. Tako bo vodovod do Tater v Brkinih hitreje zgrajen in potem bodo tudi mladi ostajali doma, sedaj so v kraju namreč predvsem stari ljudje.« Franci Dolhar — komandant brigade Jože Celar Tugo: »V začetku se nikakor nismo mogli vključiti v družabno življenje. Nato pa smo se z brigadirji iz Ljubljane in Celja celo pobratili in težav pri sodelovanju ni bilo več opaziti. Pri delu na trasi so ham zelo koristile izkušnje pridobljene na lokalnih Zadnji zbor kranjskih brigadirjev pred odhovom z Brkinov PA NISMO SE UKLONILI Franci Dolhar in Tatjana Bilbija s pionirjem Andrejem Kosom delovnih akcijah. Vseeno pa moram reči, da bi morale biti priprave še obsežnejše in celovitejše. Sepala pa je tudi organizacija, saj v štabu akcije niso poskrbeli za sanitetni material, pa tudi 'z orodjem smo imeli težave. Mnogo lopat in krampov se je polomilo ali izgubilo, novo orodje pa smo dobili šele v zadnjih dneh, pa še sami smo ga morali plačati. S svojimi brigadirji in njihovim delom sem zelo zadovoljen, saj so naredili ogromno, še posebej, če upoštevam neugodne vremenske razmere in težavnost terena.« Andrej Kos, Robert Pelko, Igor Lebar so bili najmlajši v brigadi. Vsi trije so še pionirji, stari pa so od 11 do 13 let. »V brigadi smo bili tokrat prvič, pa nam je zelo ugajalo in bomo še šli. Vemo, da bo avgusta prišla v Brkine pionirska brigada, toda takrat bomo mi na počitnicah ob morju, zato smo se odločili, da gremo kar v mladinsko brigado. Mladinci so nam sicer večkrat nagajali, nekateri so nas podcenjevali. Toda mi smo trdo delali in upamo, da smo jim dokazali, da smo jim enakovredni.« Brigadirji mladinske delovne brigade Jože Celar Tugo so se še posebej izkazali pri družbenih dejavnostih. Aktivno so se vključili v vse tečaje, izdali so štiri informativne biltene in izdelali večje število zelo izvirnih stenčasov, štirje pa so uspešno končali tudi mladinsko politično šolo. Deset brigadirjev si je prislužilo pohvale, deset tudi udar- niške značke. Se najbolj veseli pa so bili, kadar so jih pohvalili domačini. Njihovi hvaležni pogledi so bili najboljše zdravilo za žuljave roke in vsi brigadirji so bili ob odhodu z akcije istih misli: »Se se bomo vrnili.« Majda Knific Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 MEDICINSKI SESTRI (za nedoločen čas) — dokončana šola za zdravstvene delavce, — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit 2 2 GOSPODINJSKI POMOČNICI za dela v kuhinji (za nedoločen čas) — končana osnovna šola. — priučitev ob delu, — poskusno delo 2 meseca Pismene ponudbe pošljite na naslov Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor za delavski svet v roku 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. * Brezij pri Domžalah, ki leže ob ti proti Moravčam, je doma, i f^V*J P« živi v Kamniku. Će boste * H^OjP™**1" P° Smolnikarju, se bodo ^jljpfje malce spogledovali, kdo bi to Če pa vprašate za Srnjaka, bodo ^^oj vedeli. Dobro ga poznajo, tega ^w*wljezca Slandrove brigade, po Vj^ta kamniškem, moravškem in okrog. Drzen borec je bil, da Kjer je bilo najbolj ne-VJ^»o> je udaril Srnjak. In velik HT^nik sreče je bil potreben, da je še Je* živ... £a čevljarja se je izučil pri Kutu na Črnivcu, nasproti Rogo iV^a' P°teln j* leto dni služil bivšo M^feoslovansko vojsko, srečno prišel fVjjw>v, 1942. pa je bil spet v svojem NL*hcu v delavnici Pavla Zabkarja v ^v^izalah. Veliko materiala in iz-^^ov je iz te delavnice šlo v parti-v|q**- S Pirnotove graščine, kjer je partizanska javka, so velikokrat Z vozom prišli iskat čevlje oziro- x pripeljali material. 28. aprila bi Tone moral v nemško vojsko, je 10. aprila že šel v partizane, v tV^mniški bataljon. Se z enim /h kočnikom, Francem Marenkom-sta šla hkrati. Tudi Srnjakov Jaka, ki je delal na Jesenicah 5«L forišel tiste dni v partizane, i ftv Čez mesec dni je padel Toda nad >^Šno. Srnjak ga ni mogel preboja *• Prvih revolucionarnih idej mu j Prinesel z rdečih Jesenic prav on. J\^iČeval ga bo pošteno, se je zaljubil, če mubb le dano. Pa mu je ™ S svojim mitraljezom je obračunaval z njimi. Vedno v akciji, vedno v ognju. Ko se takole srečuje danes s so-borci in spomini uidejo nazaj, se marsikdo zamisli, kaj bi bilo, če ob tistem prehodu čez Savo, čez to in eno cesto, pri napadu na to in Jo postojanko, ne bi bilo Srnjaka z njegovim mitraljezom. On pa se le smeje, dobrodušen, preprost, vesel človek, ki se iz svojih podvigov rad celo pošali. Spomin nanese na Sveto goro. Po 20. avgustu 1943 je bilo, ko se je Slandrova brigada vračala z Dolenjske, kamor so šli po orožje. Pri Sv. Trojici so hoteli čez Savo, pa sta iz Savinjskega bataljona dva ušla, se v Litiji prijavila in povedala, kakšen namen imajo partizani. »Mi smo tisto jutro okrog štirih zjutraj prišli na Sveto goro, polegli, zaspali še ne, kuharji pa so ravnokar šli po vodo za zajtrk, ko je zaropotalo .. . Cel dan smo bili na položajih. Vendar je bila to le patrola, ki so jo poslali iz Litije pogledat, če je res, kar sta onadva povedala. Kosilo smo okrog štirih popoldne dobili kar na položaje. Celo popoldne smo poslušali, kako brnijo avtomobili spodaj na cesti Moravče-Zagorje in Litija —Vače. Vso vojsko s Štajerske in Gorenjske so Nemci potegnili sem. Obkoljeni smo bili in štab brigade je odločil, da se moramo za vsako ceno prebiti skozi obroč. Ko se je začelo mračiti, smo krenili s Svete gore. Jaz sem bil v zaščiti in spustili smo se proti cesti Moravče —Izlake-Zagorje. Dolgo smo že hodili, spodaj so že nekateri padli v zasedo... Potem je po vezi prišlo: Srnjak naprej, Srnjak naprej... Mirko Jerman, komandir moje čete takrat, je ukazal, naj z mitraljezom naredim zasedo ob cesti. Našel sem kupček peska za cesto, odložil nahrbtnik in čakal. Zdelo se mi je, da čakam že celo večnost, ko je le zabrnelo izza ovinka in so se prikazale luči kamionov ...« Ko so bili kakšnih 30 do 50 metrov pred njim, je zavihtel mitraljez na ramo in užgal. Luči so ugasnile in s kamionov je zaropotalo. Vendar tolkli so više. Srnjak pa je bil na sami cesti. Tu ga niso pričakovali, dali so pa tak ogenj, da sta mu pomočnika ušla. Zatulil je. da morata nazaj in eden je le prišel. »Dvajset minut smo tolkli neprenehoma. Ce so počakali oni, sem počakal tudi |a/ Potem sem »pet tolkel Našf/o bilj že daleč tmpre) ' in so že Sli rfrotl LimMrŠkl gori. U so prišli pome, da moram naprej« Borci so si Srnjaka ogledovali kot deveto čudo. Da je pri vsem tem streljanju in križnem ognju ostal cel! Ne, tudi praske ni dobil, cev mitraljeza pa je bila vroča, da je ni bilo mogoče prijeti... Pohiteli so v svoje taborišče nad Lukovico. Park so ga imenovali, ker so tam smreke prav lepo v vrsto posajene. Zjutraj so povedali, da je na cesti obležalo šest popolnoma razbitih kamionov. Na jutranjem raportu je bil Srnjak pohvaljen pred celo brigado... Po kapitulaciji Italije je Slandrova brigada prva vkorakala v Novo mesto in razoroževala Italijane. Srnjak je bil v zaščiti nekje pri Otočcu. Čez dva dni so orožje z vlakom prepeljali do Trebnjega tu naložili še topove, potem spet šli peš na Mokronog, Šentjernej in do Mešičje vasi, kjer so se udarili z belimi in so ti potem bežali k Nemcem v Brežice, se spominja. Cela dva meseca so takrat partizanih po Dolenjski in tu je bil Srnjak tudi nekaj časa komandir čete, potem pa je prišel v obveščevalni vod brigade, ki se je takrat na novo formiral. 28. novembra 1943 je Srnjak s svojim mitraljezom v Novi Štifti, takoj po novem letu napadajo Crno na Koroškem, 1. februarja 1944 pa so spet na Motniku ... Izgleda, da so njegovi spomini na Motnik najbolj živi, kajti Motnik bi bil zanj skoraj usoden. Posadka kakšnih 40 Nemcev se je držala v utrjeni postojanki v enonadstropni stavbi poleg takratne občine. Sprva so jih partizani hoteli presenetiti in pozvati na predajo, pa so ti odkrili njihovo namero in tisti dan niso hoteli iz poslopja. Utrdili so se in čakali. Zlepa jim Slandrovci niso mogli blizu. Potem so stopili v akcijo minerci. Kmečko žrd so prinesli, na njen konec privezali za hlebec plastika, žrd privezali na kolca od pluga, iz sosednje hiše porinili žrd z eksplozivom ob zid postojanke in sprožili detonator. Ko so minerci • pripravljali akcijo, so ostali usmerili močan ogenj na Nemce, da ti niso opazili miniranja. Ko je počilo, se je tri četrtine hiše kar obesilo. Kot bi počepnila, se jim je zdelo. Izpod ruševin so se slišali klici Nemcev na pomoč, vendar predali se niso. Od dimnika sem se je oglašalo nekaj strelcev in kadar je padel strel, je tudi zadel. Neumno bi bilo, da bi se Se naprej izpostavljali in komandant brigad«- Janko Sekirnik-Simon je ukazal, da hišo zažgo. Iz bližnje trgovine so nosili petrolej. Tudi Srnjak ga je nosil in že takrat ga je enkrat zadelo v hrbet. Na hitro so ga obvezali v njihovi ambulanti pri cerkvi, potem pa je bil takoj spet pri postojanki. Zažgali so. Videli so, kako je nek nemški podoficir hitro stekel iz goreče postojanke v občinsko stavbo. Srnjak in še nekateri so leteli na zadnja vrata, da bi jim tam ne ušel ven. Pritajil se je za nekimi vrati in Srnjak ga je videl, ko je ta skrivaj pokukal iz zaklona na hodnik. Z dvorišča je tedaj nekdo za vpil: »Juriš z bombami!« Srnjak hitro seže v žep po svojo bombo, vendar, ker je ne more brž doseči, mu nekdo porine v roke svojo, češ da je že odvita ... Srnjak je vzel bombo, stopil po hodniku, pol metra od vrat, za katerimi je prej videl Nemca, >go je vrgel in stekel. Takrat pa je oni spustil rafal... Bilo je kot v filmu: strel v lice, strel skozi ramo, strel pod rebri in ko ga je obrnilo, še strel v stegno zadaj ... »Češki avtomat je imel,« se spominja Srnjak, ki še vedno nosi v sebi eno teh krogel, »tak, ki ima postrani šaržer. Ko je ustrelil, je tekel na glavna vrata. Tam ga je dobila moja skupina.« Nikamor več ni mogel Srnjak. Spodrezalo ga je. Vendar takoj za tem je zaslišal z one strani, da je »Svaba« že na tleh ... Nekaj Nemcev je takrat vseeno ušlo. Menda so imeli skriven hodnik in poskrili so se v straniščno greznico. Le glave so gledale iz dreka, pravijo. Večina posadke pa je padla in čez nekaj dni je radio Svobodna Jugoslavija poročal, da je v Sloveniji, na Motniku, padla močna nemška trdnjava ... Srnjaka so sobroci potem na no-silih nosili na Menino planino. Sest ranjencev so imeli iz te bitke in med najhujšimi je bil Srnjak. Pa se ni pritoževal. Tudi takrat ne, ko so padli v zasedo in so ga njegovi nosači vlekli kar po tleh in drseli z njim po gozdni poti po ledu in kamenju . .. Do 30. aprila 1944 je bil v partizanski bolnici Kolovec nad Radom ljami. Potem, ko je že lahko hodil s palico, je priganjal sanitetnega referenta Luka Pirša, da bi ga vendarle že spustil iz bolnice, čeprav mu tu res ni bilo hudega. Kljub temu, da je bila to zemljanka, je bila dobro urejena. Za Šestdeset postelj je bilo prostora, štedilnik so imeli in vodo so speljali pod satnim i-1 lem i- bolnice.- - Na vhodu v zemljanko je rasla smreka in bolnišnice ni bilo moč odkriti. Za varnost je bilo poskrbljeno. Ni hotel delati gneče, kajti v bolnico so vsak dan prihajali novi ranjenci. Potem mu je Luka le dovolil, da je šel. Toda zgodilo se je najhujše: čez šest dni je bila bolnica izdana: 18 ranjencev je ušlo, okrog 20 so jih ujeli in odpeljali v zapore, najtežje ranjence pa so znosili ven, postrelili v glavo in vse skupaj požgali... Se enkrat je Srnjak ušel najhujšemu. V zalednih delavnicah je bil potem. Nekaj časa na Moravškem, nekaj časa na Savinjskem, nekaj časa v Tuhinjski dolini. Tako rad bi šel med svoje borce in spet nosil svoj mitraljez. Toda še vedno ni šlo brez palice. Ko se je nad Savinjsko dolino spravila ofenziva, je šel nazaj na Moravsko, ko pa je za novo leto ofenziva zasegla tudi Moravsko, se je Srnjak zatekel na Vrhpolje. Tu je dobil soborca Bučarja, ki je imel v bližini pripravljen bunker. Vanj so se v najhujšem skrili Srnjak, Bučar, njegova žena in njegov mlajši brat. 23. januarja so Nemci in beli obkolili hišo. Nobenega izhoda ni bilo več, razen smrti. Odločila sta se, da se ustrelita, ko je žena za vpila, da nikar. Odložila sta pištoli... Zdaj so ju imeli v rokah njuni najhujši sovražniki — domžalski belčhi in črnorokci. Na smrt so ju obsodili. Bučar je že opravil spoved in ko je bil na vrsti Srnjak, so prišli iz Kamnika raztrganci, ki so ju hoteli imeti zase: hoteli so se polastiti tudi materialov iz delavnic in izvleči iz njih še kaj več. V Kamniku so jih pretepali. Osemnajstkrat po petindvajset udarcev ... Toda, ostala sta živa. Mesec dni sta bila v Kamniku, marca je Srnjak prišel v Begunje, 11. aprila 1945 pa je bil poslan v taborišče v Lienz. Na železniški postaji so zasipali jame, ki so ostale od bombardiranja. 8. maja, ko je bilo vsega konec, so se javili Angležem. Ti so jim obljubili, da jih bodo odpeljali domov v Jugoslavijo, toda pri Spittalu so namesto proti Jesenicam zavili proti Italiji. V taborišče blizu Ancone so jih strpali. Skupaj z ustaši, četniki, Nemci, belimi... Z generalom Rup-nikom sta se srečevala pri umivanju... Zapletena, skrita politika »zaveznikov«, še danes premišljuje Srnjak. Domov se je vrnil 6. septembra 1945. Pozno, toda kljub vsemu živ i ' ' 'D.-Dolenc TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI Knjige o življenju naših izseljence Po maši me duhovnik,ki je obenem tudi poglavar vasi, _ povabi na zajtrk: v hladno vodo namočen garv in košček kasave. Oboje bi lahko megleno primerjal z našo kašo in kuhano repo. Mleka v teh krajih ni, saj so krave zelo ogrožene od muhe ce-ce, ki prenaša znano spalno bolezen. Duhovnikove štiri žene urno begajo okoli velikih loncev iz rumenih buč. Pravzaprav sploh niso sramežljive. Da je kje kakšna Jugoslavija, nima pojma. Računa do dvanajst in pozna pet črk. Kameroon je najbolj »civilizirana« dežela v zahodnem delu Afrike. Saj naš Savnik v knjigi iz leta 1960 piše, da zna brati celih 15 odstotkov prebivalstva. V zadnjih treh mesecih je šlo tod skozi le osem landro-verjev in en motor. Ko črni plemenitaš izve, da znam brati in pisati, poskoči od navdušenja. »Naučil me boš! Edini bom, ki bo znal pisati v plemenu.« Congo — pogled na džunglo in reko iz zraka Nedolžno odkimam z glavo; »Ne bo šlo, mudi se mi. Ne morem ostati tu eno ali dve leti.« »Saj ne bo treba! Ze jutri začneva. Celi vasi boš naredil uslugo. Davkar iz mesta nas ne bo mogel več goljufati. Ostani en teden, precej inteligenten sem. Pokazal ti bom.« Urno skoči v drugo kočo in prinese izrezljanega leva. Popoln naiven kič. Kje je visoko cenjena črna umetnost? »Sam sem naredil!« sramežljivo doda. »Poslal bom dva naša po bencin. Nič se ne boš zamudil. Ves čas boš nadoknadil in še bogato te bom nagradil. Dva taka leva ti bom dal.« Drži me za roko in mož mi postane simpatičen. Sredi vasi sem dal iztrebiti večjo jaso, posuti s temnejšo ilovico, meter narazen so položili dolge široke preproge. Prvo popoldne — dopoldne so slabe volje in utrujeni od spanja — se je zbralo vse, kar je lezlo in hodilo. Poglavar je spredaj pred vsemi sedel zraven mene. Trepljal me je po mišicah in navdušeno kimal z glavo. V zemljo sem napisal prvo črko »A«. Nato »B« ... Ko smo prišli do »E« pa je vladal tak hrušč, da bi potreboval slonji bariton, če bi jih hotel prevpiti. Zadaj so se zbrale večje gruče in se režali drug drugemu. Njihov smeh je za naše pojme sila neokusen. Kdor je videl tiste tresoče gibe, slino, ki brizga skozi usta in glas, ki te spravlja ob pamet, že ve. Nekatere ženske so dolije otroke in premišljevale o svojem manjoku, druge so lenobno ležale na debelih trebuhih in grizljajoč nohte, zijale po cesti navzdol. Otroci so se izgubili med kočami. Nekaj deklin je ostalo pri očetih in jim obirale uši. tiste večje z oteklimi bradavicami pa so že mislile na druge reči in manj na pouk abecede. In zelo lepe so, saj je baje najbolj cenjena prav Kamero.onska lepota. Starejše ženske me gledajo zelo spoštljivo. Po večerji — opica macaco, skuhana v sluzasti omaki iz belih gosenic in fu-fu (kuhana moka iz manjoka) — se vsi plemenitaši zbero v moji koči. Angleško govore zelo dobro. S svojimi visokimi glasovi mi gredo malce na živce. Zelo soparno je in vroče jim ni nič manj kot meni. Izločajo rezek oster vonj, na katerega sem se moral navaditi že takoj ob prihodu čez sahel v tropsko Afriko. Mnogi raziskovalci so pisali, da ta vonj nikakor ni prijeten. Zaspan sem, zato bi črno aristokracijo najraje vrgel ven. Drobni možic privleče na dan zavojček suhega listja. Previdno ga odvije in pomoli pod nos. Surova marihuana. Kristus, torej tudi tukaj! Moji gostitelji se začno nasmihati in tolči po ramenih. »Ha, to bo prima!« Možakar stvar zvije skupaj, prižge z žarečim polenom, nekajkrat globoko potegne in tri prste debelo rolo previdno poda naprej v krog ... Pravzaprav je bil tisti večer kar lep. Privlekli so bobne. Tolkli in rjoveli so kot podivjani najstniki v amsterdamskem Foondel parku. Ženske so prinesle polne buče palmovega vina in afriškega gina. Otroci so se valjali v blatu in prav nič presenečeni gledali za svojo mamo, ki jo je kak zadet možakar z obema rokama vlekel v gozd. Včasih sem videl tudi obratne prizore. Ko je vse potihnilo, sem bil buden in sam, glava je bila tako ogromna, da se mi -je zdelo, da jo bo nemogoče potopiti v rjavo reko. Nočne ptice so se zadirale v slovo, nastajalo je sivo, vlažno, tesnobno jutro. Po še kadečih so ognjiščih so se valjale razbite buče popite omame. Po dveh dneh se je šola nadaljevala. Tokrat je bil poglavar edini učenec. Za ostale iz svojega plemena je dejal, da so preveč zabiti. »Naj raje pridelujejo manoik in lovijo po džungli, nekdo mora delati. Jaz, ki sem poglavar in že po naravi pameten, bom študiral in vladal.« Slovenska izseljenska matica je v zadnjih letih spodbudila pri slovenskih založbah izdaje vrste književnih ali memoarskih del izpod peresa naših izseljencev. Vsekakor izstopata dve deli: Ane Krasne-Praček »Med dvema domovinama«, ki je izšla pri založbi Lipa v Kopru, in Vatra Grila »Med dvema svetovoma«, ki je izšlo pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Koncem leta bo izšla še druga knjiga Ane Krasne-Praček, drobci iz njenih.spominov, pomembnih za zgodovino slovenskega iz-seljenstva v Ameriki. Slovenska izseljenska matica namerava tudi v prihodnje nadaljevati z založniško dejavnostjo, bodisi samostojno ali v sodelovanju z drugimi založbami. Tako bo še letos izdala Antologijo slovenske književnosti v Ameriki, Bibliografijo slovenskega izseljenskega časopisja, v pripravi pa je Izdaja spominov izseljenca, povratnika iz Argentine, Franca Kurinčiča. V srednjeročni načrt pa je SI ska izseljenska matica na mesto dala izdajo kulturno-pouD zgodovine Slovencev v angle* jeziku, za katero je zlasti med tujem rojenimi generacijami td izseljencev izredno veliko zan-> nja. Revija Rodna gruda bo prihoC leto začela izhajati tudi v samo?-ni angleški izdaji, ki bo prav d namenjena drugi in tretji gener* Slovencev v ZDA, Kanadi in Av*" liji. S tem bo revija predvidoma I segla naklado 10 tisoč izvodov. Slovenski koledar 1981 bo izšel v nakladi 6.000 izvodov, ki 2.000 izvodov več kot lani, v likovni opremi in bogato ilus Ena tiskovna pola bo v an^ jeziku. Vsebinsko pa je koledar rejen tako, da je primeren Ijence kot za delavce na delu v tujini. za začs »Osvežilni veter v poletni sopari Beograd — Galerija Beograjskega izdajateljskega grafičnega zavoda že desetletja gostoljubno odpira vrata vsem, ki iskreno nudijo svojo intimnost očem in srcem Beograjčanov. V teh dneh so bila vrata odprta gostoma iz Slovenije, slovenskima samorastnikoma Zlati in Jožetu Volariču. Sodobni slovenski samorastniki se skupaj z drugimi samoraslimi ustvarjalci naše domovine pojavljajo v tem stoletju, v času tehnokratskega izživljanja visoke civilizacije, kot »osvežilni veter v poletni sopari«. Ta umetnost ima' na slovenskih tleh globoke korenine. Od davnin je slovenski človek izpovedoval smisel za lepoto na različne načine. Nenehno je rezljal, klesal, slikal in krasil svoj življenjski prostor. Svet barv in oblik Zlate in Jožeta Volariča^so veje teh korenin. Likovno delovanje tega zanimivega za- konskega para, ki se javlja iz ni loških pobud in uresničitve kk mejah individualnih zmožnosti prežeto z občutno barvitostjo gracioznimi linijami Zlate Vol ter s poudarjenimi gibi stilizui oblik Jožeta Volariča. Njun i barv in oblik je nastal iz gW* povezanosti s človekom in z wtm iz občutkov, ki se plemeniu> samovoljne koloristične variaci* izpeljane oblike z originalnim pl*> nim prikazom. V razvoju svobodne indivič' nosti z različnimi sredstvi likovi* izražanja se povezujeta z vsebin* vsakdanjega življenja ali upod** ta avtobiografske spomine iz M in daljnje preteklosti. Z lastno I stavo, realnim in naivnim pogki" na svet zapisujeta tisto, kar videla in doživela ali s simboli ■ podnebje domišljije, svet legen* mita. Miroslava-Mira Boške** Gostinska trgovska delovna organizacija NTRAL n. sol. o. Kranj Maistrov trg \ \ Lavena je raj divjih živali Kje sem že slišal te besede? Nekatera uboga afriška ljudstva so z osvoboditvijo izpod kolonialnih spon pravzaprav prišla iz dežja pod kap. Tuja buržoazija je odšla, zamenjala jo je domača napihnjena vlada, še vajena bele birokracije in jih navad. Običajno so se najvišji uradniki Šolali v tujini. Svoje rojake so nagnali na delo, oni pa so si lepo razdelili fotelje. D888 razpisuje, na podlagi sklepa delavskega svete DO in v z določbami statute D888 delovne naloge in opravila o posjehais pooblastili in odgovornostjo za VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev in vati ie naslednje: — da imajo vižjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih delovnih naloa opravil, — da imajo moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti za sektorja,. Pri izboru bodo imeli prednost kandidati z izobrazbo pravne Delovne naloge in opravila se razpisujejo za 4 lete. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o i*polnj«va_ pogojcrv v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Central KrazZ Maistrov trg 11 — razpisna komisija. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu raxpiaBW> postopka v roku IS dni od dne, ko bo le-te zaključen. Naslednji dan smo se odpravili v Brezno v Gavgah, brezno s 86 metri vertikale, ki ima na dnu kljub širokemu jašku in visoki zunanji temperaturi 3 stopinje Celzija nad ničlo. Ko izplezaš iz takega brezna na poletno vročino se počutiš tako kot pravkar oskubljena in očiščena kokoš, ki so jo položili v razžarjeno pečico. Tretji dan na Jelovici smo se pričeli spraševati, kaj pravzaprav je v tistem brezencu, ki smo vanj s takim zanimanjem Smrekova goščava, vrtača pri vrtači. Le malo sončnih žarkov uspe prodreti skozi vejevje visokih smrek, ki se bohotijo nad podrastjo, pa vendar dovolj, da naredijo gozd pravljičen. Tukaj debela in visoka smreka, tam velika vrtača, kakršna je celo na Krasu redkost in na dnu katere še vedno leži krpica snega, kot ostanek pretekle zime, čeprav smo že meseca julija. Le redkokje sredi smrek raste bukev, ki je osamljena videti kot palček med orjaki, saj ne doseže niti polovice višine smrek »Zavij levo,« me iztrga iz razmišljanja tmetov prijazni glas namenjen Rožletu za vo-anom: »Ustavi!« Utrujeni od napornega dneva se z nekakšnim odporom, lenobno skobacamo iz rumenega spačka, na ozko gozdno makadamsko cesto. Dan se že počasi nagiba proti večeru. Sence v gozdu postajajo vse daljše in daljše. Na zemljo že pada večerni mrak. Sprašujem se, od kod jemlje ta stari, zga-rani in na videz tako nezmožen človek, ki nam kaže vhode v jame, toliko energije, da ikače z nami. Ne z nami, vedno pred nami, po rozdu, skalah, vrtačah, kot kak desetleten de-ek. Naveličani smo že tega skakanja po Jelo-ici. Komaj se dobro in udobno namestimo v vtomobilu in odpeljemo nekaj sto metrov daje, že vzklikne: »Ustavi, tukaj je še ena ja- ma!« Tako je že ves dan. Nikoli nisem pričakoval, da me bo na videz tako utrujen in bolehen človek tako utrudil, saj se po tem dnevu vlečemo za njim, ki veselo skaklja, kot megle po ljubljanskem barju. Pri vhodu v brezno se razočarani ustavimo: »Kaj, navaden zemeljski udor? Ali se je izplačalo iskati to luknjo?« ugotavljamo z vidnim razočaranjem. Rožle je odšel v gozd. Kličemo ga, vpijemo, on pa se nafti noče ali pa ne more odzvati. Po nekaj minutah vpitja je prišel nazaj k vhodu s polnim naročjem jamarskih globinomerov. To je vsestransko pripravna reč: lahko jo vržete človeku, ki vas je razjezil, v glavo, z njim lahko na nekaj deset metrov daleč razbijete1 osovraženemu sosedu stekla na oknih. V primeru, da ste se naveličali življenja, pa si jo lahko z vrvjo privežete za vrat in z njo vred skočite v vodo. Uspeh je zajamčen. Primerna je še za mnogo drugih, dobrih in koristnih stvari, imenuje se kamen. Po nekaj metih kamna v jašek smo ugotovili, da brezno ni dosti globlje od desetih metrov. V bazi na Goški ravni sta nas pričakala Polona, ki nam je hitela ponujati mrzli čaj, in Griža, ki je želel v trenutku od vseh hkrati izvedeti, koliko jam smo našli, koliko so globoke in kje so. Jamar v globini 60 m. (foto: M. ChvataD metali kamenje. Z Vegi jem sva se do hoji znašla pred vhodom v brezno. Za debelo smreko pri vhodu sem mt vrv in se spustil v notranjost. Spu&£aip počasi in si ogledoval stene jaška, ki so ni belo poraščene z mahom. Brezno je . udor, nekje na enem metru globine ležT" njega preperel smrekov hlod. Ustavil *s po dvanajstih metrih spuščanja. Dno bit? na katerem sem stal je bilo na debelo nre*' z gruščem, med katerim so bili hlodi Ko* se nekajkrat prestopil, se je od tega *ir'' odluščila skala in z glasnim ropotom odt^ la naprej v neznano. Zmagoslavno sem tiC* »Vegi, nadaljevanje!« se v hipu znašel ns' lenih in z rokami pričel odmetavati skale * • de in sploh vse, kar je bilo v tem dnu. Vegi je »priabzajlal«* tako hitro, da I sprva mislil, da je skočil. V nekaj minutah, ki so se vlekle kot 1»* sva «e uspela preriti v naslednjo Štiri m^ globoko stopnjo. Stojiva v poševno se spuščajocem rt' Rov se strmo spušča, najini acetilenki m*& polno močjo, strop pa je kljub temu z*v Črno in nepredirno temo. Da ne bi zdrse navzdol po grušču, pomešanem z j^« - prstjo, se opirava ob stene rova. Rov se hipoma razširi in zavije na des prehodiva še nekaj metrov in pred nama ti črnine pokaže stena. Jame je konec. Pno navdušenje se je sprevrglo v razočaranje polnoma »polomljena« se z upognjenim: | vami vračava proti izhodu. »Poglej, no, tole razpokico, kaj misliš. * v njej?« me je vprašal Vegi in že izginil v -Iz razpoke se je zaslišal vesel vrisk m petje. Pravkar izgubljeno veselje g trenutku ponovno priplazi v moje telo. I planil sem za njim v razpoko in mu na p> nad črnim in zahrbtnim breznom razposj« pomagal vriskati, peti in ob tem izdelo" sidrišče. ♦ h, m h tanj« po vrvi (iwax uporabljajo tako mij*** kot jamarji) 1 PETEK, 25. JULIJA 1980 Zirovske čipkarice na »ohceti« C 9 STRAN G L,AS Letošnja ohcet v Ljubljani je bila Kopatejsa za domačo obrt. ki jo po-^namo le se v malokaterem slovenskem kraju. To je čipkarstvo. ki je ' »hranjeno tudi v Zireh. Mladi žirovske klekljarice so povabili k sodelovanju in tisto soboto, ko je bila v Ljubljani »ohcet«. smo •le i blazinami in kleklji odpravile na Oospodarsko razstavišče. Znašle ^mo se med folklornimi skupinami, sodbami in narodnimi nošami ter komaj Se dobile kotiček zase. Pripravile smo blazine in se uvrstile v sprevod. Prišle smo z zamrežene fc»Io$čadi in obstale od presenečenja: *rinožica ljudi se je gnetla ob cesti in vsi so hoteli videti te na.se punklje in kleklje in špice' od blizu. Mnogi jih ^» iso še nikoli v življenju videli, pa so s i hoteli čisto od blizu ogledati to * prečudovito stvar« Stopali so s fc»locnikov. nas slikali in možje postave so morali piskati in miriti Iju- »Saj boste videli, samo dajte jim Prostor!« Tako je bilo vse do magi-i^trata. kjer se je povorka ustavila, ^oda Ljubljančani, predvsem pa tu-^>sti. so zahtevali, naj jim pokažemo. TUDI TO SE ZGODI Kako malo vemo o svojem hraju, se je oni dan spet pokaza-*o... Nek kranjski član Zveze borcev, ki se je namenil svoj dopust preživeti v Bohinju in ker oi rad ujel tudi vse dogodke rtkrog občinskega praznika Radovljica, je na turističnem dru-Štvu v Bohinju vprašal, kdaj imajo občinski praznik, pa mu tcjnica ni vedela povedati. Potem ■Se poskusil še pri turističnem društvu v Radovljici sami, pa *udi tu ni bilo nič. Še na Občinsko konferenco SZDL Radovljica Je potelefoniral, pa tudi od tajnice ni mogel zvedeti; šele, ko Je priskočil na pomoč nekdo *retji, je dobil pravi odgovor. Saj <~>*ndar občinskih praznikov ne toremetujemo po koledarju vse *eto, se čudi tej nevednosti Kranjčan, temveč ga praznujemo *-*edno na isti dan! V Radovljici je *n 5. avgust in prav bi bilo, da bi fn občani Radovljice vedeli, sploh *>«/ia turističnih in družbenopo stičnih organizacijah. Mi pa pravimo, da bi vse bojnice vedele zanj, če bi bil to *>rostinplačan dan! kako se naredi Čipka. In tako smo morale meni nič. tebi nič postaviti blazino na cesto, poklekniti na asfalt in klekljati. Ljudje so nas obkolili ter z zanimanjem gledali. Potem so nam (ni nekod prinesli mize. Zdaj so ljudje lahko bolje videli. Po poročnem obredu smo spet krenile na Gospodarsko razstavišče, kjer smo se ob kosilu odpočile in okrepčale. Popoldne smo se odpeljale na Čopovo ulico, kjer smo dobile prostor sredi stojnic s suho robo. keramiko in lectovimi srci. Komaj pa smo začele klekljati, že se je okoli nas zbrala gneča ljudi in nas spraševala, vse mogoče. Morale smo jim odgovarjati in urica je bila hitro mimo: čas našega odhoda. Polne lepih vtisov smo se vrnile v Ziri v želji, da bi še kdaj sodelovale na tej zanimivi prireditvi. Ana Zajec. Čipkarska šola Ziri VAŠA PISMA Nov vrtec v Preski - V okviru stanovanjske graditve v Preski bodo delavci GP Megrad zgradili tudi vrtec za 90 otrok. Vrtec, ki bo v sta novanjskem stolpiču, sodi v pro gram II. samoprispevka ljubljanskih občanov, zgrajen pa bo < prihodnjem letu. — fr »Ne bom ram rekel .spoštora ni', ker tega ne zaslužite, petkovem Glasu z dne 11. julija ji spet .nagtca' ali, kakor je neko ženska zapisala, .prašiča'. Ne vem, ali ste v uredništvu res tak< šlevasti ali kaj vam je? Znano je kdo se ukvarja s slikami nagih žensk: tisti namreč, ki niso pri pravi pameti oziroma niso spo sobni za normalno življenje ženskami. Ta opazka naj ne zadene tistih v uredništvu, ki nimajo nič pri izbiri slik. Kdor pa o tem odloča naj ga bo sram pred bralci. Glas berejo večinoma starejši in po deželski ljudje. Vsak človek, ki mu je kultura vsaj malo mar obsoja take bedarije. Vem, da večina bralcev ni za to umaza nijo v Glasu. Naročnina je tudi toliko draga, da ste dolžni poskrbeti za primerno vsebino in slike. Vaše početje je nasilje nad bralci, saj časopisa nimamo naročenega zato, da bi gledati .nage babe'. Tudi kdor se v kinu .naužije' lepih telesc, je en bedak, nevreden član samoupravne socialistične družbe, ker take pornografske filme dobivamo večji del od zahodnjakov, ki jim je mar zaslužek, ne pa prosveta človeka. Filmi bi morali biti vzgojne narave. Kakšne neumnosti bodo pa ljudje počeli, če v kinu vidijo take stvari? Kdor širi pornografijo, je njegovo mesto v ,kehi\ Bodimo zmenjeni, da filmskih reklam z nagimi ženskami ne boste več objavljali. Ne gre toliko za to, če nekaj naročnikov Glas odpove, kot za moralno škodo!« Andrej Demšar Čebelarji praznujejo Škofjeloški čebelarji v letošnjem letu praznujejo 75-letnico svojega obstoja. V družini deluje 85 članov, ki skupno obdelujejo 1500 panjev. Lani so ustanovili čebelarski krožek v osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati. Nekaj mladih članov so si s tem sicer pridobili, vendar v družino ponavadi pristopijo čebelarji, ki so že starejši in se dalj časa ukvarjajo z gojenjem čebel. V letošnjem letu so slabe pašne razmere, pa tudi bolezni tarejo čebelarje. Čeprav upajo, da bodo pridelali dosti medu. V nedeljo, 27. 7., vas vabijo na »Dan čebelarjev« v Skofjo Loko. Med 13. in 14. uro se bodo čebelarji in njihovi gostje zbrali za gimnazijo »Boris Ziherl« v Skofji Loki. Nato bodo uprizorili parado skozi mesto na prireditveni prostor, ki bo na loškem gradu. Na gradu bo sprejem gostov in čebelarjev s podelitvijo nagrad in priznanj zaslužnim čebelarjem. Za razvedrilo bo zaplesala plesna skupina iz Stare Loke, nasto pili pa bodo tudi pevci in recitatorji. Ob koncu proslave bo zaigrala godba na pihala. Vendar s tem čebelarske prireditve še ne bo konec, po proslavi se bo pričela zabava s plesom, na kateri bo igral ansambel Lojzeta Slaka, peli pa bodo Fantje s Praprotna. Čebelarji bodo organizirali tudi bogat srečelov. Pokrovitelj prireditve bo Kmetijska zadruga Škofja Loka, čebelarji pa vabijo vse čebelarje in prijatelje čebelarjev v Skofjo Loko. Ne bo vam žal, pravijo. V. Primožič 4%^5,m,Va gobarska trofeja - V >^ dj> zjutraj je štirinajstletni Bran ^ 'JaZodic iz Senturške gore našel lt*\fl-mt£° gobarsko »trofejo« na po ^š~h vavca- Sreča se je Branku k*V nasmehnila, »trofeje«, ka-fi**f> pa je dobil v sredo, pa jo še Jurč** J? bil težak ^60kg. P**.rj*,P° je bit 30cm. Na sliki -AQ"*/!1' "če Florjan Jagodic s tr<> «vVx , yp še dodal, »da so letos iP oknlj 70kg /jsjfk in več ^jurčkov.-.J. Kuhar ZDRAVJE V NARAVI Komisija za delovna razmerja Vzgojnovarstvenega zavoda Škod j a Loka razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE za nedoločen čas Pogoj: - končana vzgojiteljska šob z diplomo. Nastop dela 15 9. 1980. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite tajništvu Vzgojnovarstvenega zavoda Skofja Loka, Titov trg 14 v 15 dneh po objavi razpisa. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (35. zapis) Od Dovjega je prelep pogled na bližnjo Mojstrano, ki se širi na prodnati terasi ob izlivu Bistrice (leta priteče izpod Triglava in si spotoma vzame še Peričnikovo vodo) — tik pod sklanato »glavo«, ki ji pravijo Grančiše (kar seveda ni nič drugega, kot spačeno »gradišče«). — No. pa sem že spet pri razlagi krajevnih, vodnih in ledinskih imen, četudi se nerad letevam ugibanj. Saj je to večkrat kar brezplodno delo, če ne celo nevarna igra, ki vodi v negotovost (v (dezinformacijo). Znanstvena resnica se mora pri svojih raziskavah opirati le na trdno jezikovno in zgodovinsko argumentacijo, ta pa predvsem na temeljito poznavanje starih jezikov. A kljub tej vednosti ne moremo mimo le na videz tako zagonetenega krajevnega imena kot je ime vasi pod Triglavom — Mojstrana. Po ljudski tradiciji so pri nas postavljene cerkvice posvečene sv. Klemenu (četrtemu papežu po vrsti) na krajih, kjer sta prenočevala na svoji dolgi poti proti Rimu slovanska blagovestnika Ciril in Metod (bilo je to leto 868). S seboj sta iz daljnjega Bizanca nosila relikvije (telesne ostanke) sv. Klemena v Rim. — Za drugo cerkev, posvečeno sv. Klemenu, vemo na Rodihah — no* prav za en dan hoda daleč je od Rodin do Mojstrane! Seveda je prav mogoče, da so prvotni Mojstrančani postavili cerkev sv. Klemena celo iz drugih razlogov? Morda zato ker so iz življenjepisov svetnikov zvedeli, da je moral ta svetnik v izgnanstvu rudo kopati? Zazdel se je starim železar-jem vsekakor poklicno blizu? Morda, kdo bi to vedel0 Sladki koren (Glycyrrhiza glabra) Nar- davilo za mehčanje in pospeševanje t*^j&*o*rartlnWe P-ti kalij« ter bol« nj« biu£... - ledvic leznih mehurja ^ |es imenovan, ,.. Sladkikoren. si«« J;,.,, Vl)oličasti i.! metuliasti Pe("1'ih' 'Tini "so goli ali žle/.asto dlakavi. Za P°V!?Kiiarno pozemne dele: koren dix na h. Pre<*j veliko, trajno cvetovi so združeni v K°-dolgih r^rliih Stevitr skupke; edra 3? i vic droga, ki *n zelo sladka Sladk, koren P^^Z^l S,e?,K'*T,^vV praktik.-! -?Sn" izvrstni /^^vl1^ tih. grozdastih socvetih na stroki so stisnjeni v goste »vljenje ferabg» F caftri ali brez "J1^. ,rm (?a, ki ,o dobim«' v ,ek,m" GIvcvrhizaeL je rumenkast* ino /. Suha ki dobro sl»rlki Caj: Malo žličko droge prelijemo s kropom, pustimo dvajset minut in precedimo. Priporočljivo je, da ga osladimo z medom. Pijemo ga po požirkih. (Na dan po 2 skodelici; verne!) Zelp dobro se obnese tudi mešanica sladkega korena, lapuha in sulčastega trpotca (enaki deli). Priprava čaja iz omenjene mešanice je ista kot pri sladkem korenu Caj se priporoča kot učinkovito kašljalo, hkrati pa tudi naravno zdravilo za odvajanje vode. ki je zelo koristno pri mnogih boleznih, posebno pri zapiranju vode. I/, glicirizona. ki ga vsebuje sladki koren, nastaja glikuronska kislina, ki je pomembna za produkte presnove, ki se izločajo sko/.j ledvice. To dokazuje, da raj i/ sladkega korena učinkuje tudi pri uničevanju st rupov v telesu. Taj i/, sladkepi korena ugodno vpliva tudi na oslabeli želodec oz. oslabelo želodčno sluznico. Vse večja . uporaba kaže. da ("nalovine in'grenčine. ki jih vsebuje sladki kbren. ugodno delujejo' na oslabelo prebavo. Caj, ki ^a !v ta namen 'pijemo po-pnžirkih (2 skodelici na dan), pripravimo po danem navodilu razlika je ie v-' Romanska cerkvica sv. Klemena Mojstrani OD KOD MOJSTRANI IME Nekateri so še do nedavnega hoteli, da je Mojstrana dobila ime od predromanske Majo-stre, kar bi v tedanji ilirščini (ali keltščini) pomenilo — borovnico! Drugi — predvsem sodobni zgodovinarji — pa trdijo, da tak izvor krajevnega imena ni mogoč, ker Dolina, vsaj zgornja, od Hrušice proti zahodu, do XVI. stoletja še ni bila kaj prida poseljena s stalnim prebivalstvom. Sicer pa so Dovje dosti starejše od Mojstrane, ki je svoje ime potem menda dobila od naseljenih železarskih mojstrov, ki so bili semkaj poklicani iz Fužin tam okrog Dolenjskega Žužemberka, da bi tu osnovali železarsko dejavnost. Železne rude namreč ni bilo zadosti v Karavankah, pač pa tudi v Vratih, kjer so jo kopali v Požaju nasproti Cmira. Topilnice so tedaj bile pod Tičjo pečjo, na Fužinah (tako se je ohranilo vsaj ledinsko ime). Torej bi le utegnilo biti ime Mojstrane v zvezi s tu nekoč naseljenimi mojstri. — Oporo za tak izvor imena je možno iskati tudi v sleherni odsotnosti izkopanin iz kake starejše kulturne dobe. Arheologi na GranČišu niso nič našli. ROMANSKA CERKVICA Sedaj pa še drug glas o častitljivi starosti Mojstrane. Tu stoji starinska, romanska cerkvica sv. Klemena — slogovno še ne poškodovana od prezidav in popravil. A, nenavadno: kar precej daleč iz vasi! KLEMENOV »ŽIVOTOPIS«. Ker nam je sv. Klemen že zaradi omenjanja naših blagovest-nikov kar nehote bolj zanimiv od množice drugih svetnikov, najbrž ne bo tako narobe, če kaj več povem o njem. V temnavi prvih krščanskih časov, kjer nam nikakršne pismene listine in zanesljiva pričanja, kot zvezde vodnice ne svetijo, je silno težavna in večkrat je celo nemogoče, čisto zgodovinsko resnico od pobožnih legend in bujne domišljije razločiti. Prav enako je z životopisom sv. Klemena. Okoli 24 let po smrti sv. Petra, prvega rimskega papeža je bil na njegov prestol dvignjen mladenič, sin judovskih staršev v Rimu. Ime njegovo, Clemens, pomenja krot-kost, pohlevnost in dobrotljivost. Na papeški prestol je stopil v letu 91. Pred njim sta sledila sv. Petru sv. Lin in sv. Klet. Torej je bil Klemen tretji Petrov naslednik v zgodovini. Bil je čas, ko so rimski cesarji srdito preganjali kristjane, jih lovili, mučili in pošiljali v pregnanstvo ali celo v smrt. Tako je tudi rimski cesar Trajan ukazal, da so Klemena zgrabili in ga poslali na obale Črnega morja, kjer je moral kopati železno rudo. Ker pa se je videla ta muka rimskim oblastnikom le premila, so odpeljali Klemena s čolnom na visoko morje, mu privezali sidro okrog vratu in ga dne 23. novembra leta 100 utopili. Krščanski ribiči so potem svetni-kovo truplo dvignili iz globin in ga pokopali na obali. ^ Po več stoletjih sta morala sv. Ciril in Metod iti iz Bizanca v Rim na zagovor svoje dejavnosti med Slovani. Ob tej priložnosti sta nesla v papeško prestolnico koščice sv. Klemena. Na poti sta prenočevala vselej le v šotoru. In na teh mestih so pozneje gradili cerkve sv. Klemenu v čast. (Tako trdi legenda!) V Rimu so kmalu nato zgradili veličastno baziliko sv. Klemena. V njej še danes hranijo svetnikove relikvije. Podobo Klemenovo spoznajo obiskovalci cerkve po sidru, privezanem na svetnikov vrat. Morda še to: romanske cerkvice, ki jih je le še malo v naših krajih, veljajo za dosti starejše od gotskih, poznejših baročnih, in renesančnih cerkva. K ZAPISOM O MARTULJKU Spet moram popraviti samega sebe: verjel sem v knjigi Vodnik po partizanskih poteh zapisanemu podatku, da je bronasto poprsje plezalca in partizana Mirana Cizlja na skali v Martuljku, delo kiparja Marjana Keršiča-Bela-ča. V resnici pa je spomenik napravil kipar Drago Tršar. V drugi izdaji omenjene knjige bo ta napaka (poleg cele vrste drugih) gotovo popravljena. GLASIO. STRAN PETEK. 25. JUIUJU! Pavla Kuhar: »Sija je najlepša planina!« V naročju mogočne Košute Ze pot iz Tržiča skozi Slap in Čadovlje navkreber ob strugi Trži-ške Bistrice je zanimiva. Posebno zdaj, ko je vse zeleno in svetoče. ko so kmetje ujeli trenutek sonca za spravilo napol segnitega sena. Starodavna Dolžanova soteska vabi popotnika, da bi pokukal vanjo, si ogledal znameniti hudičev most in bistro reko, ki veselo poskakuje po skalah. Toda cilj, planinski pašniki, je še daleč. Zato kar naprej, mimo razstresenih domačij v Dolini do Jelendola ali Putrhofa, kakor so kraju pravili še pred petindvajsetimi leti. Tu se cesta razpolovi. Desni krak pelje v Medvodje, levi pa ob Dolžanski na Kofce in Pungrat. Kilometri vijugave, strme gozdne poti, se dolgočasno vlečejo skozi sicer lepe predele, v katerih menda mrgoli jurčkov in drugih užitnih gob. Po veselem poskakovanju — ponedeljkovo neurje je cesti zadalo globoke rane in pesek na nekaj koncih odneslo — se končno prikaže prva lesena ograda in za njo planinska poseka. Zdaj do pastirske koče na Siji ni več daleč. Obiskovalca najprej pozdravijo kokoši, ki po travi neumorno stikajo za slastnimi črvi, na skladovnici drv pred kočo pa se leno preteguje maček. Majerica Pavla Kuhar jeva iz Doline je ob štedilniku, v katerem prasketajo dobro presušena drva in razširjajo prijetno toploto po kuhinji. Kar prileze se. Zunaj je namreč hladno; sonce se skriva, piha pa lahen, a mrzel veter. Gospodinja je prijazna, vesela, da se ima s kom pogovarjati, le v časopis se brani priti. Sama je. Mož Joža je pri kravah. »Vsak dan jih mora prešteti, če so vse, in jih ,nasoliti',« pojasni Pavla in doda. da je mož v glavnem zunaj. Precej star je že, bliža se osemdesetim, in malo težko hodi. Pavla in Joža Kuhar sta prvič prišla na Šijo pred devetimi leti. On je bil pred upokojitvijo državni lovec in nato lovski čuvaj. Tišina in lepote narave so ga vedno privlačile. Brez dela mu je bilo dolgčas. »Šijo sva oba vzljubila. Zdi se mi najlepša od vseh planin. Zato vsako pomlad rada prihajava, čeprav je dela z živino veliko. Samo eden ne bi zmogel vsega. Če ne bi bilo molznic, bi še šlo.« Na prostranih zelenih pašnikih je to poletje 110 glav goveda. Kuhar-jeva sta ponosna na najmlajšega, ki se je rodil daleč od domačega hleva, pričakujeta pa še enega in upata, da bo šlo tudi topot brez zapletov, da pomoči veterinarja ne bo treba. Devet molznic je, kar veliko za par rok. Živali so zbrane z vseh koncev; iz Doline, Podljubelja, z Brezij, Otoka, iz Mošenj, s Popovega, iz Vadič, Leš pa celo s kranjskega območja: iz Tupalič, Strahinja, Naklega. Prignali so jih v začetku junija, v hleve pa se bodo spet vrnile sredi septembra. Čez poletje so svobodne. Paša je dobra in nihče jih ne preganja, saj je planina velika, zaščitena z leseno ogrado. Lojzka Kuhar planincem, ki pridejo mimo, rada tudi postreže. Kot se spodobi, najprej s »ta kratkim«, da si dušo privežejo, potem pa s sirom, maslom, mlekom, s smetano ali z masovnekom in domačim kruhom. Na njenem jedilnem listu seveda ne manjkajo niti žganci. Prava planinska hrana, ki je gostje ne bi zamenjali za čevačiče ali ražnjiče in podobne »gorenjske« specialitete. K naravnosti okolja in domačnosti gospodinje kaj takega res ne bi sodilo. »Vesela sem, če pridejo ljudje,« pravi Pavla. »Letos jih žal ni veliko. Vreme je preslabo, sam dež. Morda bo avgusta in septembra bolj živahno.« Od koče na Šiji do doma planinskega društva Tržič na Kofcah ni daleč. Le dobrih petnajst minut prijetne hoje. Tudi na tem koncu se pase živina. Nekaj čez šestdeset govedi in prek sto ovac. Oskrbnica doma je vedno nasmejana Angelca Meglic iz Loma. Največ se zadržuje v kuhinji, kjer brklja po štedilniku in ogromnih loncih, iz katerih vabljivo diši. V tem poslu, ima že precej izkušenj. Bila je oskrbnica v planinskih kočah na Kališču, Ledinah in Go-spincu, tretje leto pa mineva, kar je »zabredla« na Kofce. »V meni je nakakšen nemiren duh,« priznava. »Ne zdržim doma. Vleče me v planine, med vesele ljudi. Zadovoljna sem, če so gostje zadovoljni.« Čist dom, dobra in obilna hrana, prijazen nasmeh; kdo ne bi bil zadovoljen? Pravi, da so jo letos nagovarjali, naj bi prevzela dom pod Storžičem. »Pa nisem bila za to. Kofce so najlepša točka pod Karavankami, tu sem doma.« Dom, ki stoji na 1505 metrih nadmorske višine, je eden od štirih, za katere skrbi tržiško planinsko društvo. Ni najbolj sodoben, saj vzdrževanje zahteva veliko denarja, je pa prijeten. V devetih sobah je osemindvajset ležišč. Planinci lahko samo prespijo ali pa se odločijo za popolno oskrbo. Ta ni draga; le petnajst starih tisočakov na dan. Res, da marsičesa manjka, najbolj pogrešajo kopalnico ali vsaj tuš. vendar se v planinah da zdržati tudi brez običajnega udobja. Še bolj sproščeno je tako. Pomanjkljivosti so brž pozabljene ob planinskih lepotah in miru, veseli druščini in okusni hrani. »Kuham največ enolončnice,« pravi Angel ca. »Tržiške bržole, pasulj, ajdove žgance z mlekom in druge preproste jedi. Kruh je domač. Sama ga pečem. Ne da bi se bahala, ampak vsak ga pohvali.« Največ planincev pride ob koncu tedna. Sicer pa jih letos nestalno vreme bolj zadružuje v dolini kot ponavadi. Kljub temu jih je dosti. Prihajajo iz Tržiča, Kranja, Ljubljane, iz Velenja, Maribora in celo iz Kopra in Portoroža. Malo zaradi slovenske transverzale, največ pa zaradi dobrega počutja. V zadnjem času je tudi vedno več takih, ki na Kofcah ostanejo po več dni. »Ja, dela je pa za enega samega človeka veliko. Med tednom še gre, huje je ob sobotah in nedeljah. Takrat mi priskočijo na pomoč otroci, če le imajo čas. Sama moram kuhati, streči, pospravljati, prati . . .« Angelca Meglic: »Ce so gosti zadovoljni, sem zadovoljna tudi*^ Kljub napornemu delu pa Angelca Meglic še ne razmišlja o umiku. Planine so osvojile njeno srce in dokler bo le mogla, lx> vztrajala pod mogočno Košuto Vsak dan pogleduje proti njej, ko pa je sezone konec, si privošči pravo planinsko turo. Njen hrbet prehodi od začetka do koma. S svojstvenim zadošča-njem in zadovoljstvom se potem vrne domov, v mrzlo zimo, Do na-Bledn je pomladi. Premalo je, da bi v enem dnevu občutil vse privlačnosti planin, da hi te zasvojile Njihovo lepoto in mogočnost, sproščenost in odprtost ljudi dojameš kot nestvaren sen. ki V spominu počasi /bledi Razen, če ne postaneš njihov stalni obiskovalec in občudovalec H. Jelovčan Mir in sočna paša; le kdo bi se pritoževal? Opomin surove stvarnosti, objestnost ali oboje? PETEK, 25 JUUJA 1980 11 .STRAN G L« A S Ne nad in Dragan: Od doma nam pišejo o soncu, nas pa moči dež Poletni tabor mladih Rečanov v Preddvoru V gozdičku, kakih 500 m od pred-^vorškega jezera, že več kot Štirinajst dni tabori II. odred tabornikov * Reke. 7. julija je prišlo šest fantov bostavit šotore, tri dni kasneje pa jim je pridružilo še 34 tabornikov. Dekleta, žal jih je le osem, in fantje **o učenci višjih razredov osnovne ^ole, v Preddvoru pa bodo ostali vse .(< h(.sno vpije eden od nji p., vrat temnopoltega Portoričana. »Ti si nor! Kaj i«' * teboj7« se ta brani navidezno iznenađen, s kotičkom očesa pa pogleduje proti dolgi železni palu, na asfaltu Prvi fant. morda ima dvajset let, zgrabi steklenico, ki jih je polno na ulici, i/bije dno in zareže Portoričana po vratu Ta pobere železno palico in napadalca z. vso močjo udari po roki. Roka s steklenico omahne .Priteče nekaj črncev. Fant s steklenico spozna, da |im ne bo kos jn zdrvi po olivi. Klapa pa /., ^jim . . . Pet minut pozneje je na oglu „„.(j J4~ ulico in Osmo avenijo mirno kot ponavadi Fantje so se vrnili na mesto, ki jim »pnpiui;,,, Na policajevo vprašanje »Kaj se je zgodilo?« povsem mirno odvrnejo »Nič. Kaj pa naj bi ^e 7>/f>dilo?« skoči iz avta in zgrabi za V Dodge CitVJU seveda ne živijo samo desperadosi, kriminalci, trgovci z drogami Večina ljudi skuša kljub socialnim razlikam, ki jih prinaša pripadnost drugi rasi. delati in živeti pošteno. Vendar so prav oni največkrat nemočne žrtve v sporih »okrog petih dolarjev«. Zato se ljudje povezujejo; na delo odhajajo v skupinah, blago pa kupujejo le tako, da jim ga prodajalci dostavijo na dvorišče. Kako vse to razumeti? Eden od policajev pravi: »Dodge Citv je kraj. na katerega je Nevv York pozabil in ga želi pozabiti. Tu se počutimo kot kaznjenci « Pa vendar so se mestne oblasti pod pristi-skom tiska in javnosti zganile. Na ulice najbolj divjega mesta bo prikorakalo tisoč novih policajev. V veljavo pa bo končno najbrž stopil tudi že davno sprejeti zakon, po katerem mora vsak. ki nima dovoljenja za nošenje orožja, za leto dni v zapor. V Nevv Vorku je bilo lani zabeleženih .'{(i.(KM) primerov, da so vročekrvneži v uličnih sporih potegnili pištole. Osemdeset vsak dan. Sedemdeset v I )odge Cit v ju. Tu ubijalci ne nosijo običajnih pištol, ki se lahko dobe kot, na primer, tranzistor. »Prava« pištola ie 367 Magnum, ki preluknja tudi neprobojna stekla in najdehelejša avtomobilska vrata Vprašanje /ločina in nasilja je v nekaterih nevvvorških predelih nerešljivo celo za stehni-/irano Ameriko Droge in pištole bi morale izginiti, prav lako brezposelnost, ljudje različnih ras bi morah postali enakopravni ... Vendar so to le lepi načrti za prihodnje tisočletje. V Dodge Citv ju ho še naprej teklo več krvi kot vode S slike se nam prijazno smehljata kmet in kmetica Slavko in Marija Ingolič iz Srednje vasi v Poljanski dolini, ki imata poleg drugih kmetijskih strojev v posesti tudi dva avtobusa in to oba v voznem stanju in registrirana. V avtobusih je 150 panjev čebel, zdravih in nove hude čebeljne bolezni še ne poznajo. Prvi avtobus, ki ga vidite na sliki, sta kupila od golniške bolnišnice in je nekoč verjetno služil za fluoro-grafiranje. Zgoraj je še vedno originalni znak rdečega križa, spodaj pa reg. št. KR-895-11. Drugi avtobus sta kupila od Transturista Škofja Loka. V hlevu je 40 glav živine, pred hlevom in-hišo pa dva močna in lepa psa, čuvarja. Na 9,5 ha obdelovalne zemlje pridelata krompirja komaj za dom, kajti celotno posestvo in delo je posvečeno prireji živine in pridobivanju meda. S prijateljem, čebe- larjem Stanetom Igličem iz Škofje Loke, ki ima čebele na Gabrški gori, sta lani bila s čebelami na »delu. izletu in počitnicah« v Novi Gorici, v okolici Murske Sobote in v raznih krajih Like. Slavkovega brata Pavleta so Nemci konec julija 1942. leta aretirali doma v Srednji vasi, kakor tudi soseda Jožeta Bizjaka in ju ustrelili v Križah pri Tržiču, v skupini 21 talcev. Ker pa so 28. julija ustrelili 50 talcev tudi na Bistrici in še na nekaterih drugih krajih, pravzaprav ni točnih podatkov, rekel bi zanesljivih, kje sta bila Pavel Ingolič in Jože Bizjak ustreljena. Zaprta in mučena sta bila le dva dni in že so ju usmrtili. Ce pa kdo o tem kaj več ve, naj to sporoči uredništvu, ker zbiram podatke o talcih ustreljenih julija 1942. leta. Jože V idi c Dober obisk — V kampu Šobec, ki ga že leta in leta uspešno uprav l/a Turistično društvo Lesce, so letos še posebno zadovoljni z obi skom. saj je znatno večji kot prejšnja leta. — Foto: F. Perdan Dvaindvajsete letne olimpijske igre Moskva '80 Uspeh bratov Petrič MOSKVA - Vse oči so v teh dneh uprte na tekmovali Aca, stadione in bazene v Moskvi. Minaku, Kijevu. Leningradu ter Talinu, kjer se na 6200 športnic in športnikov iz enainosem-deset držav iz vseh petih kontinentov bori za olimpijska odličja. Med to športno druščino je tudi 167 članska jugoslovanska olimpijska odprava, ki nastopa na teh igrah v sedemnajstih športih Čeprav naAi v Atirih tekmovalnih dneh Ae niso posegli po olimpijskem zlatu, srebru in bronu, so nas vsi. ki so doslej nastopili, prijetno presenetili. Velik uspeh ns teh letnih igrah so dosegli jugoslovanski kolesarji v moAt-veni vožnji, izredno sta plavala brata Petrič. odlično igrajo vaterpolisti, košarkarji in koAarkarice, rokometaii in rokometaAice, prvič v zgodovini jugoslovanskega veslaškega Aportn imamo tri posadke v finalu, dobro igro ho pokazali odbojkarji, imenitno M < ringu borijo naAi boksarji, medtem ko so rokoborci nekoliko razočarali. Ae vedno so se iz olimpijad. svetovnih in evropskih prvenstev vračali z zlatom, srebrom in bronom. Iz te olimpijade za njih ne bo odličij. Doslej so v rimsko grškem slogu osvojili le dve četrti mesti. V olimpijskem krstu se je na 1500m kravi odlično odrezal tudi Darjan Petrič. Zelo je izboljšal svoj osebni rekord na tej progi. OLIMPIJSKI OGENJ PRIŽGAL SERGEJ BELO V MOSKVA - Po slavnostnem sprevodu večine reprezentanc, ki nastopajo na dvaindvajsetih letnih olimpijskih igrah, po prižiganju olimpijskega ognja, prižgal ga je član vojaškega kluba košarkar Sergej Belov, in po otvoritvenem govoru predsednika vrhovnega sovjeta Leonida II j i ča Brežnjeva se je na osrednjem moskovskem stadionu Lenin začela fantastična slovesna otvoritev. Take otvoritve Ae ni videl svet. To, kar so prikazali Aportnice in športniki iz SZ, je bilo nepozabno. SPANEC JUAN ANTONIO SAMARANCHA NOVI PREDSEDNIK MOSKVA - Pred slovesno otvoritvijo dvaindvajsetih letnih olimpijskih iger je imel kongres tudi mednarodni olimpijski komite. Vsi člani MOK so ugodno ocenili priprave Sarajeva za zimske olimpijske igre leta 1984. Najvažnejša točka kongresa je bila izvolitev novega predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja. Sedanji predsednik MOK lor Killanin iz Irske gre namreč v pokoj. Za novega predaednika so člani MOK izvolili Apanskega diplomata Juana Antonia Samarancho. Novi predaednik bo z delom pričVI takoj po olimpijskih igrah v Moskvi. Antonio Samarancho je bil doslej Apanski veleposlanik v Moskvi. 1). Humer Borut Petrič iz Kranja /r na olimpijskih igrah r Moskvi done-gel več kot imeniten uspeh. BORIT PKTRIf PETI, DARJAN DVANAJSTI MOSKVA — Z nestrpnostjo so vsi jugoslovanski ljubitelji plavanja pričakovali nastop obeh Kranjčanov Dar-jana in Boruta Petriča na 1500 m kravi. Oba sta dosegla več kot so marsikateri pričakovali. Darjanu je bil to prvi olimpijski nastop in že na olimpijskem krstu je presenetil. V četrti pred tekmovalni skupini je dosegel doslej svoj najboljši čas na 1500 m kravi. S časom 15:47.49 je dosegel dvanajsto uvrstitev. S tem najboljšim časom doslej se je Darjan Petrič prvič spustil pod šestnajst minut in skoraj za pol minute popravil svoj osebni rekord v tej naj-daljši moAki plavalni disciplini. Se za večje presenečenje je poskrbel Borut Petrič. Njegov finalni nastop na 1500 m kravi je presenetil že v p red tekmovanju. V skupini je zasedel drugo mesto in sedmi najboljši čas med osmimi finalisti. Če vemo, da Borut ni treniral mesec in pol zaradi vnetja slepiča, je te njegova uvrstitev v finale uspeh. Čeprav ie to tekmo zdržal do konca, je malokdo pričakoval, da bo tudi v finalu plaval tako izvrstno. Toda Borut Petrič je se enkrat presenetil. V finalnem obračunu je dosegel peto mesto. Tudi njegov čas 15:21,78, je le za sekundo slabši od njegovega državnega rekorda, ki ga je dosegel pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Zahodnem Berlinu. Peto mesto je uspeh; Ae mnogo večji, kot smo ga pričakovali. V tem nastopu je padel tudi svetovni rekord. Postavil ga je dvajsetletni reprezentant SZ Vladimir Salnikov, ki je kot prvi človek to progo preplaval pod petnajst minut. Novi svetovni -<•-kordje 14:58,27. Rezultati - 1. Salnikov 14:58,27, 2. Čaev (oba SZ) 15:14,30, 3. Metzker (Avstralija) 15:14,49. 4. Stohbach (NDR) 15:15,29, 5. Petrič (Jugoslavija) 15:21,78, 8. Escalas (Španija) 15:21,88, 7. V/ladar (Madžarska) 15:26,70. 8. Petrov (SZ) 15:28,24. ODLIČNI NASTOP KOLESARJEV MOSKVA - Kolesarsko moštvo Jugoslavije je že na balkanskem prvenstvu v Kranju doseglo uspeh. Četvorica naših kolesarjev je v Kranju izpolnilo olimpijsko normo. Toda v Moskvi so Ropret, Udovič, ZanoAkar in Bulic Ae enkrat presenetili. Bili so odlični osmi. Vemo, da fantje moAtveno vožnjo trenirajo le dobrih Aest mesecev in da sta jih trenerja Franci Hvasti in Zvone ZanoAkar dobro pripravila. Toda v Moskvi so na 100 km moAtveni vožnji vozili spet odlično in premagali vrsto boljAih moAtev. Za Jugoslovani so kolesarske velesile kot Danska, Švedska, Nizozemska, Belgija, Madžarska in druge. Sicer je zlato po pričakovanju osvojilo moštvo SZ, drugi so bili kolesarji NDR in tretji reprezentantje ČSSR Vrstni red - 1. SZ 2:01.74. 2. NDR 2:02,53. 3. ČSSR 2:02.54. 8. SFRJ 2:07.12. PLAVANJE N.a maratonu preplavali več kot 85 kilometrov •IKSKNK'E — l^ni v tem času je na poletnih Jesenicah pritegnil precejAno pozornost plavalni maraton dolg 24 ur. Vneti jeseniAki ljubitelji plavanja so s to potezo želeli dati poudarek množičnosti in nadaljnjemu razvoju plavalnega sporta v jeseniAki občini. Prvi maraton je uspel in že lani so začeli razmišljati, da bi maraton postal tradicionalen oziroma, da bo naslednje leto zagotovo spet organiziran. Plavalci .so držali obljubo. Se več. Namesto 24 ho plavali kar 30 ur. LetoAnji maraton, ki je bil vključen v praznovanje krajevne skupnosti Sava, se 'je začel v petek, 11. julija ob 10. uri, zaključil pa v soboto ob 16. uri. Potekal je v jeseniAkem kopališču t 'kova. organizacijo pa je letos prevzela Občinska Zveza telesnokulturnih organizacij Jesenice ob sodelovanju s PK Jesenice. Sest plavalcev Rudi TroAt, Niko Brejc, Janez KržiAnik, Ljubo Spendov, Bojan Ravnikar in Rado Tolar so ponovno dobro prestali težko plavalno preiskuAnjo. Menjavali so se vsako uro, v tridesetih urah pa so vsi skupaj preplavali kar 85 kilometrov in 600 metrov. Seveda brez temeljitih priprav za taksen podvig ni Alo. Vneto so se pripravljali več kot dva meseca, tako v kopaliAču, za utrjevanje telesne kondicije pa so imeli tudi intenzivne suhe treninge. Vseh trideset ur so plavalce ob bazenu bodrili njihovi prijatelji in klubski tovariši pri jeseniAkem plavalnem klubu. Ob koncu so bili seveda vsi izredno zadovoljni, ker so dosegli cilj. ki so si ga zadali. Da je maraton tako uspel, je tudi zasluga delovnih organizacij, predvsem Železarne in drugih, ki so nudile svojo pomoč. Neumorni plavalci pa seveda že snujejo načrte za naprej. Kot kaže, bo ta maraton resnično postal tradicionalen in bo tako brez dvoma vsako leto razvedril jeseniško Športno življenje v poletnih mesecih. Načrtujejo, da bo prihodnje leto, tretji maraton trajal kar 36 ur. -J Kabir MLADINSKI REPREZENTANCI SFRJ IN NEW YORKA V KRANJU KRANJ — Za otvoritev in počastitev občinskega praznika Kranja so v novi Športni dvorani na Planini obeta zanimivo mednarodno košarkarsko srečanje. Košarkarski klub Triglav iz Kranja je pod pokroviteljstvom TKS pripravil namreč mednarodno košarkarsko srečanje mladinskih reprezentanc SFRJ in New Yorka. To zanimivo srečanje bo v ponedeljek, 4. avgusta, v novi Športni dvorani na Planini ob 18.54. Jugoslovanska mladinska reprezentanca Jugoslavije se pod vodstvom trenerja Luke Stani-Siča in pomočnika Janeza Drvariča iz Ljubljane pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Celju. _dh % -> Kolesarsko zmagoslavje Kranjčanov KAMNIK 22. JULIJ - V sodelovanju s kolesarskim društvom Kamnik in Krka-kozmetika je Nedeljski Dnevnik organiziral prvo družinsko kolesarsko dirko. Start je bil pred gostiščem »Pod skalco« v Kamniku, cilj pa pred gostilno Hribar v Zgornjem Tuhinju. Proga je bila dolga 14 km in je obsegala tudi nekaj dokaj zahtevnih vzponov. Obenem je potekalo že tradicionalno kolesarsko tekmovanje parov: veteran — mladinec in oče — hči. Na prvi družinski kolesarski dirki je sodelovalo kar 50 družin. Nastopila je lahko vsaka družina, ki je Atela najmanj tri člane in tri dvokolesa: mati, oče in vsaj en otrok. Prva je prikolesarila na cilj družina Marn iz StražiSča pri Kranju. Ženski del družine — mama Silva je povedala, da je ni skrbelo, kako bo na dirki. Letos se namreč pripravlja tudi za lovoriko »Kaveljc — Korenina« in je tako že sodelovala na kolesarskem maratonu v Mariboru. Njen mož in sin pa sta že znana kolesarja; prvi trenira pionirje Save, drugi pa tekmuje pri starejših mladincih Save. Na progi sta ji malo pomagala pri vzponih, drugače pa pravi, da je bilo najhuje nekako na sredini proge, potem pa je Alo kar samo od sebe. Vsi Marnovi so izjavili, da se bodo dirke udeležili tudi v prihodnjih letih, saj bi radi obdržali prehodni pokal v trajni lasti. Kranjčani so bili zmagovalci tudi v kategoriji mlajši veteran — mlajši mladinec, kjer sta bila prva par Hafnar-Zevnik in v kategoriji oče-hči, kjer sta slavila Lojze in Mojca Dež man. Samo v kategoriji starejši veteran — starejši mladinec so Kranjčane premagali Ljubljančani. REZULTATI - MLAJŠI VETERAN (35 ~ 46 let) - MLAJŠI MLADINEC (DO 16 LET): 1. Hafner Jože (Kokrica) - Zevnik Matjaž (Sava), 2. Dežman Brane (Kokrica) - Tunič Darko (Sava), 3. Šircelj (Grosuplje) - Šircelj; STAREJŠI VETERAN (NAD 46 LET) - STAREJŠI MLADINEC (16-18 LET): 1. Horvat Gabrijel (Rog-Franek) in Horvat Jeiči (Rog-Franek), 2. Zirovnik Milan (Rog-Franek) in Pavlic Jure (Rog), 3. Neubauer (Rog-Franek) in Lampič Jane/. (Sava); OČE - HČI: 1. Dežman Lojze -Mojca (Kokrica), 2. Fornezzi Tone - Pika (Rog-Franek), 3. Končan Franc — Andreja; DRUŽINE: 1. Marn Silva, Marn Vlado (starejši). Marn Vlado (mlajši), 2. Šircelj (Grosuplje), 3. F. Gliha (Grosuplje). M K Rakuš najhitrejši DOL — Medtem ko so profesionalni kolesarji v Parizu sklenili 3895 kilometrov dolgo dirko Tour de France (zmagal je »večno drugi« Nizozemec Zoetemelk) in so naAi fantje na olimpijskih igrah v Moskvi osvojili odlično osmo mesto v ekipni vožnji, je bilo v nedeljo živahno tudi doma. Na 15. mednarodni kolesarski dirki za "Veliko nagrado Dola se je namreč zbralo več kot 250 tekmovalcev vseh kategorij. Na 80 kilometrov dolgi krožni progi je med člani zmagal Savčan Rakuš, med člani C (32 km) Henigman (Dol), med starejšimi mladinci (48 km) Cdovč (Astra), med mlajšimi (32 km) Bat (MC Zagreb), med vete rani (16 km) Hafner (Kokrica), med pionirji A (16 km) Naglic (Sava) ter med pionirji VATERPOLO Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Triglav na čelu razpredelnic« KRANJ - Veterpolisti kranjskega medrepubliškega vaterpolake ligaša Triglav so končali srečanja v domačem bazenu. Triglav so namreč pet prvih kol odigrali v domačem bazenu. V vseh kolih so gostili nasprotnike, ki so vredni vsega spoštovanja. V petih kolih so bili vsi trd oreh za Triglav in vseh pet srečanj so Ki čani tudi dobili. Z dobro in kvalitetno igro. S temi zmagami so na prvnestvene razpredelnice. V letnem bazenu v Kranju so igrali Kamničani. Gostili so ista moštva kot Triglav. Izgubili so dve tekni, prvim in drugim favoritom za prvo mesto v tej skupini te zahod' medrepubliške lige. Nesrečen je bil poraz z Biogradom. Ce ne bi b: izključitve, bi Biograjčani iz Kranja odšli poraženi. V igri s Triglavc je bil poraz pričakovan. Triglav in Kamnik v naslednjih kolih gos-jeta. Ze danes igrajo Kranjčani v Zadru, Kamničani pa v Banja Lu* Kranjčani nato v nedeljo gostujejo v Banja Luki, Jedinstvo iz z*c pa v goste sprejema Kamnik. Oboji računajo, da se bodo iz teh prr gostovanj domov vrnili z vsemi točkami. Le tako bodo še vedno oso v borbi za najvišja mesta. TRIGLAV JE BIL LE BOLJŠI KRANJ - MRVL-zahod Triglav : Kamnik 13:11, (5:3. 2:0, 3:5, 3:3), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Arčon (Nova Gorica), Oman (Koper). TRIGLAV: Plavc, Kuhar 3. Brinovec, Calič 6, Balderman. Stariha 1. Švegelj 1. Krašovec 1, Jerman. Malavašič, Švarc 1. KAMNIK: Črmelj, Reisner 2, Ausec, Nadižar 2, Šnabl 3, Kodek, Strgar. Dojči-novič, Golob. Wagner 4, Žnidaršič. Triglavani so v srečanju s Kamnikom osvojili še en par novih prvenstvenih točk. Tako kot še v preteklih štirih srečanjih so Kranjčani spet začeli poletno, saj so že v prvih dveh četrtinah skoraj zlomili odpor Kamničanov. Toda Kamničane visoko vodstvo ni presenetilo. Zaigrali so bolje in izid zniževali. Vendar jim ni uspelo, da bi premagali boljše Kranjčane. KVALITETNA IGRA IN ZMAGA KRANJ - MRVL-zahod Triglav : Biograd 11:8 (3:1, 3:1, 1:3, 4:2), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Jerman (Koper), Matošič (Zagreb). TRIGLAV: Plavc, Kuhar 1, Brinovec 1, Čališ 3, Švarc 1, Stariha 1, Švegelj 4, Krašovec, Jerman, Malavašič, Balderman. BIOGRAD: Laskovič, Kučinić 2, Ivani-Sević, Šarić 1, Majica, Kovačevič, Pribi-lovic 1, Radoš 1, D. Tolič 1, Brezec 2, P. Tolič. Kvalitetna igra obeh moštev in zaslužen uspeh Kranjčanov. Ze v uvodni četrtini se je videlo, da tokrat Triglavani ne bodo igrali podrejene vloge. Goste iz Biograda, ki so bili Ae lani prvoligaši, so prekašali v vseh pogledih vaterpolske igre. Vaterpolisti Triglava so bili v vodi boljši nasprotnik. Skoraj enaka je bila tudi druga četrtina. V tretji so bili gostje boljši, saj je Kranjčane le nekoliko »uspavalo« visoko vodstvo. Domačinom so se približali le Ae za gol razlike. Toda več niso zmogli. V odločilno četrto četrtino so šli domačini v prepričanju, da jim gostje ne morejo odvzeti zmage. In to se je tudi zgodilo. Triglavani so spet zaigrali poletno in zasluženo slavili. Vendar so gostje iz Biograda nevaren tekmec Triglavu za prvo mesto. SLABA PREDSTAVA OBEH KRANJ - MRVL-zahod Kamnik : Brodograditelj (Murter) 18:13 (4:3, 5:2, 5:4. 4:5), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Popović (Umag), Bor Balderman (Kranj). KAMNIK: Črmelj, Reisner 2, Ausec, Nadižar 4, Šnabl 3. Kodek 3. Homar 3. Dojčinovič 2, Golob, Wagner i gj BRODOGRADITELJ: Ilić, Pmakva-M. Pozojevič 2, O. Jakovčev. Magaai Pozojevič, Jusič 5, Lončar 2, .J u kič 11 Jakovčev, Bosna. Kamničani so bili v Kranju slal slabši pa gostje iz Murtra. Bore malt igre so pokazali oboji. Vendar so Kamničani le spretnejši in g o« te gali. I-e preveč golov so dobili. , v korist Kamnika bi bila namreč li večja. DOBER ODPOR KAMNIČANOV KRANJ - MRVL-zahod Kamnik grad 11:15 3:3. 2:3, 4:4. 2:5). letm ba> gledalcev 200, sodnika Bor Bi (Kranj), Matošič (Zagreb). KAMNIK. Črmelj, Reisner | Nadižar 3, Šnabl 3, Kodek l. Hotnar činovič. Golob, Wagner 2. Strgar BIOGRAD: Laskovič. Kučini* 2 Sević 2, Šarić 2, D. Tolič 2. Ko\» Pribinović 1. Radaš 2, Majica R~r-P. Tolič. Kamničani so dobro začeli in gostje so jih lovili. Vendar so bili ■ le boljši. V drugi četrtini je prisi0 sebojnega obračunavanja v vodi mišljen udarec Kamničana Homar-za njegovo moštvo usodno. Sodnik je Homarja izključil do konca brez pravice zamenjave. Pri i^icju Kamnik. To je bilo tudi usodn« Kamnika. Čeprav so nato bili \ tekmo brez igralca manj niso i^r-jj rejene vloge. Še več. Dobro 8o številčnejšemu nasprotniku. Le.ti poceni in nepričakovano iz Kranj« neplanirani točki. GOSTJE SO HOTELI PRESENl KRANJ - MRLV-zahod Tri«i,v * dograditelj 13:9 (3:0. 3:4, 3:3 4jm bazen, gledalcev 200, sodnik« " J«r» (Koper). Popović (Umag). TRIGLAV: Plavc, Kuhar. Rr,Bl,. Calič 2, Švarc 1, Stariha 2, S^*e! Krašovec, Jerman, Malavašič 3 |£»v man. BRODOGRADITELJ: Ilič, Pa*kvaH M. Pozojevič 1, O. Jakovčev, Majv V. Pozojevič 6, Jusić, M. Jukič.*Jv J«J* Og. Jakovčev, Bosna. Gostje iz Murtra so hoteli moatvo T glava presenetiti. Toda to jim ni nanclo ' so Kranjčani igrali premišljeno ter skoraj brez napak. NaspPo, • preslab, da bi lahko dosegel več kot ca* poraz. H. Hun* Člansko vaterpolsko moštvo kranjskega Triglava je zaključilo prvih petm domačem bazenu. Med srečanji v medrepubliški ligi so osvojili tudi s/ort# vaterpolski pokal. Moštvo Triglava že danes igra v Zadru z dedinstv^" nedeljo pa v Banji Luki z Inc/om. Igralci - od leve proti desni v zgan$ - Perkovič (vratar). Balderman (trener). Plan (vratar). Brinovec. Slx -Calič. sedijo - Krašovec. Stariha. Kuhar. Malavašič m bvarc- »bei^ bodo tudi na gostovanjih igrali tako dobro kot doma. - tata: l). Humer, Odličen uspeh Pleska ZBILJE - Pred dnevi je bilo na Zbilj-skem jezeru državno prvenstvo v smučanju na vodi. Za naslove državnih prvakov se je pomerilo 50 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 jugoslovanskih klubov. Navkljub hladni jezerski vodi smo videli zanimive hoje, ki so privabili na obalo številne gledalce. Najzanimivejša je bila disciplina skokov, kjer je Matjaž Mušič (Olimpija) za las zgrešil 4 7 metrov, postavil je nov državni rekord v likih s 4880 točkami. Od gorenjskih predstavnikov je presenetil Pleško ki je v likih osvojil drugo mesto, v skokih in slalomu pa je bil tretji. Odlikovali sta se še Trelčeva pri mladinkah z drugim mestom v likih in skokih, v slalomu pa je presentljivo premagala reprezentantko Husjakovo in zasluzeno osvojil" naslov državne prvakinje, ter Porentova pri članicah. Organizacija prvenstva v rokah Klana in Olimpije je bila vzorna. LOVORIKA ZBILJE 80 V petek, soboto in nedeljo bo na Zbilj-skem jezeru letošnja največja prireditev v smučanju na vodi pri nun - Lovorika Zbilj, na kateri bodo nastopili številni vrhunski tekmovalci in tekmovalke iz 10 evropskih Šahovske novic* ZMAGA OSTERMANA \a hitropoteznem prvenstvu ki ga j«' pripravila šahovska sekcija v rekreacijskem centru v Krpinu ie 1 pilo 32 Sahistov in 4 Aahistke. Izidi' Člani. I. Osterman - 5,5, 2. Mazi - i Prostri - 1, 4. Logar Metod - 3 ^ ; tjašič - 9,5 itd, Članiee: I. Pek laj - 3, 2. Brce - ZMAGA KARLOVA Na mednarodnem vikend tui Šport hotelu na Pokljuki je naatoalK igral« e\ Po 10. h»\ih Sviearskegaa^H so se igralci uvrstili takole: 1. Bmb ,'orko - H, 3 — 4. Puc in Oster m** 7. 5. I k mar - K..V ri-7. Kristan mil H -12. Mali. šemrl. Cvar, wK Steno-' - 5.5 itd. v^^H II H SIH PKIŠOBCCJ ssi.iw.tMko društvo Murka bo nap sedmi ć zapored organiziralo meda , furnir na Soben .1. axguatfl , i, v občini pridobil Maj" dicionulne prireditve z« občinski mi ■ Mi^ami^W|i.j SETEK, 25. JULIJA 1980 13.STRAN G LAS Plavanje Pionirji Triglava državni prvaki KRŠKO - V senci olimpijskih 5*ogodk ov v Moskvi so plavalci 1» plavalke kranjskega Triglava y konkurenci starejših pionirjev *** pionirk v letnem bazenu v rike m odlično plavali. Na glavnem prvenstvu za posameznike in moštva so v tej kategoriji sedli večina prvih mest, na-%*ov državnih prvakov pa so os-vOjili tudi v most ven i konku-***nci. Nogomet LTH prvi v Selah -j SELO - Slovensko koroško športno J**~ttstvo Sele je pripravilo tradicionalni f***dnarodni nogometni turnir. Nastopile j^" enajsterice Železne Kaple. LTH iz Skorje ^ke in domači nogometaši iz Sel. j V predtekmovanju so Locani po boljši premagali domaćine, nogometaši iz S*le*ne Kaple so dobili nato z moštvom iz ^f*«. V borbi za prvo mesto so Loćani ^* p rs vil i še nogometaše Železne Kaple. a Vratni red: 1. LTH, 2. Železna Kapla, Sele. jj, Tako ao nogometaši iz Škofje Loke osvo-K*> lep pokal, ki ga je darovala Slovenska ^J^knilnica in posojilnica Borovlje. Pokal je "tragovi tem u moštvu izročil župan Sel ^ni Hribemik. Veliko državnih naslovov v konkurenci starejših pionirjev in pionirk je odšlo iz Krškega v Kranj. Kranjčani niso dosegli le prvih mest, temveč so popravljali tudi državne in republiške rekorde. Najbolj se je izkazala štafeta pionirjev Triglava, ki je v disciplini 4 x 100 m mešano popravila državni rekord za starejše mladince, v isti štafeti je pionirkam Triglava uspelo, da so popravile državni trekord za starejše pionirke. Med posameznicami je Špela Rebolj kar dvakrat izboljšala najboljšo slovensko znamko. Špela je nova absolutna slovenska rekorderka na 400 m in §00 m kravi. V petek se v Beogradu prične državno prvenstvo za mladince in mladinke, v Vevčah pa se bodo za državne naslove borili pionirji in pionirke kategorije A. Mošt veni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 44.187, 2. POŠK (Split) 15.678, 3. Ljubljana 12.752, 4. Mladost-OKI (Zagreb) 11.883, 5. Rudar (Trbovlje) 11.879; pionirji - 1. Triglav 26.882; pionirke - 1. Triglav 17.365. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA o. sub. o. Škofja Loka, Titov trg 9 Po sklepu delavskega sveta razpisujemo imenovanje individualnega poslovodnega organa Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri, - da ima 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti, - da je moralno politično neoporečen. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 15. dneh od objave razpisa p^Prti ovojnici na naslov: ^djetje za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Škofja Loka, w«6 Škofja Loka, Titov trg 9, z oznako »za razpis«. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena v 30. dneh po P°teku roka za prijavo. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o sklepu o izbiri v 8. dneh po sprejemu sklepa. 1. Tdl! Da5 Crni je spoznal, da ni dobro t. ... De2:, zaradi 2. Dg7: + !! Sg7: 3. Td8: + in nato mat. 2. Td7!! Crna trdnjava ne sme z osme vrs,te, zaradi zaščite skakača na polju e8. Beli to izkoristi za prehod svoje trdnjave na sedmo vrsto. Crni se namreč ne more razvezati z 2. ... f6 zaradi 3. Dd5+ in črni izgubi. 2. ... Ta8 3. Kg2 b6 Tudi sedaj ni dobro 3. . . . f6, 4. De6+ Kh8 5. De7 e5! in črni ima nereš- vitev pozicije. Vendar pa črni načrtuje drugače. Z žrtvijo trdnjave razkrije belega kralja in nato učinkovito vključi v napad .še drugo trdnjavo. 1. ... 2. ab4: 3. Kcl Tb4: + ! Db4: + d4! zaradi Kg8 ljive težave. 4. Dd5 Da4 5. Ldl! Crni se je vdal, kajti trdnjava je izgubljena. Trdnjave pogosto pomembno vplivajo na izid napada na kralja. To velja tudi za razplet položaja na diagramu 96 (ROSSETTO - ELISKA SES; Rio de Janeiro, 1952). Beli je z zadnjo potezo g2-g4 hotel prisiliti nasprotnika na zamenjavo dam in poenosta- Z zadnjo potezo je črni zaprl diagonalo beli dami in zapreti! z matnim napadom po Tb8. Beli mora zapreti linijo b. 4. Sb5 Lc2:!! Izvrstno! Crni krči linijo c in tako pripravlja svoji trdnjavi možnost posega v igro. Beli trdnjavi pa sta neučinkoviti. 5. Kc2: cb5: 6. Lb5: Tudi 6. Lf3 ne reši belega, npr. Tc8 + 7. Kd3 Dc4+ 8. Ke4 Dc2+ 9. Ke5 Dh2. + 10. Ke4 Sc5+ s hitro zmago. 6. . . . Tc8 + 7. Kd3 Db5: + Beli se je vdal. Na 8. Ke4 bi sledilo Db7+ in na 9. Kd5 Tc5+ l(XKd6 Dc7mat. ■ bede'«h Diagram 96 TRDNJAVA NA POLODPRTI LINIJI f Trdnjave na polodprti liniji f so zelo neugodne za nasprotnika. Zelo dobro sodelujejo pri napadu na kralja po mali rokadi. V primeru na diagramu 97 (KUPPER-OLAFSSON; Zurich, 1959) beli s pritiskom na polji fB in f7 spodkoplje celotno obrambo črnega kralja. K<>rita so postavljeno, to že. Toda ali so namenjena cvetju in zelenju ah smetem, ki se zdaj nabirajo v njih. ali pa le označujejo prostor, do kod smejo avtomobili, se sprašujejo Podlubničani... - Foto: F Per-dan Požara ŠKOFJA LOKA - V sredo ob dveh zjutraj je začelo goreti na strehi kotlarne Jelovice v Skofji Loki. Delavci Uprave javne varnosti in miličniki so ugotovili, da se je vnela streha kotlovnice, pokrita s salonitnimi ploščami, tervolom in dekami. Požar so zanetile iskre, ki so padale iz bližnjega 20 metrov visokega železnega dimnika, ki ima številne pomanjkljivosti. Nemogoče ga je med drugim popolnoma očistiti, saj nima stopnic. Očistiti je mogoče le jašek. Gmotna škoda znaša okrog 300.000 dinarjev, ogenj paso pogasili tovarniški poklicni in prostovoljni gasilci iz okoliških krajev. JESENICE - V nedeljo je izbruhnil požar na feroterm ploščah pred obratom Izolirke na Jesenicah, ki je proizvajalec tega blaga. Na kraju požara je bilo 150 kubičnih metrov plošč, vrednih 105.000 di-, narjev. Plameni so poškodovali okrog 30 odstotkov blaga, vrednega 30.000 dinarjev. Feroterm plošče se uporabljajo za izolacijo stanovanj, pri izdelovanju pa prihaja občasno do neenakomernih temperatur ta-taline v peči, zaradi česar centrifuga DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. julija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila: prodajalna SP Prehrana, Kranj, C. S.t. Žagarja 16, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gor. odreda 12. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11,. Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Emona market, Prešernva l/a in Rožca — samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. LOTERIJA Srečka št. din 30 30 60 50 187150 10.000 189680 10.000 283770 500.000 469670 10.000 494440 10.000 1 20 07611 1.020 17181 5.020 66621 1.020 435881 10.020 12 30 32 30 62 40 052 80 51182 2.000 57172 2.000 98502 1.000 368882 10.000 33 40 53 50 83 30 103 100 36433 5.040 048223 50.000 112763 10.000 344313 10.000 44 30 054 80 17904 1.000 25554 1.000 073624 10.000 323104 10.000 444924 10.000 Srečka št. din 5 20 62735 1.020 76175 1.020 95375 5.020 06 40 66 50 126 200 356 80 6556 400 25506 1.040 38616 1.000 39886 1.000 5*326 1.000 141586 10.000 34907 1.000 84217 1.000 102797 10.000 266207 10.000- 565647 10.000 28 70 58 40 2948 500 00408 2.000 63528 1.070 70188 1.000 413958 10.040 491038 10.000 99 30 089 100 2839 400 9949 500 67249 2.000 taline ne more enakomerno razpršiti. Prihaja do debelejših vlaken oziroma do žarečih kep, skritih med vlakni, ki lahko zanetijo požar tudi nekaj ur kasneje. Komisija je ugotovila, da je bil to vzrok za nenaden požar. Gasilci so bili zraven, vendar ognja niso gasili, ker bi s tem povzročili še večjo škodo. Plošče so namreč negorljive, poškodovana pa je bila le embalaža. -jk Tržič — Neugleden vhod v še bolj neugledno notranjost tržiškega Cankarjevega doma, v katerem gostujeta tudi Mladinsko gledališče in glasbena šola. Niti najbolj domiselna obnova in oprema prostorov ne moreta izbrisati pečata starosti in iztrošenosti. — Foto: H. J. Polno izogibaliiče - Na izogibališču ob cesti I. reda Kranj-Ljubljana na Jeprci se tuji turisti radi ustavljajo, saj se po naporni vožnji prileze kratek počitek. Zal izogibališče nima sanitarij, pa tudi sicer ni kaj prida vzdrževano. - fr domplan DO Domplan Kranj Cesta JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja oglas za naslednja dela in naloge: 1. URBANISTIČNE NALOGE L 2. URBANISTIČNO KOMUNALNE NALOGE I. Za uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: AD 1 — da imajo končano FAGG — smer arhitektura, — 4 leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja. — strokovni izpit AD 2 — da imajo končano FAGG — smer gradbena ali komunalna — 4 leta delovnih izkušenj na področju komunalne dejavnosti — strokovni izpit Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s posebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. m. triglav Triglav konfekcija p. o. Kranj objavlja učna mesta 1 ZA ŠOLSKO LETO 1980/81 ZA IZUClTEV POKLICA ŠIVILJE Pogoj: " — dokončana osemletna osnovna šola, zdravstvena sposobnost 2. ZA ŠOLSKO LETO 1980/81 ZA IZUClTEV POKLICA FINOMEHANIKA Pogoj: — dokončana osemletna osnovna šola, zdravstvena sposobnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 15. 8.1980 na gornji naslov. QL,AS14.STRAN Še enkrat o hujšanju Temeljna značilnost shujševalne prehrane mora biti v tem, da se ne razlikuje bistveno od normalne hrane, pravijo zdravniki, posebno kar zadeva število dnevnih obrokov in njeno splošno sestavo. Razlika naj ho predvsem količinska! Opuščanje posameznih obrokov, n. pr. zajtrka ali večerje, ni utemeljeno in je brez koristi. Eksperimentalno je namreč dokazano, da povzroča uživanje določene količine hrane v več obrokih manjši dvig telesne teže, kot če jo pojemo v enem obroku. Da pri shujševalni prehrani obdržimo enako število obrokov, je važno tudi zaradi prevzgoje in krotenja apetita. Želodec mora biti stalno bolj ali manj enakomerno obremenjen, da ne pride do občasnih prehudih lakotnih občutkov, ki utegnejo ves načrtni sistem porušiti. Večkrat priporočane »citronske. oranžne ali krompirjeve kure« nimajo nikakršne posebne shujševalne učinkovitosti. Ti ukrepi koristijo le zaradi svoje nizke kalorične vrednosti, zasitijo organizem z vitamini in vnašajo določeno pestrost v jedilnik. Shujševalna hrana naj bo splošno sestavljena iz hranil kot običajna prehrana. Druga bistvena značilnost shujševalne prehrane je že omenjena zagotovitev beljakovinskega minimuma za organizem. Ta znaša poprečno 1 gram beljakovin na kilogram ustrezne (idealne) telesne teže, torej MARTA ODGOVARJA Črno-beli kolač s sadjem Potrebujemo: 1/4 kg moke, 1/4 kg sladkorja. lOdkg margarine ali masla, 1/41 mleka, 2 jajci, 1 pecilni prašek, 5dkg kakaa, 1 do 2 del močne kave, 4 del sladke smetane, 2 žlici sladkorja v prahu, ananas in rdeče jagode (ali neko drugo sadje). Maslo ali margarino penasto umešamo, dodamo sladkor, jajca in mlačno mleko. Na koncu primešamo še moko, kakao in pecilni prašek. Maso vlijemo na poma-ščen in malce z ostro moko posut pekač, postavimo v ogreto pečico, zmanjšamo visoko začetno temperaturo in počasi pečemo. Hladno pecivo prerežemo čez polovico, da dobimo dve plošči, navlažimo obe s kavo in premažemo s sladko smetano, ki smo jostolklis sladkorjem. Kolač okrasimo s sadjem in ponudimo. okroglo 60 do HO g. Beljakovine so potrebne da izpolnijo spremenjene beljakovinske rezerve celičja in tkiv. ki so bila dotlej maščobno infiltrirana. Beljakovine zaradi svojega specifično dinamičnega učinka tudi zvišujejo uporabo energije, česar r. maščobami in ogljikovimi hidrati v hrani ne dosežemo. Beljakovine v hrani tudi zvišujejo aktivnost organizma. Seveda so najvažnejše živalske beljakovine: meso. mleko, mlečni proizvodi in jajca. Nadaljnja značilnost shujševalne prehrane je, da je bogata sočivja in sadja. To je pomembno in nujno, ker krije potrebe organizma po vitaminih in rudninskih snoveh, nadalje pa predvsem tudi zaradi tega, da postane hrana bolj voluminozna (obilnejša) ter je s tem laže zadostiti neutešenemu apetitu. Voluminoz-nost kalorične pičle hrane je posebno pri človeku z velikim apetitom izredno velikega pomena. Majhna količina tudi kalorično izdatne hrane ga ne nasiti. Velika količina kalorično revne hrane nasiti vsaj navidezno in to je dovolj v našem primeru, ker je apetit v mnogočem. kot smo videli, nekaj psihičnega. Maščobe so v shujševalni dieti le malenkostno zastopane s 30 do 40 grami na dan. Uporabljati je treba le rastlinska olja zaradi preprečevanja arterioskleroze, h kateri so debeli bolj nagnjeni. Ostala kalorična potreba je krita z ogljikovimi hidrati. Omejitev zadene torej posebno kruh, ki naj bo razdeljen na vse male obroke dneva. Bolje je uporabljati črne kruhe, ker zopet bolj povečajo celotno količino hrane. Zaradi stalne obremenjenosti ožilja in srca ter nagnjenosti debelega človeka k zadrževanju vode v tkivih naj bo shujševalna hrna malo soljena, medtem ko tekočine niso omejene. Dovoljeno je celo poljubne količine tekočine čaja ali neprave kave ob glavnih obrokih, seveda sladkane s saharinom. Sladkor naj bo v teh dneh povsem črtan z jedilnika. Poudarjeno je bilo, da alkohol redi ter v shujševalni prehrani zato nima mesta. Majhni napitki pa tudi dvigajo apetit ter tudi zaradi tega, kakor ostale začimbe, niso priporočljivi. Debel človek, ki naj shujša, se mora razumsko vživeti v bolj prozaično prehrano, ki naj mu vsaj v prvi fazi krije le nujne osnovne in kalorične potrebe. DRUŽINSKI POMENKI DORA - KRANJ Rada bi imela preprosto obleko za na morje. Sešila bi si jo sama, zato naj ne bo prezahtevnega kroja. Vzorec blaga, ki sem ga kupila, vam prilagam v pismu in upam, da bo ustrezal za obleko. Stara sem 27 let, visoka 167 centimetrov in težka sem 57 kilogramov. ODGOVOR: Obleka je ravno krojena. Izrez lahko regulirate z vrvico, ki je vdeta v sprednjem in zadnjem delu, zavežete pa jo na ramenih. Ima dva večja našita žepa, v pasu pa prav tako vdeto vrvico, s katero stisnete pas. V. Naš otrok je bolan Pri vsakem zdravem otroku so obdobja, ko je njegova odpornost manjša, posebno pa je sprejemljiv za okužbo po prestanih boleznih, naporih po premraženju ali če je slaboten po naravi. Zato naj bodo otroci in odrasli, s katerimi prihaja v stik, zdravi. Z malim otrokom ne hodimo na obiske na dom, še manj v bolnišnico. Tudi doma pazimo, da ne pride v stik z bolnim bratcem ali staršem. Vedeti pa je treba, da kljub skrbi otroka ni mogoče vedno obvarovati pred okužbo, ker se pri nakterih obolenjih trosijo bacili po okolici, ko je bodoči bolnik videti še zdrav. Zato se otrok večkrat okuži mimogrede, ne da bi vedeli, kdaj in kje. Vendar, ko se bolezen pokaže, je prvo pravilo, da bolnika izoliramo. V sobi naj bo sam z osebo, ki ga neguje. Ce so v hiši še drugi otroci, naj ne hodijo k bolniku. Mati ali negovalka naj obleče preko svoje obleke v bolniški sobi še haljo, ki jo pri odhodu iz sobe sleče. Roke naj si umiva v razkužilu. Če izolacija ni mogoča, če je nega otežena, če je oboljenje težje in združeno s komplikacijami, je potrebno poslati bolnika v bolnišnico, o tem pa naj odoča zdravnik. Ošpice povzroča Mira p. Sprejem- ljivost zanje je domala stoodstotna. Otroci do petega meseca starosti ne zbole, če je mati ošpice prebolela. Inkubacija traja deset dni. Prvi znaki bolezni so nahod in vnetje veznic. Otrok ne trpi svetlobe in suho kašlja. Izpuščaju v ustih sledi štirinajsti dan osip po koži, ki se začne za ušesi. Je neenakomerno pikasto pegast, se zliva in je dobro viden. Otrok je prizadet. Najpogostejše komplikacije so pljučnica, vnetje srednjega ušesa in težja vnetja glasilk. Ošpice lahko ponovno vzbude v telesu mirujočo tuberkulozo. Med ošpicami in nekaj časa po njih je otrokova splošna odpornost majhna. Za vroče dni Zmečkajte z vilico 10 rdečih jagod, prelijte jih s pol litra osladkanega čaja, dodajte sok od pol limone in pustite tako stati pol dne. Potem precedite in postavite za kakšno uro v hladilnik. Odlično bo odžejalo. PISANA IGRALNA ODEJA Če boste segle globoko v škatlo, kjer hranite ostanke o/aa, zagotovo našle prave barve, s katerimi bi zanimivo poživitja^} igralno odejico: na nevtralno osnovo, ki je v našem primeru bek drobnimi rdečimi pikicami in rdečim robom našijemo ap/*Jfeac*je H* lahko povsem enostavne, pa vendar jih bo naš malček z zctruw^,& ogledoval. Človek spozna, da je bil * Cen, šele takrat, kadar bi po ruševinah izgubljene a* COUTRY Ljudje pogosto spregle* lastno srečo, tuje nikoli Pierre D ANNiNO? TUDI ZA POLNEJŠE POSTAVE Iz blaga, ki težko pade, svile ali česa podobnega si lahko same seši-jemo krilo, ki je v pasu malce nabrano, sicer pa ravno pada. Ob strani se po vsej dolžini zapenja, v pasu pa se zaveže s pasom. Povsem preprosto, zraven pa še odprto majico, pa smo oblečene za vroče popoldneve ali i>ečere. Dišavnice in začimbe PELIN Pelin je okoli meter J »grm« z majhnimi nemi listki. Ti imajo m°Čan,\jn^L vonj in zelo grenak okuV # uporabljajo tudi kot diSa^j^ ! Vendar pelin v kuhinji k r*' uporabljamo - npr. ^ ^3 ljenje svinine, račjega in 2§ mesa. Največ ga uporabl&K izdelovanje vermuta in |V kovca. PETERSILJ Peteršilj spada h kobili in je ena najbolj priu dišavnic. Gojijo ga Evropi, saj je njegovo vanje zelo preprosto, tudi zdravilna rastlina! predvsem po tem, da spe delovanje ledvic. Znani sta vrsti peteršilja: kodrasti (ki ima nakodrane liste) j (ki ima gladke liste); od » uporabljamo tudi korenino. Peteršilj je univerzalna ba za juhe, omake, ribe. cmoke, meso, zelejavo in ki Z njim pripravljamo s*J maslo z začimbami Uporab?! cele liste ali sesekljane. Z sesekljanim peteršiljem 0 ramo, posebno jajčne jedi. Spet bodo izbrali lepotico Bleda BLED - V soboto, 26. julija, ob 20.30 bodo v plesni dvorani Kazina izbrali najlepše dekle Bleda. Blejsko turistično društvo in hotel Park po petletnem premoru oživljata prireditev, ki popestri blejski poletni turistični utrip. Zamrla je zaradi obnove dvorane v Kazini. Prijave za tekmovanje . zbira recepcija hotela park. Inž. PAVLE HAFNER Peka v krušni peči Kruh, pečen v krušni peči je še danes poslastica. Pravzaprav šele sedaj spoznavamo njegovo vrednost. Nobena pekarija s svojimi industrijskimi pečmi ne more speči kruha enakega tistemu iz krušne P#i- ♦ .... Peka kruha je bila pravi hišni obred. Naj je bilo poleti ali pozimi, krušna peč je morala biti polno zakurjena. Gospodinja je v mentrgo, ki je stala navadno v kotu pri vratih, pripravila moko, ki jo je poprej presejala skozi fino sito. Moka se je v mentrgi nekaj časa ogrevala. Nato je gospodinja dodala v topli vodi razpuščen kvas in zamesila testo. V preteklih časih so dodajali drože. Testo je prvič vzhajajo v mentrgi. Nato ga je potlačila in ponovno pregnetla, potem pa razdelila po peharjih v katerih so bile razgrnjene hlebnice. Peharje je razporedila po klopi ob peči. Tu je testo drugič vzhajalo. V tem času ni smel nihče hoditi v »hišo«, da prepih ne bi prehladil testo. Ko ' bilo testo dovolj vzhajano, ga je gospodinja z robovi hlebnice prekri in prenesla v kuhinjo. Z lesenim loparjem je hlebce vsadila v peč ?rej pa je v vsakega na površini napravila dve zarezi z lesenim nože* o običaju se testo ne sme rezati s kovinskem nožem. Ob peki kruha smo bili včasih otroci deležni posebne dobro* prešce. To so bili majhni hlebčki iz istega testa kot kruh in iepo rjf* zapečeni. Ob praznikih in slavjih so gospodinje spekle potice in kolače, f se pečejo v lončenih modlih. Za potice so modli brez jedra in nekolik' manjši. Za kolače so modli večji in imajo v sredini jedro. Cenjeni f bili stari modli, v katerih so se potice in kolači že mnogokrat pekli. 1> so glinasti modli dlje zdržali, so jih gospodinje dale piskrovezotf preveza t i z žico. ezati z žico. Nadev potic je bil različen. V starih časih, ko še ni bilo sladkor* * so nadeve sladili z medom. Prvi nadevi so bili iz suhega sadja, suh* f jabolk, hrušk in sliv. Suho sadje so v peči dodatno presušili. Nato.* s ga dali v mlin, da ga je mlinar stolkel v sadno moko. Iz te moke* gospodinje z dodatkom medu in razpuščenega masla napravile nade* j so bile sadne potice. Kasneje so pričeli uporabljati orehe * j f i V CHJ unc saune i ' rvaoiicrjir f --- r .... -i- ------ lešnike. Suha jedrca so v možnarju stolkli in zdrobili. Kasneje je J južnih obmorskih krajev prispela k nam rožičeva moka. Kozine se* I nam, na kmete, prišle zelo kasno. . , , ^ \ Od potic moramo omeniti tudi pehtranko in ocvirkovko sJag * in slano. Tudi smetanove in kruhove potice so poznane v nekater* naših krajih. Lepo zlatorumeno zapečena potica v notranjosti« smela odstopiti, nadev je moral biti enakomerno namazan. ******> testa povsod enaka. Taka potica je bila ponos gospodinje. uospooW je celo potico prinesla na mizo in jo pri mizi razrezala na ose._ Toliko o peki v krušni peči. Prihodnjič bom obravnaval neka«* posamezne jedi. njih način priprave, pa še o tem, kako je danes mol* | te jedi pripraviti v električni ali plinski pečici gtTtK,25. JULIJA 1980 15.STRANi G LAS RADIJSKI SPORED #P ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske sobota, 26. julij PRVI program 4.30 Dobro jutro! • 4.50 Dnevni koledar - 5.00 Poročila — Dobro jutro, rojaki na tujem - 8.06 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Zapojmo pesem OPZ OS »Josip Broz Tito* - Dom-tale - 11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Zapojte z nami • 12.10 Godala v ritmu -12-30 Kmetijski nasveti dr. Jote Benigar: Pomen čebelarstva v izjemnih razmerah - 12.40 Veseli domači nape vi -13.00 Dane« do 13.00 -13.20 Obvestila in zabavna Klasna • 13.30 Priporočajo Vam... - 14.05 Glasbena Panorama - 15.30 Zabavna Slasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin 1&00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim Ljubljanski baročni trio - 19.25 Obvestila Vi zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 ^obotni zabavni večer - 21.00 <« prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -|3.05 Lirični utrinki - 23.10 ♦^ortreti jugoslovanskih Vatvarjalcev in poustvar-■jalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program program ^-00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem brogramu - 13.05 Radi ste jih poslušali - 13.35 Glasba iz Satmske Amerike - 14.00 Hadio Ljubljana — Olimpijski program - 19.30 Rezer-Vuano za reprize - 21.15 Mala *>očna glasba - 21.45 SoS - V Jjoboto obujamo spomine -<2.45 Zrcalo dneva - 22.55 ^»lasba za konec programa ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske HbOBUA, 27. julij Program 5.3O Dobro jutro! - 8.07 veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovariši... - 10.05 panorama lahke glasbe -*1.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -53.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -J4.O6 Humoreska tega tedna ^iarian Kozina: Naše morje v 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma ^ 15.30 Nedeljska reportaža -I5.55 Listi iz notesa - 16.20 Oremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije 17.50 >abavna radijska igra — Marjan Marine: Inšpektor *tis ne miruje IX. ep.: Izmišljena ulica - 18.38, Na gornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -*9.35 Lahko noč, otroci! -I9.45 Glasbene razglednice -03 Lokalna |K»n»čila -Obvestila - 16.30 Kulturna \ldaja - Morda vas bo za-^irnalo - K«i i«- novega v produkciji kaset in plošč **TV Ljubljana H^bota: 'f?,03 Lokalna jx>roćila -Tu^vestila. 16.30 Kam danes 'h jutri — I ti gol on vam predstavlja - Morda vas bo zanihalo Nedelja: 1 1.03 Mi pa nismo se uklonili N Koledar važnejših dogod-Kov iz preteklosti — Rekla-— Nedeljska kronik« - obvestila - 12 00 Test it k«- -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: |fv().t Lokalna poročila - ob vestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas Im) zanimalo — Minute / narodnimi pesmimi Torek: 16.0:1 Lukama poročila — Obvestila - 16 30 Oddaja /a mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.0:1 Lokam« poročila - Obve*til;i - :V) St<»P *•!«• na luč - Morda vas Im> zanimale četrtek: |6.0.'t I .okalna poročila -Obvestila - 16,tO Naš ob /tirnik - Morda vas l»o /ani malo - l'o domare /;\ vas Temeljna banka Gorenjske I PONEDELJEK, 28. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Z Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Počitniški pozdravi • 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 10.30 Poletno branje -Elisabeth Bowen. Rožnati maj - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Za-bukovec: Mehanizacija povečuje storilnost pri pridobivanju lesa - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Pojo amaterski zbori — 5. oddaja iz Naše pesmi 1980 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento Felix Mendels-sohn-Bartholdv »Sen kresne noči« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 I? naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki ljubitelje jazza noč, otroci! - 19.45 Minute 7. ansamblom Slavka ' Znidar-Siča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra Helge Hagerup: Harrisu zaupamo -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja svvinga Orkester in trio Gene Krupa - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana — olimpijski program -19.30 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu Jean-Luc Ponty — Jimmv McGriff - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa #0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SREDA, SO. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo, v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom Mladinski pevski zbor, dir.: Matevž Fabijan - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Jože Bergant: Nasveti za skrajšanje poporodnega premora pri kravah -.12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Koncert za besedo — Pogovor -20.25 Minute s Šostakovice m ... - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Othello« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Eje Thelin - Stanko-Vesala - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana — Olimpijski program - 19.30 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 31. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z" glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje Srečanje mladinskih zborov občine Ljubljana Vič-Rudnik - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — Lojze Ka-stelic: Kaj naj delamo pri čebelah v brezpašni dobi -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Pesmi Alojza Sre-botnjaka 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Jean Francaix: Kvintet za pihala - 19..'10 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Rado Murnik - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek, na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana — Olimpijski program - 19.30 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa /H ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, 1. avgust Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.40 Naši umetniki mladim \ poslušalcem — Skladatelj Albin VVeingerl - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v avgustu 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Mozart in plesni ritmi titih časov - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zaba-na glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Skladbe -18.30 S knjižnega trga - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana — Olimpijski program - 19.30 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■18 ■ L 20 ■ L [22 ■ L 24 ■ r 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 34 ■35 36 37 1 39 40 r ■ ■ 43 44 45 46 ■ 47 48 ■ 49 50 r 52 53 ■ 54 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. naše mesto ob Savi, kjer gradijo atomsko centralo, 6. naselje na severu otoka Pašman, 10. kaskada, »vodopad«, 14. Odisejev oče. 15. izpisna listina, potrdilo o prenehanju članstva v kaki organizaciji, društvu, 17 slovenska družinska revija, 18. pravica odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti; možnost vplivati na koga ali kaj, 19. lučaj, 20. reka. pritok Tamnave in kraj južno od Beograda. 21. središče in najvažnejši organ krvnega obtoka, 23. žensko ime, Larisa, 25. znak za kemično prvino titan. 26. prebivalec Češke, 28. ime finskega arhitekta Saarinena, 30. pripadnik severno-germanskega plemena, Viking, 32. tkalske naprave. 35. kretnja, gib z rokami. 36. francoska književnica, ki jo je Napoleon izgnal. Germaine, Madame de. 38. občinstvo, širši krog ljudi, publika, 40. plemič, za stopnjo nižji od vojvode. 42. impresija, čustveno sprejemanje zunanjega sveta. 43. medmet, ki izraža zado-voljnost pri domisleku, dognanju, najdenju, 46. kratica za element, 47. kemični element, drugo ime za dušik, 49. jezero v vzhodnem delu Finske, 51. grška črka, 52. glavno mesto sosednje države, 54. reka v severnem delu Španije, pritok reke Duero, 56. kamen ali priprava za brušenje, 58. v matematiki znak, ki stoji v številki za decimalno vejico, 60. kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini, 61. podjetje v Sarajevu, čigar del je tudi TOS-Tovarna opreme Savije, 62. roževinasta ploščica na koncu prstov človeka. 63. velika morska riba v obliki romba. Navpično: 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice, 2. nemški pisatelj romanov in povesti iz province in malih mest (1831 — 1910). VVilhelm, 3. vrsta kožne bolezni, 4. ozemlje s kraškimi pojavi, 5. gorski vrh v Švici, 6. rimski cesar, zmagoviti vojskovodja. Avgustov pastorek. 7. kratica za Kmetijska zadruga Litija, 8. okrasni kamen spreminjajočih se barv, 9. mesec židovskega koledarja, 10. kratica za »Sportske novosti«. 11. nižji pogovorni izraz za lepilo, 12. sol ocetne kisline ali njen ester, 13. površinska zaščitna plast na predmetih, ki daje starinski videz, 16. lastnost, značilnost strogega, 18. kis, 22. čut za stvarnost, realnost, 24. v grški mitologiji bog vojne, Afroditin ljubimec, 27. srednje-dalmatinski otok, kjer je bilo prvo gledališče (1612). 29. ime več norveških kraljev. Olaf, 31. ruska reka v leningrajskem področju, 33. večja tekoča voda, 34. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja, 36. slovenski kipar (spomenik Ilegalca v Ljubljani in Prešernov spomenik v Kranju), Frančišek, 37. pristanišče v Mandžuriji ob Rumenem morju, japonski naziv Dairen, 39. ime ruske balerine, koreografinje in pedagoginje Kirsanove, 41. ime košarkaškega reprezentanta Slavniča, 44. velik, zelo močan človek, 45. staro italijansko mesto na reki Dora Baltea. izhodišče alpskih cest, 48. trup, 50. zaobljen, okrogel predmet, krogla, 53. rimsko število 1101, 55. kratica za Savez komunista Hrvatske. 57. nordijska boginja morja, žena boga Agira. 59. kratica za Izvršni svet, 60. Peter Mali. Rešitve pošljite do srede.30. julija, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev praznične nagradne križanke z dne 18. julija: Nilsson. epiteti. Pite. OK OZ. MO. Spacal. Slovani. D. Djuranović. Atika. vuzem. Se. nepar, alumnat. SI), vrana. HS. II). sto. sovodenj. 'skalpel, tren. TD at, mrena. A. rima vica. tar.JD. kitaristka. Evian.iad. Rastko. sekt. VS. nustral. I.I.. koeksistenca. OE. Ontake. Ark. vtikljivost. IATA. Enare. AN. ars. el. Niteroi. terakota, skega naroda. Ivan. Prejeli smo 189 rešitev. Izžrebani so bili: I. nagrada (250 dm) prejme Lenčka Lak. Motnje 46. «4240 Radovljica. 2. nagrada (150 din) prejme Regina Marjana, Partizanska 13. «4208 Šenčur. 3 nagrada (120 din) prejme Marija Kavčič. Tomšičeva 16, 64000 Kranj, naslednjih 1 nagrad po (100 din) pa prejmejo. Slavko Pajntar, Ročevnica 51. 64290 Tržič. Igor Gabri«, Naklo. 126. 6420.' Naklo. Igor Kavčič, Breg ob Savi 76. 64000 Kranj. Danilo Roblek, Ul. heroja Bračiča 9. «4290 Tržič. Anica Perne, Mlakarjeva 24. «4000 Kranj. Nataša Purgar, C. I. maja «:i. «4.000 Kram. Janja Žepič, Koroška 14. «4000 Kranj. Nagrade bom« poslali po posti. Pri MERKURJU v Škofji Loki (pri avtobusni postaji) imajo naprodaj vseh vrst talnih oblog - tople pode, podolite, itisone. likolite itd. Širina od 1,05 do 4 metrov. Itison vam urežejo po naročilu. Cena: 300 do 830 tekoči meter din za Pri LESNINI na Primsko-vem pri Kranju imajo naprodaj takele gagalnike iz bambusa. Tudi poseben žep za časopise ali steklenico s kozarci ima zraven, da ne bo nepotrebnih potov. Dobite pa tudi cele sedežne garniture iz bambusa. Cena: 1.829 din za gugalnik IZBRALI SO ZA VAS Bogato izbiro dekliških oblek za starost od 7 do 12 let, v priljubljeni modri barvi — barva kavbojk - pa v beli. rožnati in drugih barvah, imajo v Zarjini specializirani otroški prodajalni KE-KEC na Jesenicah. Iz bombaža so. Cena: 4*5 do »15 din Pri FUŽINAflJU na Jesenicah lahko dobite trodelne komplet* posod in ravno tako kozico za fondue r. gorilnikom. Tokrat so v črni barvi. Cena: garnitura za fondue 4*4.85 din komplet posod 1.440J* din G Iv A S16. STRAN. PETEK. 25. JULIJAH TELEVIZIJSKI SPORED fty ljubljanska banka Temel|na banka Gorenjske TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 26/VII 15.40 Propagandna oddaja -15.45 01 - atletika, finale, prenos (do pribl. 19.00) vmes Obzornik - 19.00 Nas kraj -19.15 Zlata ptica - 19.20 Cik-cak - 19.26 #mo rlo zrna -19.30 TV dnevnik - 1955 Propagandna oddaja - 20.00 S. Aleramo: Zgodba o Lini. TV nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja - 21.05 Muppet show: Don de Luis 21.30 Ljubim te. Alice B. To-kias, ameriški film - 23.05 TV kažipot - 23.25 Poročila Opomba: Ce se bo jugoslovansko košarkarsko moštvo uvrstilo v polfinale. bomo tekmo prenašali na I. sporedu. Cas prenosa bo objavljen v dnevnem časopisju, v tem primeru bodo nujne spremembe v že objavjenem sporedu. revolucije, feljton - 21.40 Konj. moj prijatelj, dokumentarni film TV Zagreb — I. program: 10..55 Otvoritev ceste Zapre-šič— Ivanja Rijeka. 13.15 Poročila - 13.20 TV koledar 13.35 Olimpijska kronika -13.55 OI - kolesarstvo -15.30 Glasbena medigra -15.45 OI - atletika • 1H 45 Poezija: Pot v Kumorovec -19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film 21.45 TV dnevnik 22.05 Olimpijski pregled 22.50. V soboto zvečer /O ljubljanska banka pretežno doma. Beseda bo tekla o izobraževanju mladih kmečkih fantov in deklet, (i tem. kako se hmeljarji v Savinjski dolini in vinogradniki na Vipavskem združujejo v pridelovalne skupnosti, o varčevanju in kreditiranju zasebnega kmetiis t va V filmu Ljubim te, omama igra Peter Sel-lers (na sliki) advokata, 'ki je tik pred poroko pa vseeno zapusti zaročenko, saj je v življenju še toliko stvari, ki jih mora spoznati in doživeti. Ena od teh zanimivosti je tudi lepo dekle (igra jo Leigh Taylor Young), ki iz junaka naredi hipija. Film je zelo zabavna komedija. Oddajniki ii.tv mreže: 16.15 Test - 16.30 Propagandna oddaja - 16.35 OI -plavanje (finale, prenos) -17.35 Narodna glasba - 18.00 01 — plavanje, finale, prenos 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Muzej Temeljna banka Gorenjske nedelja, 27/VII 9.20 Poročila - 9 25 Viking Viki. otroška serija - 9.50 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.15 Od vsakega jutra raste dan: Ptuj - 10.45 D. Markovič: Odpisani. TV nadaljevanka 11.15 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.05 Potopljena mesta: Epidau-rum - 14.50 Propagandna oddaja - 14.55 OI - atletika, prenos - 17.30 Obračun, ameriški film - 19.00 OI - atletika, posnetek - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak • 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55, Propagandna oddaja -20.00 R. Bogdanovski: Učitelj, II. del drame TV Skopje - 21.10 Kardeljevo, dokumentarna oddaja 21.55 Portreti: Elda Viler (za JRT) - 22.10 Poročila - 22.15 Propagandna oddaja 22.20 Posnetki z olimpiade Opomba: Ce se bo jugoslovansko košarkarsko moštvo uvrstilo v polfinale. bomo tekmo mašah na I. sporedu iii oomo temu prilagodili čase ostalih oddaj. Današnja kmetijska oddaja Ljudje in zemlja bo nekoliko drugačna od običajnih, sa so jo pripravili za celotno jugoslovansko TV mrežo. Na kratko bo spregovorila o družbenem kmetijstvu v Pomurju, kjer prav zdaj gradijo eno največjih in najsodobnejših pitališč za prašiče v Evropi. Sledil bo prispevek o prizadevanjih, da bi v Sloveniji ohranili obdelovalno zemljo in z osuševanjem pridobili novo. V škofjeloških hribih so se avtorji oddaje pogovarjali z Janezom Koširjem, kmetom, ki ima 40 govedi in krmo zanje pridela Obračun je ameriški rešiser Henry Ha t ha ivav posnel po romanu VVilla Jamesa. Zgodba je polna napetosti, akcije. Glavni junak Clay Lo-max (Gregorv Peck. na sliki) se po sedemletnem zaporu vrača, da bi se maščeval nad družabnikom. Oddajniki ii. tv mreže: 7.50 Propagandna oddaja 7.55 OI — veslanje, finale moški - 10.55 Rezerviran čas 11.20 OI — veslanjei finale 12.00 OI - boks. kvalifika cije, prenos (do 13..30) - 15.50 Propagandna oddaja - 15.55 Nogomet — četrtfinale (če se bo uvrstila YU> v odmoru Propagandna oddaja - 17-50 Propagandna oddaja - 17.55 OI — rokomet ženske Jugo slavija : SZ v odmoru Propa gandna oddaja - 19.20... 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža s filmskega festivala v Trstu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.50 Glasbena oddaja - 21.30 Igrani film (do 23.15) TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Narodna glasba - 11.55 Ljudsko zborovanje v Samarici. prenos -13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 14.30 Olimpijska kronika - 14.55 01 - atletika — prenos - 18.30 Rezerviran čas - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Akcija Stadion, jugoslovanski film - 21 .a5 TV dnevnik -21.55 Portreti: Elda Viler -22.15 Olimpijski pregled iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 28/VII Poročila - 16.40 Mi- 16.50 Propagandna oddaja -16.55 Vaterpolo Jugoslavija : Italija, prenos - 17.55 Propagandna oddaja - 18.00 OI — rokomet Jugoslavija : SZ, moški — prenos v odmoru Obzornik - 19.15 Risanka • 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 R. Piwowarski: Slepe miši J. Janicki: Prosta sobota, poljski drami - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Kulturne diagonale - 22.15 V znamenju - 22.30 Propagandna oddaja - 22.-35 Posnetki z olimpiade Opomba: Ce se bo jugoslovansko košarkarsko moštvo uvrstilo v polfinale. bomo tekmo prenašali na I. sporedu in temu prilagodili čase ostalih oddaj Dve krajši deli iz poljske televizijske produkcije bosta brez dvoma prijeten uvod v poletni večer. Obe sta sodobni in komedijsko obarvani. Slepe misi kažejo mlad zakonski par pred ločitvijo, ki ga prihod ženine matere prisili, da igra srečna zakonca. Prosta sobota pa je realistična komedija. Voznik pripoveduje zasliševalcu o zgodah in nezgodah, ki so se mu pripetile neko prosto soboto. Oddajniki ii. TV mreže: 14.35 Test - 14.50 Propagandna oddaja - 14.55 OI — atletika — finale, prenos -19.00 Rezerviran čas - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.10 Serijski film - 22.00 Kronika puljskega festivala (do 22.45) TV Zagreb — I. program: 14.15 Poročila - ,14.20 TV koledar - 14.35 Olimpijska kronika - 14.55 01 — atletika — prenos - 19.00 Sola za junake - 19.30 TV dnevnik -20.00 Paviljon 6, TV drama -21.15 Glasbena oddaja TV Ljubljana - 21.45 TV dnevnik - 22.05 Olimpijski pregled gandna oddaja - 22.30 Posnetki z olimpiade Opomba: Ce se bo jugoslo-vansko košarkarsko moštvo uvrstilo v polfinale. bomo tekmo posredovali na I sporedu in temu prilagodili čase ostalih oddaj Sovjetsko nadalje vanko v treh delih Dnevi Turbinovih so posneli po istoimenski drami Mihaila Bulgakova. Na pisal jo je 1926. leta. kritika pa jo je ožigosala kot »apologijo bele garde«. Bulgakovi junaki, beli oficirji, niso prikazani povsem črno. ampak kot ljudje z različnimi pogledi na svet. Zgodba se odvija 1918. leta v Kijevu, ko so bogato ('krajino zasedli Nemci in se proti mestu prebija rdeča armada z dvema oklepnima vlakoma. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 Propagandna oddaja - 18.00 01 -odbojka (ženske), finale, prenos - 19.30 T V dnevnik -20.00 Porota, dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.55 Poezija - 21.40 Abba v Švici, (do 22.401 Opomba: Ce se bo jugoslovansko nogometno moštvo uvrstilo v polfinale. homo tekmo prenašali od 17.55 do 19.20 TV Zagreb - I. program: 14.45 Poročila - 14.50 T V koledar - 15.05 Olimpijska kronika - 15.30 - 01 - boks. četrtfinale, posnetek - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30" T V dnevnik - 20.00 Papirnati mesec, ameriški film - 21.4f TV dnevnik - 22.05 Olimpij ski pregled /© ljubljanska banka /O ljubljanska banka 16.35 nogodci v glasbeni deželi Temeljna banka Gorenjske TOREK, 29/VII 15.50 Propagandna oddaja -15.55 OI — vaterpolo Jugoslavija : SZ, prenos (do 17.00) 17.45 Poročila - 17.50 Colar-gol, lutkovna serija - 18.05 Glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.35 Obzornik - 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 M. Bulgakov: Dnevi Tubrino-vih.'TV nadaljevanka - 22.10 V znamenju - 22.25 Propa - Temeljna banka Gorenjske SREDA, 30/VII 10.55 Propagandna oddaja -11.00 01 - košarka, moški za III. mesto, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 12.45 OI — rokomet, moški za III. mesto, prenos (do 13.45) - 17.45 Poročila - 17.50 Velike rastave, dokumentarna serija - 18.15 Glasbeni triangli: B. Britten in človeški glas - 18.45 Obzornik -19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna. Plesni mojster, poljski film -21.45 V znamenju - 22.00 Propagandna oddaja - 22.05 Posnetki z olimpiade Opomba: Ce se bo jugoslovansko košarkarsko moštvo uvrstilo v finale, bomo tekmo posredovali na I. sporedu od 18.15 do 20.15 in temu prilagodili ostale oddaje Poljski filmi iz zadnjega obdobja večinoma osvetljujejo trenutne pojave v sodobni poljski družbi. Tak je tudi Plesni učitelj režiserja Fe liksa Falka. ki kaže življenjsko zgodbo in poklicne težave mladega fanta. Njegovo delo je. da skrbi za dobro počutje gostov na zabavah. Je menedžer glasbenih ansamblov, humorist pa seveda tudi plesni učitelj, kadar je potrebno. Ža navidez lagodnim življenjem se skrivajo različne težave. Boj za vsakdanji posel je samo ena od njih. Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Propagandna oddaja - 15.05 - OI altetika — finale, prenos -19.00 Glasbena medigra 19.30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč . 21.15 Včeraj, danes, jutri -21.25 Izobraževalna oddaja -21.55 Kronika poljskega festivala (do 22.40) Opomba: Ce se bo jugolo-vansko . rokometno moštvo uvrstilo v finale, bomo tekmo posredovali na II. mreži od 19.00 do 20.00 TV Zagreb — I. program: 9.55 OI — košarka, ženske i 1.00 OI - košarka moški, prenos - 12.30 OI — rokomet, finale za III. in IV. mesto, prenos - . . . Poročila ... TV koledar ... Olimpijska kronika - 14.55 OI — atletika, prenos - 18.15 OI — košarka moški, finale, prenos -20.10 TV dnevnik - 20.25 OI — rokomet finale, posnetek -21.25 OI — boks. posnetek -22.25 Olimpijski pregled 23.25 TV dnevnik /O ljubljanska banka 16.10 Poročila -koledar - 16.30 01 — prenos - 19.30 TV 20.00 VAbilo z kviz 21.05 Ah se dovolj poznamo -dnevnik - 22.25 pregled AO ljubljanska! Temeljna banka Gorenjske Četrtek, 3i/vii 18.00 Poročila - 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje -18.35 Obzornik - 18.45 Graditelji, reportaža - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Tretja razsežnost - 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Odprto za ustvarjalnost: Mladi ustvarjalci - 22.15 V znamenju -22.30 Propagandna oddaja -22.35 Posnetki z olimpiade Oddajniki ii. tv mreže: 16.05 Test - 16.20 Propagandna oddaja - 16.25 OI -atletika, finale — prenos -19.20 OI - boks polfinale. vključitev v prenos - 20.00 Neposredni stiki - 22.30 Včeraj, danes, jutri t v Zagreb -1. program: 13.35 Olimpijska kronika -14.00 OI - boks, polfinale Temeljna banka i PETEK, 1/VIII 14.45 Propagandna 14.50 OI - atletika, prenos - 17.55 Poročila -Leti. leti pikapolonica, ška nadaljevanka Priljubljene zgodbe: -1 čica - 18.35 Obzornik Cez tri gore: Bene&ki I 19.15 Risanka - 19.20 19.26 Zrno do zrna T V dnevnik - 19.55 gandna oddaja - 20.00, ska srečanja, prenos Propagandna oddaja Bratje Sackettovi. film - 22.15 V zni 22.30 Nočni kino Trije prijatelji i njih letih (John vetes. Peter Falk. Gazzara) se zaradi četrtega grozna zt V njihovem spoznamo vse čene ideale, raa«>_ in nezadovoljstva, pričanju, da je begniti pred takim nom življenja, tnif v Anglijo. Toda brez uspeha: ,<5e samo pijejo. VLst igralci so odlični, zl prizorih, ko irnpm rajo dialoge, kajti Cassavetes kot režit scenarist filma Molj« vztrajal na vnaparei ločenih pogovorih. Opomba: Ce bo igrala slavija. bomo ob 19.45 prenašali 18.1 srečanje za III. mesto Oddajniki II. T V mrete 13.35 Test - 1&sq p-gandna oddaja - 1 ;i 55 Qj kajak moški 500 m \ tek 16.15) - 17.20 Ql _ moški 500 m finale, p] 17.45 Propagandna odd* 17.50 OI - odbojka, m finale — prenos - 193 dnevnik - 20.00 Kronika skega festivala - 21.00 X< danes, jutri - 21.05 [ mentarna reportaža Baletna oddaja - 22 ' « lija. francoski film Ido >• TV Zagreb - I. program 14.10 Poročila - l4 j-koledar - 14.30 Olimrn kronika - 14.50 OI J a" - finale, prenos - 17.50! zerviran čas - 18. M) 01 nogomet za iii. mest0 igra Yu) TV dnevnik Jadr* ska srečanja - prenos Zl zločin, serijski fj^ dnevnik - Olimpijski pnK NOVO V KINU Jugoslovanski režiser Aleksander Mandič je v filmu Osebne zadeve spregovoril o mladih na križpotju življenja. Svoboda, ki so jo tako vroče želeli, da se jim smehlja v svoji varljivi lepoti. Ko že kaže. da so jo dosegli, jim je najmanj blizu. Ambiciozni in neodločni, lepi in povprečni, hrabri in prestrašeni, zdravi in drgeta vi stojijo pred življenjem in pred svojim prvim »velikim poletjem«. Med zadnjim dnem v šoli, ko je ves svet njihov, in prvim dnem na fakulteti, ko je njihova usoda odločena, preštevajo dneve, ki bodo lepi le v njihovih spominih. Štiri minute za štiri milijarde je italijanska akcijska kriminalka. Pripoveduje o »možganih« tolpe, imenovanem »advokat«. ki uide iz zapora, da bi uresničil rop stoletja. Z njim pobegne tudi Rafael. Rop uspe, kljub temu pa so »advokatovi« načrti zmedeni. Njegova žena se zaljubi v Rafaela in mu prenese vse »advokatove« namere. . KINO Naslednja dva filma sta prežeta z glasbo. Prvi. Kaskade rji in rockerji. prihaja iz Nizozemske. V njem se prepletajo razburljive scene s snemanja nekega akcijskega filma, kjer se avtomobili zaletavajo kot za šalo. s spektakularnimiprizori ročk koncerta. V Orkestru kluba osamljenih src narednika Fepperja. ki je nekakšna glasbena inačica čarovnika iz Ozza. sodeluje cela vrsta pop zvezd. Glavni so člani ansambla Bee Gees. ob njih pa bomo videli še igralca Petra Framptona in Sandv Farmo. Aemsmith. Earth. " and Fire. Stargard. A lice Cooper in druge. Wind KRANJ CENTER 25. julija amer. barv. film VELIKI JACK - JAVNA HIŠA V SINGA PURU ob 16.. IS. in 20. u h 26. julija amer. barv. film VELIKI JACK - JAVNA HIŠA VSINGAPURU ob Ifi.. IH. m 20. uri. prem. ital. ban. filma 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 22. uri 27. julija angl. ban. mlad. film BUGSY MELON ob 10. uri. amer. ban. film VELIKI ■JACK - JAVNA HIŠA V SI NG A PURU ob 15.. 17. in 19. uri. prem. amer. barv. glasb, filma ORKESTER KLUBA OSAMU ENIH SRC NAREDNIKA PEPPERJA ob 21 itn 2H. julija akc. ital barv. film 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob IH.. IH. in 20. uri 29 julija ital. barv akc. film 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob IS.. I H. in 20. un ■ lO.julija angl. ban. srhljuka PREROK RA ob 16.. I H. in 20. uri ■II. julija amer. barv. pust. film MORILSKI A l TO ob 16. IH. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 25. julija amer. barv. glasb, komedija BRILJANTINA ob 16.. IH. in 20. uri 26. julija hong. ban-, karate film NA ZMAJEVI POTI ob 16. uri. ital. ban. nest. film LJUBEZEN IN KROGLA ob IH. un. nrgen barv. erot. komedija ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 20. uri 27. julija hongk. barv. karate film NA ZMAJEVI POTI ob 14. in IH. uri. amer. barv pust. film MORILSKI AVTO ob 16. un. prem Itoland. barv. pust. filma KASKADER■ JI IN ROCKERJI ob 20. uri 28. julija halami, barv. glasb. pust. film KASKADER JI IN ROCKERJI ob 16.. /*. in 20. uri 29. julija boland. ban: glasb. pust. /i/m KASKADERJl IN ROCKERJI ob 16. /s. m ■jo. uri .10. julija premiera domačega htm . fdmo OSEBNE ZA DEVE ob 16.. IH. in 20. uri ■ ll.juliia fram: barv. thriller TO NORO A MER IS KO DEKLE oh 16.. IH. u, 2<>. uri * Tržič 26. /u/i/a amer barv. .akti/, film NKSRE CA NA I.ISIJl 401 <>b IH. in >0 un. premier, amer barv glasb filma ORKESTER Kl.C BA OSA M hI ENI H SRC NAREDNIKA PEPPERJA ob 22 un 27. julija hongk. bari. karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 15 un. amer han akc. film NESREČ A NA I.IMJI 401 ob 17. m- l'i un. premier, ital barv. akti/ kri miiialh- -I MINUTL ZA 4 MILIJARDE oh 21. un 2H /uli/u hongk buri /tirale fi/ni \.\ ZMAJEVI POT/ ob IS; uri. premiera dome čega barv. filmu OSEBNE ZADEVE Dh 20. uri 29. julija amer. barv. l/ub. tiroma TREM TEK ZA TRENI 'TKOMoh IH. m 20. uri ■ 10.julija domači barv. film PRIŠEL JE CAS ZA L/l 'BEŽEN ob IH. in 20. uri ■II. julija itai. barv nest. film LJl 'BEŽEN IN KROGLA ob IH. m 20. uri Dom Kamnik 26. julija amer barv. pust. film MORILSKI A VTO ob IH. in 20. uri. premier, ho/antl. barv. pust glasb, film KASKADERJl IN ROCKERJI ob 22. ur, 27 julija ital. barv ivest. film LJUBEZEN IN KROGLA ob 15. uri. argent barv. erot. komedija ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 17. in 19. uri. prem. amer. barv ljub. drame TRENUTEK ZA TRENI 7' KOM ob 21 uri 28 julija ital. barv nest. film LJUBEZEN IN KROGLA ob I H. in 20. un 29. julija h*>ngk barv. karate film NA ZMAJEVI POTI ob IH. in 20. un ■ 10.julija amer. barv. /i/m VELIKI JACK - JAVNA HIŠA V SINGAPURU ob IH. 1,1 20. uri ll.juliia angl htm srhliuka PREROK BA ob IH. in 20. un Česnjica 25. julija /rane barv. thriller TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 20.10 27. julija amer barv. glasb film URI L) ANTI NA oh 17. un Duplica 26. /u/i/a domači ban. film PRIŠEL JE ČAS ZA Lil BEŽEN ob 20. uri 27. /u/1/0 nem barv pust u-est film WINE TOU V DOLINI SMRTI t,b 15. m 17 uri. amer. barv pust. film LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ah 19 un •tO. /u/i/a ho/antl barv />ust glasb film KASKADERJl IN ROCKERJI ob 20 uri. itn/, barv akt kriminalku t MINUTE ZA I MILIJARDE «b 20 un Komenda 25. julija timtr buri . gro://ii ko PREROK BA ob 20. uri 26. /uti/a amer. bari l/uh tiramo TRE VI TEK ZA TRENUTKOM „b 20. uri. amer barv. pust /,/,„ ČUVAJ DIVJINE oh is. „ri Škofja Loka - SOKA 25. juliju angl. film SLEDOVI IZSII-IE VANJA ob I H. m 20. un 26. 111 27.julija amer /dni JEREMIAH JOHNSON ob 1 h. m 20. un 29.julija nitaz. vojni film BOJ ZA ZIV LJENJE IN SMRT ob 20. uri ■ 10. julija ni;o. 11,/nt film BOJ Z. I ZIV l-IESJE IN SMRT oh I h. 1,1 >o un Železniki - OBZORJE 25. julija amer. film JERE\fiA , SON ob 20. uri 26. julija angl. kri m. film s/ JTrvu SILJEVANJA ob20. uri 27. juli/a amer. gro:. NOC C a Pon IH. m 20. uri :i(). /uli/a amer. fantas. />"/m OSMI P()TNIK ob 20 uri tuu I Mfl I Jesenice - RADIO 26 in 27.julija domači i,„n, TORSKI MORNARJI ,,b 17. i„ "J 2H. in 29. julija amer. thriller Ar\V.'^ DUH KI UBIJA ob 17. m 19. Un *>MF .10.julija ital. ljube, film /Y)7Yj.-,v ANITOoh 17 in 19. uri Jesenice - PLAVŽ 25. /u/i/a domači film \'RNJTfr\ 20. uri 26. in 27. julija amer. film /Vii#rvli Dl H KI l BIJ A ob IH. m 20. Itn * 2H. tn 29 julija domači film ATkivif* MORNARJI ob IH. in 20. uri Dovje — Mojstrana 26. julija fram: film OR()^x/A't bMP MARSOVCEM ob 19.10 ' 27. julija amer film SMER \fK-i<, I9..I0 Kranjska gora 26. julija amer film SMER \ff-f.fi<: 20 uri :W. julija amer film lX)ME.\/j^A I BIJ A ob 20 uri Kino RADOVLJICA 26. /uli/a ital. barv film RO('K'\ tt^n is uri. amer bon film FANt/k- 7 ZI LIJE ob 20. uri " •« ■ 27. julija amer. barv film F A \—r> u BRAZILIJE ob /H. Uri. fmn, L^T ' film ŽEPNI 1,11 BlMECoft+t/. Kino BLED 26. julija angl ban: knm /j/m SjU.„ v NI U ' ob IH uri. fram: ban. fiim ri*c5-»r' NI ŠARM BI RŽOAZIJE ob 20. Un 27. /lilija amer. ban: knm. fi/n, ,, Al MEJI SMRT! ob /H. un „»ST*] knm film SMRT NA NILU oh gn . 2*'' ------ i.-.. tlim. r, 2H.julija amer bari BRAZILUE ob 20 uri >9 /uli/a amer. ban BRAZILIJE oh 20. un ki /ulija fram: han :abav r,/,„. LJUBIMEC ... - *- "n film F.ANr film Fa\TJE f „b 20. Uri Hohinj - Boh. Bistrica >h /uh/u umri /m'1 knm film K()\U v4 VtEJISMRTIOh 18.in20.ui K- /uliia /mm bor, tdm D/SARf* š \R\f BURŽOAZIJEot> /- mM un kopamo se samo v morju 13. avgusta v blagovnici ^etalke v Ljubljani, Mariboru in > prodajalni v Kamniku posebno Qogata izbira kopališke opreme. V kopalnici preživimo kar precej časa, zato si jo uredimo tako, da nam bo všeč in da bo uporabna. Predno boste začeli s prenovo ali dopolnjevanjem se oglasite pri nas, saj: — dobite vse na enem mestu, — strokovno vam svetujemo, — pri večjih nakupih vam blago prepeljemo zastonj (do 40 km od prodajalne), — kabine za tuširanje Sigme iz Žalca pa tudi montiramo zastonj, — opozarjamo vas na tovarniško znižanje elementov oranžne »Kolpe« iz Novolesa Metalka in Marles-Maribor, Novoles-Novo mesto, Sigma-Žalec, Meblo-Nova Gorica, Gorenje-Velenje, Svilanit-Kamnik,' Inkop-Kočevje, vam zagotavljajo novo in prijetno počutje v vaši kopalnici. © metalka Komunalno podjetje Kovinar Jesenice TOZD NIZKE GRADNJE Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo za opravljanje naslednjih del: 1 KLJUČAVNIČARSKO-VARILNA DELA Pogoj: - poklicna Šola ključavničarske stroke z opravljenim izpitom za varilca ~* najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj 2. KOVINOSTRUGARSKA DELA Pogoj: - poklicna šola kovinostrugarske stroke ~ najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj ^elo zaru/u jfmi) za nedoločen čas S polnim delovnim časom, kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj pomjejC £»«niene prijave na S«*lov: ^omunalno podjetje Kovinar Jesenice, komisija za delovna ^zmerja TOZD Nizke gradnje, Jesenice, Spodnji Plavž 6 v 15 "tieh od dneva objave oglasa. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ešpeceriDa ©o©e V RADOVLJIŠKI OBČINI 26.7.1980 MARKET »DOBE« BLED. Kajuhova 3 SAMOPOSTREŽBA, RADOVLJICA. Kranjska 11 MARKET »DELIKATESA« BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) trgovine so odprte od 7. do 19. ure. MARKET »DELIKATESA« BLED, Cesta svobode 15 -__fv^Park hotelu) trgo od 8. do 21. ure Odprta kopališča na Gorenjskem i BLED Odprto: 8.-18. Cene: odrasli otroci mladina kabina omarica ležalnik tedenska karta s kabino tedenska karta z omarico JESENICE - UKOVA Odprto: 8.-18. Cene: do 14. ure: otroci, dijaki odrasli po 14. uri: otroci, dijaki odrasli RADOVLJICA Odprto: 9.-18. Cene: med tednom: otroci 12 din odrasli 20 din otroci 20 din odrasli 5 din KROPA 10 din 10 din Odprto: 9 5 din Cene: 10 din otroci 130 din mladina 100 din odrasli TRŽIČ Odprto: 9. Cene: otroci mladina odrasli 15 din KRANJ 25 din Odprto: 9.- Cene: 8 din otroci 15 din mladina odrasli KAMNIK ob sobotah, nedeljah praznikih: 7 din lOdin 14 din 10 din 15 din 20 din Odprto: 9.-18. Cene: otroci - do 6 let brezplačno mladina - do 15 let - 8 di;, odrasli 16 din ž Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Tekstilnega in obutvenega centra Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 UČITELJA praktičnega pouka v konfekcijskem odseku Pogoj: — konfekcijski tehnik 1 UČITELJA praktičnega pouka v tekstilnokemijskem odseku Pogoj: — tekstilnokemijski tehnik 1 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v obutvenem odseku Pogoj: — čevljarski tehnik £a vsa dela in naloge se združuje delo za določen čas in sicer od 1.9.1980 do 31.8.1981. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na ^aslov: Tekstilni in obutveni center Kranj, C. Staneta Žagarja štev. 33. O, sž - VERIGA LESCE TOZD TIO irrterexport .»- J U R i J ANA > telefon 3^-995,327-947 322-58 telex 31279 yu T^M^M TOZJErT •Potovalna agencija. Vabi k sodelovanju več - REZKALCEV - STRUGA^fUEv - STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV - ORODJARJEV - STROJNEGA INŽENIRJA I. stopnje Obenem obveščamo vse kandidate, da smo se preselili v nove delovne prostore, kjer so pogoji dela bistveno ugodnejši kot v starih prostorih. Interesenti naj vloge z dokazili o strokovnosti pošljejo na naslov S2 — Veriga Lesce, Alpska 43, Lesce, Kadrovska služba, Rok za prijave je 30 dni od objave v časopisu. Tudi letos vas Vabimo na naše tradicionalne počitnic jateljsko, Sončno m toplo 1 e v pri- TUNIZIJO PO ZNIŽANIH CENAH OD 15.7. DALJE 7. oz. 14 dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH v HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK! Pohitite s prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme. DRUGA OBLETNICA KOŽUHOVEMU . f S JANEZU iz H rastja 150 v spomin Dve leti je tega, odkar odšel si od nas, od takrat vedno žalost je pri nas. Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala Žalujoči: oče, mati, brat Bojan, sestra Darja in teta Kati MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam 1200 kosov STREŠNE OPEKE, cena 2 din. Zadraga 8, Duplje, Brejc Albina 5811 Ugodno prodam toplovodni KOTEL, po nemški licenci SFK. Jakša, Orehovlje 19, Kranj 5819 Prodam PSA čistokrvnega nemškega ovčarja z rodovnikom, starega 15 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 5963 Prodam rabljeno ročno izdelano visečo KUHINJSKO OMARO 152 centimetrov s pomivalnima posodama in emajlirano omarico z dvema koritoma. Cankarjeva 12, pritličje levo, Tržič 5964 Prodam TELETA, okoli 100 kg težkega. Zgoša 47, Begunje na Gor. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, svaka NIKA BAJŽLJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno sosedom, sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, vence in ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem tovarne Iskra Otoče, njihovemu predstavniku za govor, pevcem iz Naklega, gospodu župniku, gasilskemu društvu in Servisnemu podjetju Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala Globoko žalujoči: žena Fanika, sin Bojan, hčerka Romana ter sestre Milka, Minka, Slavka in bratje Filip, Janez in Zdenko z družinami Cegelnica, Naklo, Ž i ganja vas, Kranj, Sevnica, Videm-Krško, 21. 7.1980 V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila ljubljena mama, babica in prababica MARIJA STRŽINAR roj. Demšar iz Hlavčih njiv Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, nadalje vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, delovni organizaciji Termika, kuhinji Golnik in gostišču Mangart za podarjene vence in izrečena sožalja. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala tudi upokojencem in praporščakom. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni: hčerke Mici, Slavka, Pavla, Anica, Milka in Kati z družinami; sinovi Mirko, Rudi in Tomaž z družinami ter sin Franc ZAHVALA V 58. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC ČESEN p. d. Kocjanov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožali*1 darovano cvetje in vence ter drugo pomoč v težkih trenutkih Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji in sodelavce^ Jskre Kranj, Sava Kranj in Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. Zahvala tudi zdravnikom za zdravniško pomoč, pevcem za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede. Vsem, ki ste .se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kranj, 15. julija 1980 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka VALENTINA BAJŽLJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno sosedom, sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna • zahvala pevcem iz Naklega, gospodu župniku, sodelavcem tovarne Tekstilindus, Iskre. Planike ter predstavniku vzdrževalcev za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala.. Globoko žalujoča žena Albina, sinova Zdravko in Stojan ter sestre Milka. Slavka. Minka in bratje Niko, Filip, Janez in Zdenko z družinami Cegelnica, Naklo, Ziganja vas, Bitnje, Kranj, 16. 7.1980 Ugodno prodam okrog 2000 kosov strešno cementne opeke. Stahovica 20/B pri Kamniku 5966 Mlade PSE BOKSER JE z rodovnikom takoj prodam. Pehare Darja, Bistrica 22/B, 64290 Tržič, telefon 22-171 dopoldne, interno 272 5965 Prodam 3 OKNA z roletami po stari ceni. Velikost 140 x 120, 210 x x 137 in 120X 137. Podlubnik 294, Sk. Loka 5967 Prodam ralbjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Gubane. Šorlijeva 3, Kranj 5968 Prodam TELETA za rejo ali zakol. Star je 6 tednov. Naslov v oglasnem oddelku 5969 Prodam novo ŠPORTNO KOLO znamke staiger na 10 prestav. Pe-ternel, Mošnje 22, Radovljica 5970 Ugodno prodam: komplet opremo za snemanje in predvajanje zvočnih filmov super 8 (kamera, stojalo, reflektor, kinoprojektor z mikrofonom, lepitnica, montažna miza, platno, miza za kinoprojektor) za 30,000 din; gostilniški PLINSKI ROŠTILJ za 10.000, din; juke box za 8.000, din; ZMRZOVALNO SKRINJO za 3.500, din; HLADILNO VITRINO za 1000 din; 2 PULTA za prodajo sadja za 2000 din; TOVORNI AVTO OM, letnik 1970 za 120.000 din in OSEBNI AVTO mercedes 230, letnik 1969 za 110.000 din. Informacije: Bife na letnem kopališču Kranj, telefon 21-235 5971 Prodam rabljeno KOSILNICO od zetorja. Dvorje 17, Cerklje 5972 Prodam nov mizarski tračni BRUSILNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 5973 Prodam elanov ČOLN T-310. Gašperšič, Sitarska 10, K ran j 5974 • Prodam sobna VRATNA KRILA od 60-90 cm X 190 višine, 2 metra suhih BUROVIH DRV in dvojna železna VRTNA VRATA 90 X 100 centimetrov. Britof 174 5975 Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO. Cena 5.000 din. Tepina, Golniška 89/a, Kokrica 5976 Prodam stoječo OTAVO. Vele-sovska c. 27, Šenčur 5978 Prodam SEMENSKO REPO. .Suha 29, Kranj 5978 Prodam 2000 kosov STRESNE OPEKE špičak. Mihelič Marjan, Zg. Bitnje 232, pri puškami 6004 Prodam HLADILNIK gorenje, električni ŠTEDILNIK, ELEMENTE za kuhinjo, OMARO za dnevno sobo. Vojvodič Krsto, Na trati 54, Lesce, telefon 74-895 6005 Prodam KRAVO dobro mlekarico. Mavčiče 25, Kranj 6006 Prodam OTROŠKI športni voziček. Kozjek, Bavdkova 7, Stražišče 6007 Prodam dobro ohranjeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Sitar Ciril, Grosova 12, Kokrica 6008 Prodam 2 TELETA simentalca, stara po 14 dni. Strahinj 18, Naklo 6009 Ugodno prodam ZMAJA za letenje za začetnike, ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika. Salmič Franc, Pivka 6, Naklo 6015 Prodam brejo kravo, ki bo četrtič teletila in telička starega en teden. Glinje 12, Cerklje 6019 Prodam dva kubična metra smrekovih PLOHOV. Lahovče 60, Cerklje 6020 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg. Posavec 16, Podnart 6021 Prodam ohranjeno MOTORNO KOSILNICO BCS 110. Velesovska 1, Šenčur «022 Prodam LOVSKEGA PSA - zasavskega goniča, starega 9 mesecev Partizanska pot 12/*. Kokrica, rv ran j 6023 Prodam novo, italijansko, NAKLADALNO PRIKOLICO 10 kubično. Zan Franc, Pševo 5, Kranj Ugodno prodam HSR 45 HI-FI, Ei-Niš, gramofon TOSCA HI-FI in MAGNETOFON ITT-HI-FI s slušalkami. Kropa bi. 3a, Toman 6025 Poceni prodam GLASBENI CENTER gorenje, komplet z boksi, vse še v garanciji. Triller Tomislav, Bistrica 165 pri Tržiču 6026 Prodam PUNTE za gradnjo in LATE za kozolec. Pičanova 5, Šenčur 6027 Ohranjeno SPALNICO prodam za 4500 din. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6028 GUMIJAST ČOLN Beograd šport za 5 oseb, MOTOR tomos 4 in večji ŠOTOR ugodno prodam. Informacije na telefon 064/25-047 od 12. do 18. ure v petek in soboto 6029 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo in GUMI VOZ. Krt Matevž, Jezerska c. 90, Kranj 6030 Prodam JADRALNO DESKO wind surf, primerno za začetnike, za 4.000 din, Frlic, Zevnikova 5, Orehek, Kranj 6031 KOKOŠI, zaklane in očiščene, za v skrinjo dobite po naroČilu pri Bajdu, Križe 81 6032 Prodam KRAVO frizijko, s prvim teletom, ali po izbiri. H rastje 51 Prodam PEČ na olje Emo 8. Telefon 24-796 6034 Prodam 28 kom belih STEKLENIH PRIZEM za okno. Brezar. Britof 112 • Spet bodo izbrali lepotico Bledi BLED - V soboto, 2«. jai ob 20.30 bodo v plesni dVon Kasina izbrali najlepee ** Bleda. Blejako turistič društvo in hotel Park po p letnem premoru oživljata f ^ redite v, ki popestri blejski' r: letni turistični utrip. Za*? £ je zaradi obnove dvora* Kazini. Prijave sa tekmovii i zbira recepcija hotela park ^ forar* ta* * Prodam novo SPALNICO Ms * ELEKTRIČNO OMARICO * gradbeno barako in GRADBF ^ BARAKO. Dušan Ferjan ft v 131, Bled Prodam IZRUVAC j* kj*£ Ddttinger. Trata 10, Sk. Loka ' ^ Prodam SADIKE avstri* RADIČA. Eržen, Žabnica 59 «* ^ 44-561 ^ Prodam: 25 kosov SALONIT PLOŠČ, primernih za kozofe ^ barako, 30 kosov MODEL 100 ZIDAKOV, LUTZOVO ŠTEDILNIK na trdo gorivo gorčičeva 12, Čirče Prodam JEDILNI KR0* igor - tudi za krmo. Žabnica 1: ^' *^ Prodam PRALNI STROJ : gorenje za 3.000 din. Jasodic ; Kidričeva 7, Kranj Prodam 7 ha GOZDA v Zav^ Ljubno 17, Podnart . Prodam SEME rdeče d*o*^ TRAVE. H rastje 55, Kranj K Prodam 2 toni SVE2FC4 ^ MENTA. Telefon 69-016 Prodam nov PRALNI ST*; Salmič Franc, Pivka 6, Naklo" Prodam globok OTROŠKIv ČEK tribuna za 1700 din 7W' Erika, Križe 62/a, Tržič Prodam ŠOTOR holandsta rs lave s tremi spalnicami T J*™-* telefon 064/81-920 Prodam CEMENT sn ™ in PREBIRALNIK ^m" Naslov v oglasnem oddelku Prodam KRAVO sirnen talke le letom ali brez. Soklič, Selo 22 Prodam KRAVO po izbiri k! kratkem teletila. Podru Gorje Prodam PUJSKE stare. Mežnarec, Selo 22 Prodam ŠOTOR Induola, za 4 osebe. Naglic, Britof 264 Prodam 33 komadov «=,,», k STOVIH PLOHOV 15o x 35^ stopnice. Kalinškova 29, G*>ri* X* Prodam KRAVO, ki b6 in LADO standard, letnik 1972 3jr 1^*" menjalnik za OM tigroto. Barle -.^ter, KraSnova 5, Kranj (za to-^moIBI) 6011 -prodam AUDI 60. letnik 1972. "I?*lično ohranjen. Kurirska pot 15. *i mskovo. telefon 26-038 6012 ^^rodam PRINZA 1200 celega ali rezervne dele. Cerne. Alpska c. 7. 1 7*1 6013 A^Tj!odno prodam dobro ohranjen 3, N 4. Stritar Miran, C. na Klanec -Kranj 6014 ^■k-**rodam karambolirano ZASTA-101. letnik 1974. Praprotna J>ca 21. Cerklje 6041 ^^^**rodam osebni avto VVV za re-*>ne dele. STROJ je še dober. ^Relj Lenart 1, Cerklje 6042 *wProdam MOTOR CZ 350. Hotele 54, Preddvor 6043 |*rodam spredaj karambolirano ^ODO, letnik 1970, skupaj ali po 'ih. Ogled v soboto in nedeljo. Ana, Pristava 80, Tržič 6044 godno prodam PONY EXPRES. £jak, Bistrica 93, Tržič 6045 ^l^rodam ZASTAVO 750, letnik *W 1. registrirano do junija 1981. il ^arno. Pire Maks, H rastje 81 6046 1 l^rodam ZASTAVO 750, letnik ■"^•^ 4. Žibert Janez, Ul. Janeza Puta ^jal/VI..Kranj 6047 l&N*°darr> novo tovorno PRIKOLI-za osebni avto. Velesovo 10, k*" ■» _ Osamljena upokojenka išče SOBO za poletno bivanje, medsebojno spoznavanje in pomor. Plačam dobro. Oddati ponudbe pod Osam fiena 5999 Ce ste samska in vas tare stanovanjski problem? ODDAM SOBO na mirnem kraju v Radovljici za delno pomoč samskemu moškemu: Oddati pomudbe pod Urejenost 6072 1 POSESTI 19.STRAN G LAS Kupim GARAŽO tripleks v Kranju. Informacije po tel. 064/26-304 po 20. uri 5994 ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HIŠO v okolici Komenda-Cerklje, kupim. Kermelj Miro. Foi-tova 6. Velenje 5995 Kupim vseljivo STANOVANJSKO HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6078 Kupim srednjeveliko POSESTVO ali samo ZEMLJO brez poslopij. Oddati ponudbe pod Od Ljubljane do Kranja 6079 ZAPOSLITVE 1 ^ Iščem VARSTVO za 20-mesečne-ga FANTKA na Bledu ali Radovljici v dopoldanskem času. Oddati pod Bled - Nujno 6001 ŠOFER B. C, E kategorije išče redno ZAPOSLITEV. Oddati ponudbe pod 1. september 6002 V varstvo vzamem otroka od 8 mesecev starosti naprej. Kranjec Marija. H rušica 71 /a. Jesenice 6071 s OBVESTILA; ENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija n. sol. o. Kranj TOZD GOSTINSTVO, n. sub. o TOZD VINO, n. sub. o. TOZD DELIKATESA, n. sub. o. TOZD PLANINKA Kamnik, n. sub. o. TOZD GOSTINSTVO ZELENICA Tržič, n. sub. o Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinske praznikeKamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice Priporočamo se s hotelskimi, gostinskimi in trgovskimi usluga- Gostilna LOVEC Gorice telefon 57-033 obvešča cenjene goste, da bo1 zaradi dopusta zaprta od 31. julija do 15. avgusta. S*« 6048 prodam ZASTAVO 750, letnik £2. Beton. Britof 135 6049 J^r»"odam ZASTAVO 750, letnik *?*C*!'0- Sladic Boris, C. 1. maja 61, ■ iJtij. telefon 21-021 6050 poceni prodam ZASTAVO 750, L^ik 1971, registrirano, potrebno *i barskega popravila. Zupančičeva kHuje, Kranj 6051 .*>r«-odam ALFA SUD, letnik 1974. ,3Sk?Dmezonom in čelado. Oblak ^ K0 ali dobite informacije na '. J ^*©n 064/21-503 v večernih urah . |> 6056 gnkw**odam LADO 1600, z dodatno ~" ^V!!?0, ^etn'^ 1979' s prevoženimi l;O0km. Habicht. Groharjevo na 6057 1220, V* PL;^ 12, Šk. Loka ^t. Vodarn CITROEN GS 12! EV »ik 1976. Finžgar, Begunje 128/a J & 6058 'V ^°dam ALFA SUD, letnik 1974 » HVASTAVO 750. letnik 1971. Po-y k*»ik. Mlaka 76, Kranj 6059 t\V^|t°dam spredaj karamboliran d* 8, letnik 1975. Pintar Tone, ^ ^Wl6,Šk.Loka 6060 L*s\|* ^lo ugodno prodam starejši R-4 štiri brzine. Eržen Ladislav, O^trova 7. Radovljica, telefon 1^17 6061 ►jNjdam avto AUDI 60, letnik »V Ogled možen vsak dan. Franc ^ Je, Valjavčeva 12, Kranj 6062 ^ MW 315, 1 leto star, prodam ali l^J^m vrstni red za novega. Dobava Hi Jevšek, Britof 209, telefon 61-201. dopoldan 6085 ***v>odam BMW 700, registrirano . h 1981. Krvina, Kropa 3/b- 6089 ^>^odam ZASTAVO 750, letnik ^- Kordež. Jamnik 7. 64245 Kropa Popravljam vseh vrst TRANZI-STORSKE SPREJEMNIKE, gramofone, kasetofone. Mulej Silvo. St. Žagarja 57. pri plinarni, Kranj 6003 Cenjene stranke obveščan, da bom imel delavnico zaradi dopusta zaprto od 28. 7. do 13. 8. 1980. KEMIČNA ČISTILNICA D. OGRIN, Cerklje 5885 Cenjene stranke obveščam, da bo MESARIJA KUNEJ v Šenčurju ZAPRTA od 4. do 31. avgusta 1980 zaradi delnega popravila delovnih prostorov 6017 Izdelujem načrte za centralno ogrevanje. Telefon 064/81-393 6076 Cenjene goste obveščamo, da bo zaradi čiščenja lokala in rednega letnega dopusta ZAPRTA gostilna PRI VIKTORJU, Partizanska 17, Kranj od 29. julija do 20. avgusta 1980 Za obisk se priporočamo. 6077 I PRIREDITVEN Krajevna skupnost, gasilsko društvo Naklo in Občinska gasilska zveza Kranj prirejajo 26. in 27. julija v Naklem PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA. 70-letnico gasilskega društva in srečanja žensk-gasilk OGZ Kranj. Pričetek praznovanja v soboto ob 17. uri pred kulturnim domom, v nedeljo ob 15. uri pred Gasilskim domom v Naklem. Obakrat igra ansambel Modrina 6074 Hotel Kazina Jezersko prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra STANOVANJA = R *^*ada mamica išče SOBO na j tj. Oddati ponudbe pod Poštena V^« 5997 ; ^ Y^am SOBO proti predplačilu za *«to. Partizanska 5 A, Bled „V^^tlam OPREMLJENO SOBO (^s.%^nernu dekletu. Naslov v oglas- 6073 oddelku ranj. Stavek: TK Go--ranj, tisk: ZP Ljudska vica, Ljubljana. Naslov uredništva hSSja CP Glas, K V?1* Krai O T Vica, Ljubljana. O Sprave lista: Kranj, Moie Pijadeja I. ^Tekoči raćun pri SDK v Kranju «te-V^A« 51500-403-31W9 - Telefoni: n. c. V V*4l, glavni urednik, odgovorni ured VSJ" uPrava 21-835, redakcija 21-860, ^^»erciala — propaganda, naročnina, oglati in računovodstvo 23-341. k^V*t>cnina za prvo polletje 1980 din - Oproiceno prometnega davka po Vojnem mnenju 421-1 72. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI OD 25. 7. DO 1.8. 1980 za občino Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., spec. Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-055 za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 OBLAK Marko, dipl. vet., Šk. Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 V dneh 25., 26. in 27. julija kličite (živinorejci z območja občine Radovljica in Jesenice) dežurno službo ŽVZG Kranj, tel. 25-779 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. skupina KRANJSKI KVINTET 6019 Gostišče Štefan Požar iz Drage prireja v nedeljo, 27. julija 1980. veliko VRTNO VESELICO v Begunjah na Krpinu. Igra kranjski kvintet 6018 Konjeniški klub Komenda prireja 27. julija 1980 ob 14.30 uri VELIKE KONJSKE DIRKE v okviru občinskega praznika občine Kamnik. Na programu je 11 točk. Nastopajo konji iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. Velika udeležba bo nastopajočih konj v preskakovanju zaprek. Vabljeni na veliko konjsko tekmovanje v Komendo. 6091 ČESTITKE Dragi mami Ani Štern z Jezerskega za 82. rojstni dan in god želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let, vsi njeni 5996 NAJDENO== Našel sem KOLO. Informacije na telefon 21-348 6000 Našla sem ZELENEGA PAPAGAJA. Oddam MAJHNEGA PSIČKA. Bled, Partizanska 4, telefon 78-137 6075 ALPINA tovarna obutve Žiri, Stara vas, 23, n. sol. o. TOZD Prodaja objavlja na podlagi sklepa komisije prosta dela in naloge! VODJE MARKETINGA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — visoka, višja izobrazba ekonomske smeri ali čevljarske smeri oz. čevljarska šola v Pirmasensu, — zaželjen tečaj za modeliranje, aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, — 3 oziroma 5 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih opravilih v industriji obutve ali zimsko-športne opreme. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija, 64226 Žiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka LUDVIKA TOMŠETA se iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje. mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo soborcem Kokrškega odreda, DPO v KS Tenetiše, Trstenik in Gorice, DO Sava Kranj, sodelavcem cevarne. rentgenskemu in ortopedskemu oddelku ZD Kranj, vsem govornikom za ganljive besede, praporščakom, pevcem iz Kokrice in godbi iz Kranja. Iskreno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnice na Golniku in zdravstvenim delavcem v ZD Kranj za dologletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Tenetiše, 21. 7. 1980 ZAHVALA Ob hitri in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete APOLONIJE BEŠTER Španco ve mame iz Podblice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom v Podblici, ki so nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in jo tako številno spremili na zadnji poti. Lepa hvala Inštitutu Golnik — oddelku za intenzivno nego za vso pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja. Posebna zahvala sodelavcem delovne organizacije Gasilci Kranj, sodelavcem Globusa-Merkur Kranj, delovni organizaciji Živila, TOZD Kavarna Kanj, Krajevni skupnosti Podblica, sosedom in vsem sorodnikom za podarjeno cvetje. Iskrena hvala gospodu župniku iz Selc za lepe poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem iz Selc za ganljive žalostnike pri pogrebnem obredu v cerkvi. Žalujoči vsi njeni! Nov dosežek brniškega letališča »Desetka« ni več rekorder LETALIŠČE BRNIK - Letalo DC-10 je bilo do srede ponoči največje in najtežje letalo, ki je pristalo na letališčlu Brnik. Od srede dalje pa je rekorder Luft-hansin Boeing 747 (Jumbo Jet), prirejen za prevoz blaga. Po šest-najsturnem poletu iz San Fran-cisca in postankih v New Yorku ter Frankfurtu je zračni orjak varno prinesel na Brnik nad 90 ton težak tovor, namenjen Iskri. Nad 90 ton blaga je je odprl in skozenj skladišča - Foto: d pripeljal Boeing je blago romalo Košnjek V sredo ponoči je na brniškem letališču pristalo doslej največje letalo Boeing 747 (Jumbo Jet) s tovorom, težkim nad 90 ton, last zahodnonemške družbe Lufthansa — Orjaški DC-10 ni več rekorder — Brniško letališče edino v Jugoslaviji usposobljeno za sprejem in hrambo tako velikega tovora Orjak je na poti do brniškega letališča preletel vso Ameriko, Atlantski ocean in lep del Evrope. Pristajanje je potekalo brez problemov, mehko, kot da bi piloti krmarili veliko manjše letalo. Pristanek tega letala je vzbudil veliko pozornost, obenem pa je dogodek izrednega pomena za brniško letališče, za njegovo vključevanje v zračni prevoz blaga, cargo imenovan. Brniško letališče se je že leta 1970 vključilo v mednarodni tovorni letalski promet, bodisi s pomočjo prevoza tovora v potniških letalih ali posebnih tovornih letalih. Tovorna letala letijo dvakrat tedensko do Frankfurta, za kar skrbi družba Lufthansa. Pomembni tovori so po zračni poti že prišli na brniško letališče ali odšli z njega. Naše letališče je tudi edino v državi opremljeno za sprejem takšnih letal z blagom. Ima hidravlične dvižne platforme, posebne viličarje, vozičke in valjčne proge ter skladišča za tovrstni paletnokontejnerski prevoz in skladiščenje blaga. Pred kratkim sta z brniškega letališča poletela dva Jatova Boeinga 707, ki sta prepeljala v Ugando 70 ton tovora. Nad 90 ton je teža blaga, ki ga je v sredo pripeljal orjak. Nalogi je bilo kos letalo, ki je dolgo 70 metrov, katerega razpon kril dosega 59,64 metra in višina 19,58 metra, poganjajo pa ga štirje motorji na krilih. Z blagom napolnjeno letalo tehta 363 ton, v trup pa lahko sprejme do 120 ton blaga. 157 ton goriva lahko sprejme v rezervoarje, potovalna hitrost pa znaša 950 kilometrov na uro. To letalo je za Iskro pripeljalo iz San Francisca lep del opreme za novo tovarno v Stegnah. V sredo prepeljana oprema je vredna 3,5 milijona dolarjev. Oprema je zelo občutljiva in je ameriški dobavitelj terjal letalski prevoz. Zaradi sredinega uspeha je pričakovati, da bodo takšna letala če pristajala in poletela z našega letališča, za katerega se vedno bolj zaradi ugodne lege zanimajo tudi v sosednjih državah. J. Košnjek Dan koscev na Sovodnju Novi Oselici pri Sovodnju ■ V nedeljo, 27. julija, ob začel deveti Dan koscei etnografska prireditev, ki jo prireja sovodenjsko turistično e hiše na Linhartovem trgu. Tudi ta spada med zaščitena poslopja v tem delu mesta. Pred dobrim tednom sta z obnavljanjem fresk začela restavra-torja Vinko Železmkar in Tone Mam/t iz Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja. Podobo Marije na levem krilu, ki gleda po trgu. sta že odkrila, očistila, zakitala in inficirala. Zdaj že re tušira ta. Freska nosi letnico J738. Za njo bosta odkrila še fresko na osrednjem delu hiše in obdelala tudi značilne robove hiše. Z obnovo Benedičičeve hiše bo Linhartov trg dobil spet novo. še žlahtnejšo podobo. — Foto: D. Dolenc Huda prometna nesreča na Jesenicah Dve žrtvi pločevine Voznik osebnega avtomobili ljanske registracije Štefan I star 26 let, s Preske pri Medw tega večera z neprimerno hi in pod vplivom alkohola voiii Mengšu. V blagem desnem ga je zaneslo s ceste v travo je avtomobil večkrat obrnil voznika so bili lažje p0^ sopotniki Ana Benek ai. Nebi Šalja, Bedžet Katarina Luštrek. MOTORIST V AVTOBl TRŽIČ - V četrtek, 17 treh popoldne se je v Tržiif* tila prometna nesreča primerne hitrosti in sredini ceste. Motorist nesreči huje poškodovan. Franjo Liška, star 29 | dne vozil kolo z motorjem Ravnam. Motorist, donia iz T je vozil po sredi ceste, tedsi nasproti pripeljal avtobus k: upravljal domačin Jane? star 48 let. Voznik avtobtf8 opazil, da vozi motorist ceste, zato je ustavil vendar je Liška vseeno tr, se hudo poškodoval. 1 vaša noga DOtrebuje ahko in mehko obutev JESENICE - V sredo, 23. julija, ob pol sedmih zvečer se je na Cesti železarjev na Jesenicah zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in nepravilne vožnje voznikov dveh osebnih avtomobilov. Voznika sta zaradi ran v nesreči umrla, ena oseba pa je bila lažje poškodovana. Gmotna škoda na vozilih ^naša 150.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila (sto-enka) ljubljanske registracije 59-letni Franc Ogrin iz Ljubljane je usodnega večera vozil po Cesti železarjev od Jesenic proti Kranju. Ko se je po blagem klancu proti odcepu ceste za gasilski dom Železarne približeval bencinski črpalki, je vozil po voznem pasu, ki je na- menjen nasproti vozečim avtomobilom za zavijanje levo. V tem trenutku pa je nasproti po istem voznem pasu pripeljal voznik golfa kranjske registracije 41-letni Jeseničan Janez Malenšek. Silovito trčenje je bilo zaradi nepravilne vožnje obeh voznikov neizbežno. Oba voznika sta bilo hudo poškodovana. Franc Ogrin je umrl med prevozom v jeseniško bolnišnico, Janez Malenšek pa v bolnišnici poldruge) uro po nesreči. V hudi nesreči je bila lažje poškodovana sopotnica v Ogrinovem avtomobilu avtomo-55-letna Olga Ogrin iz Ljubljane. V obeh vozilih so bili vgrajeni varnostni pasovi, pa jih potniki niso uporabljali. j k Gore so krute V soboto so v severni steni Triglava dobili truplo jeseniškega planinca Marka Surca, ki so ga pogrešali že od 13. januarja dalje NEPRIMERNA HlTRrwT NEVARNA HCKJA JESENICE - V sredo 23 1 med drugo in tretjo uro pope* je na Jesenicah pripetila pr-r nesreča zaradi neprimerne h* voznika osebnega avtomobila previdne hoje pešca. PeSec je* srečo le lažje poškodovan. Voznik osebnega avtomobil hodnonemške registracije S Raasch Otto - Helmut Ju vozil tega dne iz Kranjske_go* Kranju. Na Jesenicah je n* železarjev zaradi neprimerne sti s prednjo stranjo voifc pešakinjo Zdravko Timarac S-let, z Jesenic, ki je tudi nepi*' hodila po cesti. Timaraceva f na srečo le lažje poškodovan bila prepeljana v jesenflk* nišnico. AJM »ZNIft* KRANJ - V soboto so planinci obvestili jeseniške miličnike, da so v severni steni Triglava našli truplo 22-letnega jeseniškega planinca in alpinista Marka Šurca. Mladega planinca so pogrešali že od 13. januarja dalje, vendar ga kljub intenzivnemu iskanju niso našli. Gora je torej terjala novo žrtev in to opozarja, da se z njo ne da igrati in jo podcenjevati. • Prav tako je bila kranjska Uprava javne varnosti obveščena še o dveh gorskih nesrečah. V soboto, 19. julija, je bila kranjska postaja milice obveščena, da je pod Kališčem ponesrečeni planinec. Preddvorski miličniki so odšli na kraj nesreče in našli ponesrečenega Sava Lancoša. steno*« Jj&n* *av& juh***** fta*irt*»* je odšel tega dne s Kališča proti Jakobu, kjer mu je spodrsnilo. Padel je in zlomil gleženj. Miličnikom so pomagali reševalci, ki so ponesre čenča prinesli v dolino. • Klici na pomoč v gorah so bih tudi v Bohinju. V petek. 18. julija so občani slišali klice ki so prihajali s Pršivca. Gorski reševalci so sledili klicu in ob dveh zjutraj našli holanskega državljana. 22-letnega Van Welina. Bil je nepoškodovan. Povedal je, da je bil z njim še prijatelj VValrafen Johaneson. ki pa je odšel naprej. Reševalci so zaradi varnosti in preventive odšli dalje in iskali tudi tega. Vendar je bila ob obvestilu, da je drugi planine« že v dolini, akcija prekinjena. S CESTE ZARADI NEZNANEGA VOJ MEJA - V sredo, 23. julija« enajste ure zvečer se je m 1 stralni cesti Kranj -Jeprc« naselju Meja pripetila pn# nesreča, ki jo je zakrivi} voznik osebnega avtomobil* škodb ni bilo. pa tudi gmota«' ni bila velika. Voznik ost " mobila 41-letni Matjaž Golnika je tega večera vozil Ijane proti Kranju. Ko j« pripeljal v blagi levi ovinek, njegovem pripovedovanju pripeljal neznani voznik avtomobila. Pred srečanjem f peljal v Bizjakov vozni p** P e sunkovito zavil desno, d* izognil trčenju, nato pa leve J cesto, vendar je vozdo x*' ceste, kjer se je prevr* na prek obstal na boku. .--.JI Jtafc*