Št. 3(1849) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 17. januarja 1985 Cena: 40 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Savska veriga elektrarn ne sme bremeniti okolja Pridobiti bo mogoče več obdelovalne zemlje kot na Vipavskem KRŠKO — Medobčinska gospodarska zbornica je prižgala zeleno luč za zaposlitev strokovnjaka, ki naj bi v regiji usklajeval prizadevanja, da bi slednjič začeli graditi savsko verigo pretočnih vodnih elektrarn. Predsednik programskega sveta Krško polje Jože Avšič je na zbornični seji povedal, da lahko ob gradnji elektrarn Posavje pridobi z izsuševanjem in namakanjem nad 500 ha prvovrstne kmetijske zemlje, kar je več kot tolikanj opevani zeleni program Vipavskega. Po drugi strani pa je treba temeljito pretehtati vse vidike velikega posega v naravo. Kaj bo s talno vodo, kaj s termalno vodo, kaj z nad 600.000tonami usedlin, ki bi se nabrale za jezovi vseh sedmih hidrocentral, itd. Nekatera vprašanja so na videz zelo laična, vendar upravičena, saj je vsekakor treba preprečiti, da ne bi energetiki tudi tokrat šli po poti krške jedrske elektrarne. Kot je dejal podpredsednik krškega izvršnega sveta Igor Dobrovnik, le-ta še vedno nima niti lokacijskega dovoljenja za skladišče za odpadke. Pravočasno bo treba razčistiti še vrsto vprašanj, ne nazadnje, kaj bo z gradnjo trboveljske termocent-rale in njenim vplivom na Savo, ki ima po ugotovitvah Inštituta Rudjer Boškovič iz Zagreba že sedaj takozastrupljenovodo.daso ribe neužitne. A. Ž. KOCEVCI SESTI KOČEVJE — Na pohodu ZRVS in ZSM po poteh heroja Kebeta, ki je bil 13. januarja v Dražgošah, je kočevska ekipa (Djoko Stijepič, Cvetko Zorko, Tomaž Devjak, Rudi Devjak, Ervin Pust, Srečko Papež) zasedla odlično šesto mesto. Kočevci se udeležujejo teh tradicionalnih tekmovanj že od leta 1978. Najuspešnejši so bili lani, ko so zasedli drugo mesto, in leta 1981, koso bili tretji. Vse odločeno z vrha navzdol O svobodni menjavi dela dejansko ne odločajo delavci, saj je poraba dirigirana — _______Omejevanje skupne porabe je v sedanji obliki vprašljivo NOVO MESTO — V štirih dolenjskih občinah je 32 samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in 16 skupnosti materialne proizvodnje. V vseh sisih so Dolenjci lani združili skoraj 5 milijard in pol dinarjev, samo- za družbene dejavnosti pa dobre 4 milijarde. 13 tisoč zaposlenih v tozdih in delovnih skupnostih, ki pridobivajo sredstva s svobodno menjavo dela, pa je v prvem devetmesečju 1984 ustvarilo 13 milijard dohodka, od tega več kot polovico s svobodno menjavo dela. Po teh podatkih sodeč bi lahko celo rekli, da sistem svobodne menjave dela deluje kot namazan, tako, kot ga je predvidel zakon s formulo »svoboden program — svobodna menjava.« Razprava na regijskem posvetu o analizi svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, ki je bil 9. januarja v Novem mestu v organiza- Roškarpri Hanonu Predstavniki IMV so skupaj s predsednikom IS SRS Dušanom Šinigojem obiskali Renault PARIZ — Kot ježeznano,boobstoj IMV v veliki meri odvisen tudi od sodelovanja s francoskim partnerjem Renaultom. Ker so se pogoji gospodarjenja tako za IMV kot za Jugoslavijo v zadnjem času spremenili, bo potrebno sodelovanje med partnerjema postaviti na nove temelje. Zato se je pretekli petek v Parizu mudila slovenska delegacija, ki jo je vodil predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, v njej pa so bili še Metod Rotar, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke in Janez Roškar, predsednik poslovodnega odbora IMV s sodelavci. Razgovorom je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Boris Šnuderl. Pogovori so tekli predvsem o možnostih nadaljnjega sodelovanja med IMV in Renaultom, seveda pa je beseda tekla tudi o sedanjem gospodarskem položaju IMV. Čeprav ta ni rožnat, pa očitno ni moč najti rešitve čez noč, zato tudi ti razgovori niso prinesli končne odločitve. Slovenska delegacija in predsednik Renaulta Bernard Hanon sta se dogovorila, na kakšen način in v katerih rokih bodo pripravljeni predlogi o nadaljnjem sodelovanju. Odličen začetek Iskre V Moskvi in Minsku posel za 3,6 mil, dolarjev NOVO MESTO — Novomeška Tovarna napajalnih naprav in Ela, uradno združeni od 1. januarja letos v novo delovno organizacijo, sta dobro začeli pod skupno streho. Večletni izvoz v Sovjetsko zvezo je Iskri prinesel tako dobro ime, da se je prodajni službi nekdanje Tovarne napajalnih naprav posrečilo dobiti pogodbo za izvoz brezprekinitvenih sistemov za dispečerska centra v Moskvi in Minsku. Vrednost tega posla znaša 3,6 milijona dolarjev. S tem ima združeni tozd pokrit izvoz za' vse leto 1985, ko načrtujejo za 6,5 milijonav dolarjev iztržka v tujini. Da pa bi tako zahtevne naloge lahko uresničili, bodo morali takoj v začetku letošnjega leta izpeljati vse, kar je bilo predvideno ob združitvi. Predvsem bo potrebno čimprej urediti organizacijo poslovanja in proizvodnje in postaviti novo vodstvo. ciji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, je pokazala, da ni tako. Predsednik MS ZK za Dolenjsko Boris Gabrič je dejal, da nimamo kaj ocenjevati, da vemo, da delavci ne odločajo o svobodni menjavi dela, ko je vse odločeno od vrha navzdol. V sistemu preorganiziranost i ne vemo, kdo pije in kdo plača. Razdrobljenost po občinah vodi včasih v absurdne situacije in je marsikdaj hudo neracionalna (npr. v zdravstvu). Tudi sistem vzajemnosti in solidarnosti ni dober ne za tistega, ki denar daje, ne za tistega, ki ga dobi. Osnovni problem uresničevanja svobodne menjave dela je, da programe, kakršni so že. več ali manj še vedno le oblikujemo v bazi, menjava pa je dirigirana. Kako sicer reči določanju skupne porabe od zgoraj, najraje kar iz federacije? Ker pa so sredstva omejena, kar ni sprejemljivo, saj bistveno poslabšujemo položaj delavcev in dejavnosti izven materialne proizvodnje, v sisih in strokovnih službah nimajo kadrov, ki bi bili sposobni prihajati na dan z dobrimi programi, ki bi omogočali svobodno menjavo dela. Oblikovanje BERITE DANES! na 3. strani: •Nerazvitost Nemce tepe tudi na 4. strani: •Najcenejše je ogrevanje na tuj račun na 5. strani: •Ko postane kup smeti prevelik na 8. strani: •Tovariš se ne tožari s tovarišem na 9. strani: •Občina zoper republiko na 11. strani: •Dlje si na svetu, raje živiš na 18. strani: •Obstali pred zaklenjeno sobo cenejše od na 19. strani: •Življenje kazni na 24. strani: •Požar na brzcu •Wva nagrada v Globočice pri Kostanjevici ib NA SMUČIŠČA — Letošnje zimske počitnice se šolarjem res ne bo potrebno jeziti nad Bor aTanjem ?nc8a. saj 8a je za vsako smuko že dovolj. Mnogim zato ne bo potrebno potovati na oddaljena leto«1 * sm.u?i5fa al' Pa cel° v tujino, kot smo bili navajeni prejšnja leta. Cenejšo smuko za šolarje in delavce so ki so nov«meška poslovalnica Globtour, Krka—tozd Zdravilišča in Gorjanci — tozd Avtobusni promet, Rop r' x 'n pripravili »Skibus paket«. Kar štirinajst avtobusov na dan odpelje do smučarskega centra nr>,„!La « ? Nove8a mesta, Straže in Dolenjskih Toplic. Na sliki: ponedeljek zjutraj, prvi dan počitnic, na omeški avtobusni postaji. (Foto: J. Pavlin) programov, ki naj bi jih združeno delo financiralo, je velik problem. Naj jih oblikuje neposredni proizvajalec (npr. učni program šol), medtem ko imamo vrsto za to poklicanih strokovnih institucij? Zal te strokovne institucije, če programe že oblikujejo, ne razmišljajo o tem, koliko bo kaj stalo, kdo in kako bo to plačal. Nismo pa očitno sposobni oblikovati skupnih programov in potem odločati o sredstvih, ne znamo se dogovoriti, kaj potrebujemo in kaj smo pripravljeni ter sposobni plačati. Poglavje zase je izpeljava delegatskega sistema. Ne le, da so delegati za skupščine sisov nekako zapostavljeni. Skupščine so obremenjene z vsemi mogočimi stvarmi, ki seje niti ne tičejo, pa zato verjetno ni čudno, da so vse večje težave s sklepčnostjo. Tudi omejevanjeskupne porabe, kot ga poznamo sedaj, je vprašljivo. Prispevke in davke smo zmanjšali v za gospodarstvo skoraj zanemarljivih ■zneskih, sedaj pa hodimo okrog njega s prošnjami po neposrednem financiranju določenih programov. Poleg tega v zadnjem času vse bolj rastejo posebni skladi. Ko interesne skupnosti z od zgoraj omejeno prispevno porabo ne zmorejo nečesa financirati, se sredstva za te namene, posebno še v zdravstvu pa tudi v telesni kulturi in kulturi, hitro zberejo s prostovoljnimi prispevki. Videti je torej treba, ali je omejevanje nuja ali pa s tem le goljufamo sami sebe. . L1DN1Č—DRAGAŠ Redukcija je vzbudila preplah Bolnišnica potrebuje čimprej lastno energetiko — Kmalu pet novih dializnih mest NOVO MESTO — 9. januarja napovedana redukcija električnega toka v novomeški bolnišnici med 6. in 8. uro zjutraj je vzbudila preplah. Telefoni so peli, dokler niso preprečili najhujšega. Ker je ves oddelek intenzivne nege odvisen od priključkov na javni električni tok, bi za najtežje bolnike redukcija toka lahko pomenila najhujše. Prav ta zadnji primer, ki so ga komajda preprečili, je zova pokazal, kako nujno je v tej ustanovi čimprej dograditi lastno energetsko postajo. Graditi so jo začeli 1983, dela se nadaljujejo, v letošnjem letu pa je predvidena dograditev objekta. Bolj vesela vest, ki prihaja iz novomeške bolnišnice, pa je, da dela pri povečanju oddelka za hemodializo na internem oddelku, sicer z zamudo, a vendar napredujejo, tako da bo v dveh mesecih na voljo 5 novih dializnih mest za bolnike s hudimi okvarami ledvic. IZVRSTNO SADJE — Posnetek je z razstave, ki sojo kooperanti TOK Agrarie Brežice minuli teden priredili v hiši inž. Darka Jelčiča v Arnovem selu. Lani so svoj pridelek prikazali na republiški sadjarski razstavi v Radovljici in doživeli velik uspeh. Hkrati s TOK Kooperacija so pred kratkim prejeli vrsto priznanj od Zadružne zveze Slovenije, Poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine SRS in organizatorjev razstave. Brežiško sadje izvažajo že četrto leto. Kooperanti imajo trenutno 110 ha sodobnih gostih nasadov, v novem srednjeročnem obdobju pa jih bodo osnovali še 100 ha. (Foto: J. Teppey) Zdravstvo čaka pet suhih let Analiza razvojnih možnosti zdravstva na Dolenjskem v javni razpravi—Ob sedanji _______prispevni stopnji ni mogoče pričakovati niti dosedanje ravni Zimske prometne zagate v brežiški občini BREŽICE — Nenaden mraz je dodatno zaposlil vozno osebje in vzdrževalno službo tozda Brebus. Ko smo se pri direktorju tozda Rudiju Armšku pozanimali, kako premagujejo zimske prometne težave, se je pritožil, da niso zadovoljni z oskrbo goriva, saj so naftni derivati zelo slabi. Nafta D-2 na primer zamrzne že pri 5 stopinjah pod ničlo. Zaradi tega morajo ponoči vozila pripravljati in odstranjevati parafin. Sele ko je bil najhujši mraz mimo, so dobili manjše količine petroleja, da so ga mešali z nafto. Avtobusne prevoze razen tega ovirajo zaledenele ceste. Premalo jih posipavajo s peskom, kar velja zlasti za križišča in za vzpone. Tudi cestarji so imeli v najhujši zimi na voljo premalo vozil, ker jim je zamrznila nafta, niso pa pravočasno poskrbeli za odtaljeva-nje. J. T. ODPRT SEJEM MODA 85 LJUBLJANA — 13. januarja je bila uradna otvoritev letošnjega jubilejnega sejma Moda 85, od 14. do 16. januarja pa je bil prikaz jugoslovanske tekstilne, konfekcijske in usnjarske industrije na Gospodarskem razstavišču odprt tudi za občinstvo. Letos razstavlja kar 500 proizvajalcev, med njimi pa so kot običajno vidno zastopane delovne organizacije širše Dolenjske in Posavja: Novoteks, Labod, Beti, Jutranjka, Lisca, Komet, Tekstilana m Trikon. Na Labodovem razstavnem prostoru so trikrat na dan mini modne revije, v Festivalni dvorani pa proizvajalci na popoldanski iti večerni modni reviji privabljajo obilo občinstva. Širše bomo o sejmu Moda 85 še poročali. KRKA: IZVOZ NAD PLANOM NOVO MESTO — V novomeški tovarni Krka so do konca novembra lani izvozili za 30 odst. več, kot so načrtovali. Izvoz je navrgel 47,9 milijonov dolarjev, od tega je bilo na konvertibilna tržišča prodanih za nad 32 milijonov dolarjev izdelkov. V Krki računajo, da bo izvoz ob zaključni bilanci za leto 1984 pokazal še za nekaj odstotkov ugodnejšo sliko. NOVO MESTO — Delegati medobčinske zdravstvene skupnosti so 10. januarja med drugim obravnavali analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva Dolenjske v obdobju 1986—1990. Gradivo bodo z dopolnitvami dali v javno razpravo. »Večjega razmaha zdravstva ne gre pričakovatioiti nevečjih investicij ali omembe vredne strokovne medicinske rasti. Veseli bomo, če bomo lahko obdržali sedanjo raven zdravstvenega varstva,« je dejal prim. dr. Tone Šavelj, predstavnik Zdravstvenega centra Dolenjske. Nujno pa bo kljub vsemu urediti prostore za novomeško lekarno, ki je dobila le pogojno verifikacijo. Prav tako bi bilo potrebno urediti prostore in opremo v Zavodu za socialno medicino in higieno, kajti PO LEDU ČEZ KOLPO KOSTEL — V četrtek. 10. januarja, je zamrznila Kolpa, kar se ženi zgodilo od leta 1929. Ledje bil tako trden, da so pri Brodu na Kolpi hodili po njem in celo prečkali Kolpo. Debel led pa je le na tistih odsekilrKolpe, kjer voda ne dere, medtem ko je bila leta 1929 po izjavah domačinov reka povsod zamrznjena. Več o hudi zimi še na zadnji strani. Po izboljšanju • v petek in soboto, bo v nedeljo ponovno poslabšanje vremena. problematika ekologije šele začenja kazati zobe. Ta ustanova pa nima ne prostorskih pogojev ne opreme za delo. Prav ob primeru onesnaženosti Krupe se je pokazalo, koliko stane, če vrsto potrebnih raziskav naročamo v ljubljanskih ustanovah. Osnovna smernica dolenjskega zdravstva se glasi: krepiti bo potrebno osnovno zdravstveno službo, ki je cenejša ob bolnišničnega zdravljenja. Glede na izkušnje preteklih let, ko so v novomeški bolnišnici na »pritisk« ukinili oddelek rehabilitacije in se je izkazalo, daje sedaj zdravljenje teh bolnikov dražje, pa v bodoče Dolenjska ne bi smela več popuščati pred podobnimi težnjami. R. B. TIŠČIMO GLA VO V PESEK Človek mora biti zaskrbljen. Ponovoletni plaz podražitev nas je spet vrgel v sredo ekonomske krize in uničujoče inflacije. So sicer nekatera znamenja za izboljšanje, a nezadostna. Ljudje so nezadovoljni, vendar več potrpijo zaradi občutka sokrivde. Osrednje vprašanje, kdajsebo začet , korenit preobrat in odločen pozitivni trend, ostaja brez zadovoljivega odgovora. Politika še vedno ponavlja znane ugotovitve in recepte. predvsem vslogu»dajmo, dajmo, treba je...«, ali še bolj zapleta stvari, ekonomske znanosti pa očitno ne jemlje dovolj resno. Kaj v resnici veljajo ugotovitve, svarila in predlogi doktorjev ekonomije, Bajta, Černeta, Sočana idr., če se omejimo le na slovenske ekonomiste? Kaj je z našo »dogovorno ekonomijo«, ki po mnenju dr. Mencingerja vodi s svojo iluzijo o brezkonfliktnosti družbe v škodljive monopole in v veliko stroškovno inflacijo? Zakaj nihče ne čuti potrebe, da bi resno odgovorila na naravnost izzivalne teze dr. Horvata v njegovem delu »Politična ekonomija socializma«? Kaj je sploh z ekonomskimi zakonitostmi, ki jim le v besedah priznavamo veljavo, kaj je z nasprotji med dolgoročnim stabilizacijskim programom in zakonom o združenem delu, kaj... Nedopustno kratkovidno je molčali ob opozorilih ekonomske stroke, ali pa omalovažujoče govoriti, da ponuja preživele, če ne celo reakcionarne modele. Res. težko bi našli družbo, ki tako podcenjuje svojo znanost. MARJAN LEGAN ljubljansko justno Bližnjico je videla le kratkovidnost Kako smo postali usodno odvisni od tuje tehnologije LJUBLJANA — Za sedanje ekonomske odnose Jugoslavije s svetom je značilno, da okrog štiri petine vse naše menjave s tujino poteka z evropskimi gospodarstvi. Jugoslavija je svojo tehnologijo nakupila v glavnem od sedanjih ' članic Evropske gospodarske skupnosti, Pred vojno in v prvem desetletju po vojni smo te nakupe plačevali z izvozom kmetijskih pridelkov in surovin, od druge polovice petdesetih do konca šestdesetih let pa smo začeli v te dežele izvažati industrijske izdelke in z njimi poštopoma nadomeščati izvoz kmetijskih pridelkov in surovin. Največ doslej je Jugoslavija izvozila leta 1965. Kljub naraščanju neblagovnega priliva pa je naša država začela v zadnjem desetletju z izvozom zaostajati za uvozom, posebno še z izvozom v dežele s čvrsto valuto. Razpršeni jugoslovanski izvoz velikega števila nestalnih proizvodov je namreč postajal vse manj zanimiv za proizvodno vse bolj specializirano zahodno Evropo, v kateri so se naglo razraščale različne multinacionalne družbe. Zaradi pomanjkanja kakovostnih konkurenčnih programov izvoza, to je takšnih z ugodno stroškovno sestavo, sodobno tehnologijo ter z učinkovito organizacijo proizvodnje, je začela Jugoslavija izgubljati svoje že pridobljeno mesto in vlogo v mednarodni delitvi dela. Nekaj več kot 1000 jugoslovanskih organizacij združenega dela kupuje tehnologijo pri nekaj sto podjetij iz razvitih gospodarstev, in to pod sorazmerno težavnimi pogoji. Zato se naše delovne organizacije tako glede programa proizvodnje kot razvoja prilagajajo strategiji tujih firm. namesto da bi se z enotno politiko razvoja znanosti in tehnologije opredelili za tista tehnološka znanja, ki jih moramo obvladati, da bi nenehno povečevali razvoj proizvajalnih sil. Moč jugoslovanskega gospodarstva hromijo tudi veliki materialni stroški in dajatve za infrastrukturo. Notranji vzroki zanje so predvsem izredno velike in negospodarne naložbe v vseh republikah in pokrajinah. Mnoge med njimi sploh niso dokončane, med že dograjenimi proizvodnimi zmogljivostmi pa jih veliko »proizvaja« izgube, kar zmanjšuje konkurenčnost reprodukcijske verige. Materialni stroški so preveliki tudi zaradi tehnološke zastarelosti procesov proizvodnje. Razvita gospodarstva so v zadnjih desetletjih občutno omejila rast materialnih stroškov, in to z uvajanjem sodobnih tehnologij, s centralizacijo proizvodnje, z manjšo-porabo energije in surovin na enoto proizvoda ali pa so začela uporabljati obnovljive surovine in cenejše materiale. Pri nas pa teh možnosti nismo znali ali hoteli izkoristiti. Razvoj našega gospodarstva in družbe bo torej odvisen od samoupravnega združevanja, povezovanja in sodelovanja delavcev na celotnem jugoslovanskem gospodarskem področju — na podlagi ekonomskih interesov proizvajalcev. Prav integracijske zveze v reprodukcijskih celotah so ekonomska nujnost in zakonitost sodobne proizvodnje in menjave in hkrati nujen pogoj za to, da bi združeno delo obvladalo pogoje za proizvodnjo irudelitev ter da bi postalo osnova večje stopnje družbene integracije v državi in v ekonomskih odnosih s tujino. VINKO BLATNIK »Samoupravljajo« po teleksu MS SZDL ljubljanske regije o položaju v družbenih dejavnostih AMERIŠKI LESOREZ LJUBLJANA — V malih razstavnih dvoranah Moderne galerije je od torka, 15. januarja, odprta razstava »Ameriški lesorez — preporod in novosti«. Na ogled je 38 lesorezov petnajstih ameriških umetnikov, med njimi Franka Stelle, Sola LeWitta, Jima Dina in drugih. Razstavo, ki jo je pripravil Leslie Luebbcrs, direktor Svetovnega grafičnega sveta iz San Francisca, je posredoval Ameriški center iz Ljubljane. Dela si bo moč ogledati do 3. februarja. LJUBLJANA — Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije je organiziral na pobudo republiške konference SZDL 11 .januarja posvet o analizi svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. Namen posveta je bil ugotoviti, kaj zavira uveljavitev svobodne menjave dela. Najprej so ugotovili, da je za družbene dejavnosti na razpolago vedno manjši delež družbenega proizvoda, da na tem področju prevladuje pretirani normativizem in da se vedno bolj uveljavlja »samoupravljanje po teleksu«, se pravi brez delegatov. Kritizirano je bilo tudi indeksiranje na podlagi začetnega stanja, zaradi katerega so tepeni najbolj tisti, ki so se stabilizacijsko obnašali. Predstavnik občine Kočevje je poudaril, da bi morali s predpisi zagotoviti enotno raven storitev v posamezni dejavnosti. Določiti je treba tudi lastne cene storitev in kaj naj te cene vsebujejo. Ko bi imeli taka enotna merila, bi lažje razreševali tudi solidarnost znotraj regije in republike. Poudaril je še, da imajo redko naseljene občine, kot je kočevska, precej več stroškov tudi z družbenimi dejavnostmi. Več kritičnih misli je bilo izrečenih tudi o delu strokovnih služb SIS. Med drugim je bilo ugotovljeno, da bi morale biti po novi organiziranosti in vsebini dela bolj podrejene delegatskemu sistemu, bolj potrebam porabnikov kot izvajalcev. O dopolnjevanju delegatskega sistema so bila izražena različna mnenja. • Kritizirano je bilo tudi razvrednotenje dela na področju družbenih dejavnosti. Družba, ki začne varčevati pri izobraževanju, zdravstvu, znanosti in kulturi, lahko doseže le kratkoročno neke rezultate, dolgoročno pa ne. Ugotovljeno pa je bilo, daje delegatski sistem začel pešati predvsem zato, ker so bile odločitve sprejete že prej na »vrhovih«. Tudi SZDL je premalo pomagala delegatom in delegacijam, čeprav bi s tem pomagala krepiti samoupravljanje. J. PRIMC Menjava ne brez delavcev S posavskega posveta o svobodni menjavi deia BODO OBČANI USTANOVILI DELOVNO ORGANIZACIJO? ČRNOMELJ — Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine so pred kratkim obravnava-' li pobudo ža ustanovitev delovne organizacije za tehnologijo in procesno tehniko ter ustanovitev podprli. Pobudo so dali trije diplomirani inženirji, kiso se odločili, da bodo ustanovili to delovno organizacijo. Na področju KS Vinica je sicer že tri leta delovala enota za tehnologijo in procesno tehniko delovne organizacije Goran iz Vrbovškega. Obseg poslovanja enote pa je v zadnjem času močno narasel, zato je prišlo do pobude za ustanovitev delovne organizacije, ki bi opravljala dejavnost tehnologije in procesne tehnike ter storitve za občane. Sedež bi imela na Vinici, poleg tega pa še enoto na Reki. KRŠKO — Na nedavnem posvetu, ki ga je pripravil medobčinski svet SZDL za Posavje, je bilo veliko povedanega o samoupravi oz. vlogi skupščin v sisih. Dogaja se namreč, da o nalogah, ki so v pristojnosti skupščin, odloča kak »operativec«, še huje za samoupravo pa je, da so naloge opravljene mimo skupščin. Tako delegati nimajo več o čem odločati, zato ni nič čudnega, da so seje pogosto nesklepčne. Povedano velja v marsičem tudi za delovanje sisov v posavskih občinah. Ni skrivnost, da marsikje na škodo, delegatskega odločanja v ožjih »operativnih« krogih poskrbijo, da ob koncu' leta v sisih ni presežkov, sicer bi poniknili v siseotih ali kje drugje. Takim nepravilnostim je treba priti čimprej do dna, posavski medobčinski svet bo o njih razpravljal že na marčevski seji. Udeleženci posveta so izrazili zadovoljstvo, da imajo priložnost razpravljati o republiški razčlembi svobodne menjave na področju družbenih dejavnosti, opozorili pa so, da so pri tem velike razlike med posameznimi regijami, kaj šele med občinami. Navedli so kričeč primer Mladino privlačijo zgledi Trebanjski komunisti menijo, da bodo za politično delovanje mladih potrebne drugačne spodbude TREBNJE — O tem, kako pritegniti mlade za delovanje v mladinski organizaciji, je bilo izrečenih že nič koliko besed. Vendar mladi kljub temu ne kažejo pretiranega interesa za to. Še več, celo tam, kjer bi pričakovali, da se bodo oglašali in zastopali svoje interese, jih ni slišati. Nasprotno pa se mladi brez kakršnekoli »prisile« odločajo za delovanje na športnem področju. Zakaj je tako, so poskušali odgovoriti razpravljalci na seji občinskega komiteja ZK Trebnje. Podatki o delovanju mladih niso spodbudni. Večina osnovnih organizacij ne deluje, nekateri pa glede na potencial, ki ga imajo, ne pokažejo dovolj. Pa vendar se zdi, kot je dejal eden izmed razpravljalcev, da se med mladimi nekaj dogaja, da hočejo najprej razčistiti v svojih lastnih vrstah, na kar kažejo razprave o odgovornosti, ki so jih mladi bolj dorekli. Vendar velja ta ocena bolj na splošno za vso mladinsko organizacijo, manj pa za trebanjske mladince. Zanje ne bi mogli reči, da jih kdo odriva, saj je kar 200 delegatskih mest od 700 rezerviranih zanje. A mladinskih delegatov ni slišati! Kako je z mladinsko organizacijo v Trebnjem, govori tudi podatek, da pride na mladinski sestanek le peterica ali šesterica mladincev, medtem ko se jih v športnih društvih udejstvuje kar 100. Poleg tega je več kot očitno, da so mladi dejavni in uspešni v ljudski obrambi, da so dobri delavci. Torej bo potrebno politično delovanje mladih drugače spodbujati. Ne toliko z lepimi besedami in sklepi, ampak z zgledom, boljšim mentorskim delom, spoštovanjem tistih družbenih norm in usmeritev, ki pri drugih obstajajo večkrat le na papirju. Zato verjetno ne bo dovolj ponavljati, da je SZDL odprta za mlade, da je zaupanje v mlade temelj naše prihodnosti in podobno, ampak bo potrebno zanje nekaj v resnici narediti. Jasno pa je, je menil eden izmed razpravljalcev, da mladi ne morejo in ne smejo prevzemati odgovornosti samo za .prihodnost. Zavedati se morajo, da so tudi dediči preteklosti v dobrem in slabem. Na seji komiteja so govorili tudi o osnutku občinske resolucije. Tudi komunisti so se strinjali z ugotovitvami, da padanja življenjske ravni in družbenega sta ndarda ne bo moč zaustaviti brez povečanja proizvodnje. Vendar za to ne bodo dovolj samo sklepi. Bistveno je, da se vsaka delovna organizacija in vsak delavec tega /aveda, pa če je . Pri Pionirju in v trebanjskem Trimu zahtevajo, naj bi bila politika osebnih dohodkov naših delavcev v tujini enaka. Dogaja se, da na gradbiščih, kjer je več jugoslovanskih izvajalcev del. ob izplačilnih dneh prihaja do neljubih dogodkov. Mislili pasoprekinitvedcla zaradi prevelikih razlik v osebnih dohodkih med posameznimi delovnimi organizacijami. V Tovarni obutve pravijo, da je domače usnje pol dražje od uvoženega, čeprav je to boljše kvalitete. Izvažajo čedalje več, toda večinoma pod lastno ceno. Ob opremi, ki je že zrela za popoln odpis, pa je težko zahtevati konkurenčnost na zahtevnih evropskih tržiščih ali v Ameriki. Prav tako v metliški Beti poudarjajo, da je odpisanost opreme na kritični točki. Proizvodnja modnih artiklov zahteva stroje, kijih Beti nima. Enako v Novoteksu trdijo, da v proizvodnji metražnega blaga ne morejo več izdelovati blaga, kakršnega zahteva trg, Ne zato, ker ne bi znali, ampak ker ni strojev, kakršne imajo na primer Italijani. Še bi lahko naštevali pripombe dolenjskega gospodarstva, ki od akcijske konference ZKJ pričakuje ne le ugotavljanje in besede, ampak tudi spremembe. g. BAČER NAŠA ANKETA Pravi depozit je dinar 5 I. januarjem letos je le preneha! veljati odlok o pologu na iznos dinarjev iz Jugoslavije, ki je bil proti koncu leta 1982 sprejet kot začasen (!) ekonomski ukrep za preprečevanje prevelikega odliva dinarjev in deviz v tujino. V dobrih dveh letih, kar je ta ukrep z raznimi spremembami veljal, so o njem tekle mnoge razprave, se oblikovala mnoga stališča. Večina je menila, da gospodarskih problemov trajneje ne moremo urejati na tak način, saj mora biti naš cilj večje odpiranje v svet, zagotavljanje svobodnega pretoka ljudi, blaga in idej prek državnih meja; da je pač treba zagotoviti razmere, v katerih prehodov ljudi prek meje ne bo treba administrativno omejevati in kršiti načel osebne svobode. To se je očitno zgodilo. Realni tečaj dinarja je Jugoslovanom tujino tako podražil, da je naredi/ več za manjši odliv našega denarja preko meje od pologa, ki pa je, po ocenah ZIS, prinesel ugodne rezultate. MARJAN ŽALEC, višji tehnolog v črnomaljskem tozdu Kompresorji: »Čeprav nisem veliko hodil po nakupih v tujino, zame ukinitev depozita veliko pomeni. Počutim se bolj-svobodnega. Seveda to za nas ni nikakršno darilo, saj ima vendar vsak državljan pravico svobodnega gibanja. Sedaj se zaradi padajočega tečaja dinarja ne bo več splačalo po nakupih čez mejo in prepričan sem, da kljub ukinitvi depozita na mejnih prehodih ne bo večjega navala.« VILI ZORKO iz Leskovca pri Krškem: »Depozit bi lahko že davno ukinili, še bolje pa bi bilo, če ga sploh ne bi bilo. Brali smo lahko, da so naši delegati v zvezni skupščini zahtevali analizo o učinkih depozita, a kolikor vem, tega poročila zvezni izvršni svet ni dal. Očitno je bilo lažje ukiniti depozit. Po kaj pa naj še gremo v tujino ob takem padcu dinarja? Mislim, da nam je depozit napravil tudi nekaj politične škode.« MARIJA ROGLIČ iz Metlike: »Največji depozit je dinar, ki ni dosti vreden. Lani nisem šla niti enkrat čez mejo. Po kaj, lepo vas prosim, naj bi pa šla, po italijanske nekvalitetne krpice? O letos bi pa šla, če bi mi dal kdo marke, šilinge ali lire. Z dinarji pridem samo do metliške samopostrežbe in me že tam oropajo. Naš ate, ki se je rodil v Ameriki, gaje polomil, ker je že kot dojenček prišel sem, tako da vidimo dolarje samo v ameriških filmih.« MATIJA WACHTER, urar iz •Novega mesta: »Ukinitev pologa mi pomeni več osebne svobode, koliko jo bom uporabil, pa je še vprašanje. Zaradi dragega bencina in majhne vrednosti dinarja se bom le redko odločil za skok čez mejo, čeprav opravljam obrt, za katero moram po rezervne dele v Avstrijo, Švico in še kam. Novomeški urarji smo se dogovorili, da bomo kar vsi štirje skupaj potovali po rezervne dele, saj imamo navadno isto pot. Še najceneje pa bo s tujino poslovati po pošti.« MIHELA HREN, zaposlena v Tesnilih, Trebnje: »Depozit zame ni bil pomemben, saj niti potnega lista nisem imela. Mislim pa, da je bil kar dobrodošel za našo državo. Nekateri so bili namreč kar naprej čez mejo in so nosili ven dinarje in devize, kar je bilo slabo. No, zdaj depozit ni več potreben, ker je za mejo vse tako drago. Kljub temu bom šla malo pogledat ven, ko dobim potni list.« SILVO OSOVNIKAR, grill bife, avtotaksi in vleka, Sevnica: »Z ukinitvijo depozita za potovanje v tujino se zame ni nič spremenilo. Na tuje nisem potoval pa tudi sedaj ne bom. Ukrep me torej ni presenetil. Pač pa bi me ugodno presenetilo, če bi vlada storila kaj odločnega glede dviganja cen, ki vsak dan uhajajo z uzde. Depozit, in to najhujši, je manjvredni dinar!« m im /j VIKTOR POŽUN, trgovec v kočevski Nami: »Odkar je bil uveden polog, sem šel v tujino leenkrat. Kupil sem si kavbojke in copate adidas. Tudi zdaj ne bom potoval pogosteje čez mejo. Šel bom le, če bom kaj nujno potreboval, npr. dele za avtomobil ali garderobo za na morje, ki je v tujini lepša in cenejša. Čeprav vrednost dinarja neprestano pada, je zunaj še vedno marsikaj cenejše.« FRANC ČAMPA, prodajalec v KZ Ribnica: »V tujini sploh še nisem bil, ker po tem nisem imel potrebe. Niti potnega lista še nimam. Če sem kaj potreboval, so mi iz tujine prinesli drugi. Zdaj, ko sem odslužil vojake, si bom priskrbel potni list, a bom šel v tujino le, če bom nujno potreboval kaj takega, kar se ne dobi v naših trgovinah.« VLADO DERŽIČ, direktor zdravilišča Čateške Toplice: »Ukinitev pologa je popolnoma logičen ukrep. V Sloveniji smo ves čas poudarjali nesmiselnost take zapore. V tujino sem medtem potoval samo poslovno. Prepričan sem. da tudi sedaj ni pričakovati navala potovanj v tujino po nakupih. Pa saj ne gre za to, pomemben je občutek, da lahko vsakdo kadarkoli prestopi mejo.« DOLENJSKI LIST Št. 3 (1849) — 17. januarja 1985 kmetijstvo Nerazvitost tepe tudi Nemce Inž. Lojze Metelko iz trebanjske zadruge o vtisih s poti po Nemčiji r-" čudežni pridelek — 61 ton jabolk na hektar Priznanja Zadružne zveze Slovenije sadjarjem KRŠKO — 9. januarja so se sestali sadjarji, kooperanti Mercator — Agrokombinata Krško in obravnavali uspehe pri pridelovanju jabolk. Ob navzočnosti predstavnikov kmetijskega inštituta in mariborskega kmetijskega zavoda. Zavarovalne skupnosti Triglav in Zadružne zveze Slovenije je bilo v poročilu rečeno, daje na družbenih zemljiščih M—Agrokombinata blizu 300 hektarov intenzivnih sadnih nasadov, zlasti jablan in hrušk, dvainštirideset kooperantov pa je leta 1979 in kasneje zasadilo jablane na 36 hektarih. Tržno najboljše sorte, jonagold, gloster in idared so na blizu 90 odst. površin, sicer pa tudi jonatan in gala delišes. Zaradi šibko rastoče podlage M 9 je na hektaru okrog 2.100 dreves, ki izredno hitro zarodijo in dajejo redne pridelke. Po prvih pridelkih ob koncu drugega leta, 2.200 do 2.600 kg po hektaru so nabrali kombinatovi kooperanti v zadnjih treh letih povprečno: v triletnih nasadih 10.000 kg, v štiriletnih 17.400 kg, v petletnih 32.500kg, všestletnih pa 30.600 kg jabolk po hektaru. Posamezni sadjarji so na hektaru v drugem letu obrali tudi 4.700 kg, v tretjem 24.660 kg, v četrtem 27.480 kg, v petem letu starosti pa 49.500 in eden preko 61.000 kg jabolk. Najboljši pridelek v šestem letu starosti je bil 41.300 kg. Zaradi delovne prizadevnosti in uspehov je podelila Zadružna zveza Slovenije enajstim najuspešnejšim priznanja. A. PIRC OBISK KMETIJE Nedavno smo imeli naravoslovni dan. Obiskali smo Judeževo kmetijo na Veliki Cikavi. Gospodar Franci nam je pokazal vsa gospodarska poslopja in delovne stroje, peljal nas je tudi v hlev ter povedal, kateri pridelki najbolj uspevajo na njihovih poljih. Razložil nam je vse, kar nas je zanimalo. Ima kmetijsko šolo. pa pravi, da se še vedno uči. JOŽI GREGORČIČ. 2. r Mali Slatnik TREBNJE — Kako relativna so merila za nerazvitost, kaže tudi primer Zvezne republike Nemčije, kjer je polovica ozemlja na seznamu nerazvitih. Kot piše tržaško Gospodarstvo, pa je tisto, kar je nerazvito za Nentce,/a Somalce že prava Amerika. Kljub relativnosti meril pa je nerazvitost univerzalen svetovni problem, s katerim se ubada vsak po svoje, hkrati pa išče načine in zglede tudi drugod. Tako je pred kratkim tudi delegacija iz trebanjske občine v organizaciji FAO obiskala manj razvita področja v ZR Nemčiji in spoznavala tamkajšnje prijeme pri odpravljanju nerazvitosti. Član delegacije je bil tudi inž. Lojze Metelko iz trebanjske kmetijske zadruge. Za Dolenjski listje povedal nekaj vtisov s poti po Bavarski in Baden — Wiirttembergu. »V Zvezni republiki Nemčiji je na seznamu nerazvitih krajev 179 imen, levji delež subvencij pa dobivata deželi Bavarska in Spodnja Saška, ki skupaj prejemata kar polovico pomoči za nerazvite. Baden — Wurttemberg pa prejema le še poldrugi odstotek. Kriteriji za dodeljevanje pomoči so določeni z zakonom. Polovico sredstev daje država, ostalo pa deželne vlade. S temi podporami in programi za manj razvite žele ohraniti naseljene manj perspektivne pokrajine, vanje po programu naseljujejo industrijo in oživljajo kmetijstvo. ' Na območju Bavarskega gozda smo obiskali ovčarsko skupnost. Z ovčerejo so začeli, ker je večina prebivalcev zaposlena v industriji, z govedom pa je dela preveč in tudi presežki mleka so preveliki. V začetku je bilo v skupnosti okoli 73 lastnikov, zdaj pa jih je že V kmetijstvo prihaja čas računalnikov Skoraj neomejene so možnosti za uporabo V kmetijstvu razvitih držav so s pomočjo računalnikov organizirane že mnoge službe, zlasti pospeševalne, selekcijske in prodajne. Med seboj so tesno povezane in načrtno zbirajo najrazličnejše podatke, jih v računalnikih obdelajo in z njimi sproti seznanjajo pridelovalce in rejce. Uporaba računalnika se v kmetijstvu zelo dobro obnese, saj je le z njegovo pomočjo mogoče hitro priti do natančnejših kazalcev gospodarjenja in drugih podatkov. V razvitih državah je že tako, da na primer ne prodajo nobene krave ali telice, ne da bi prek terminala, podobnega poslovnemu kovčku, ugotovili njeno vrednost, predvsem pa proizvodne zmogljivosti in plemenski izvor. zanimivost Tudi vse selekcijsko delo temelji na delu računalnikov. Pridelovalec lahko izbira najboljše seme glede na svoje njive in druge okoliščine ali bika, ki je za posameznega rejca najbolj primeren. Računalnik lahko opravi tudi veliko poslovodnega in knjigovodskega dela, v kmetijstvu pa vodi tudi nekatera avtomatska dela, denimo v vrtnarstvu, pitališčih, izmolziščih ali pri odvzemanju vzorcev. Samo računalnik lahko s svojo veliko zmogljivostjo in hitrostjo v zapletenem kmetijskem obratovanju sproti izračuna ekonomske in druge učinke, in četudi ta hip pri nas v kmetijstvu stoji še precej ob strani, njegov čas zagotovo prihaja. (Iz Kmečkega glasu) V nebo vpijočo brezdušnost je razkrila nedolgo tega televizijska oddaja, ki je prikazala, v kako bednem stanju čaka na italijanske kupce in prevzemnike naša živina na končni jugoslovanski železniški postaji v Sežani. V prenatrpanih vagonih, lačna, bolna, predvsem pa žejna in zapuščena. Žal imamo tudi bliže pri nas kaj videti. Predvsem z živalmi, namenjenimi za klanje, ravnajo nekateri, kot daje res vse dovoljeno, kot da je njihova lastnina nedotakljiva. Nečloveško ravnanje z živalmi pa ni le stvar kulture in etike, veterinarska stroka ugotavlja, da povzroča tudi gospodarsko škodo in že na ta način po svoje kaznuje nečlovečnost. Nepravilen prevoz, grob Postopek, žeja in neustrezna prehrana živali, ki so namenjene v klavnico, občutno zmanjšajo količino in kakovost mesa. To je mogoče bziološko razložiti, nas pa v tem prispevku zanimajo nekateri praktični vidiki, predvsem pa, kako vplivati, da se bodo glede tega razmere izboljšale. ® Lahko bi začeli kar pri svojih občutkih. Gneča, fizična poškodba, lokalni stres z mrazom, vročina, nemir, vse to živalim ne godi, prav ta-kot ne človeku. V organizmu se poveča izločanje adrenalina, posledica tega pa je pri govedu temna barva in bolj gumijasta konsistenca •utsa. V mesu prizadete živali lahko ugotovimo še nekatere druge pomanjkljivosti, kar vse zmanjšuje kakovost in v končni posledici zaslužek za živinorejca. Če že morajo živali na naporen prevoz, morajo pred klanjem obvezno počivati. Veterinarji zatrjujejo, da vsaj en dan. Posebno poglavje je prehrana živali, namenjenih za klanje. Kaj vse Počno ljudje, da bi zvečali živo težo živali! V lovu za denarjem jih prav nič ne skrbijo posledice, kaj šele težave, ki jih ima mesar pri čiščenju in predelavi. Presita žival slabše izkrvavi, prav tako, če je žejna, v tem primeru pa so večje težave tudi pri odstranjevanju kože. Priporočljivo je, da velike živali 18 ur, manjše pa 12 ur pred klanjem ne jedo. v nobenem primeru pa jim ne smemo odtegniti vode, zlasti lle v poletnem času. Inž. M. L. 1200: Čreda je ob ustanovitvi štela 500 ovac, zdaj paještiridesetkrat večja. Ta skupnost skupaj nabavlja repromate-rial in prodaja tudi meso in mleko, medtem Teo lastniki sami pasejo črede in skrbe zanje. Vlada je pomagala pri nabavi ovac, pospeševalna služba je bila za te projekte zastonj, prispevali so tudi denar za ograje, zdravljenje živali ipd. Zanimivo je, da tako pomoč dobivajo le v začetku, kasneje, ko se reja razmahne, je ta pomoč manjša. Kako močna je Nemčija pri pridelavi hrane, pove podatek, da je zemlja tam dobra in bi je po naših merilih nikoli ne uporabljali za živinorejo. Medtem ko je v Bavarskem gozdu ovčereja dopolnilno delo industrijskim delavcem, je v deželi Baden — Wiirttemberg malo drugače. V najbolj nerazvitem področju okoli Niederstetta so se najprej lotili komasacij na približno 2 tisoč hektarov velikem kompleksu. Za njihova merila so bila posamezna zemljišča izredno majhna, samo 30 arov, poleg tega pa so kmetije razpolagale z 10 hektari obdelovalne zemlje, kar je za nemške razmere malo. Priprave na komasacijo so trajale tri leta. Vendar pri tem ni šlo samo združevanje zemlje. Hkrati so se pripravljali tudi na organizacijo dopolnilnih dejavnosti. Tem ciljem pa je bila podrejena tudi urbanizacija in reforma oziroma sprememba programov šolstva. Že vnaprej so izšolali strokovnjake, ki naj bi jih potrebovala bodoča industrija. In tej industriji so tako lahko ponudili lokacije in kadre. Šli pa so predvsem v tako industrijo, ki je kapitalno manj zahtevna in primerna za žensko delovno silo. Ovčarsko skupnost so načrtovali kar sedem let. Podobnojebilotudi skoma- • Kmetijstvu posvečajo v ZRN veliko pozornosti. Za ponazoritev te trditve naj povem še to, da je v bavarskem kmetijskem ministrstvu zaposlenih 600 ljudi. Domala tisoč ljudi je zaposlenih v zveznem ministrstvu. Vsak kmet ima kmetijsko šolo, v Nemčiji delujejo po tri pospeševalne službe: deželna, zvezna in še pospeševalne službe tovarn, ki proizvajajo škropiva in gnojila. Poleg tega pa so pri izvajanju kmetijske politike manj togi. Njim se ne zdi nič nenavadnega, če je kmet, ki ima 10 hektarov zemlje, še zaposlen v tovarni. Tudi kmetijske zadruge nimajo toliko dela z administracijo. s.acijami v Niederstettu, kjer so seo njej pogovarjali tako rekoč s slehernim članom posameznega kmečkega gospodinjstva. Poleg tega pa strokovne inštitucije, ki posamezne projekte pripravijo, spremljajo tudi njegovo izvajanje. Pri uveljavljanju teh programov sodeluje tudi občina, ki zanje zastavlja tudi svojo upravno politično avtoriteto, medtem ko imamo pri nas večkrat občutek, da ostajamo sami in brez pomoči družbenopolitične skupnosti. Sicer pa se mi ne moremo primerjati z ZRN, saj so tam naravne danosti boljše kot naše, tudi ustroj njihove družbe je drugačen. Zato pa bi se od njih lahko učili temeljitosti in spoštovanja stroke. Tega zadnjega pa je pri nas vse manj, kar pa je posledica birokratskih del, s katerimi se moramo ukvarjati pospeševalci,« je dejal inž. Lojze Metelko. J..S. EN HRIBČEK BOM KUPIL.. S Uteja- Tit Doberšek Še posebej načrtnost dela pripravljajo pa me je pritegnila Posamezne programe dolgo in temeljito. SPOSOJENO TRNJE • Predpis pravi: £e zvezni funkcionar 12 mesecev po izteku mandata ne dobi drugega dela, mu teče stara funkcionarska plača. Si lahko mislite, kakšen delovni kaliber je tak človek, ki niti v letu dni ne najde svojega poklica! (Iz Večernjih novosti) Dohiteti zamujeni razvoj Kmetijstvo v novomeški občini bo moralo bolj izkoriščati možnosti za večjo pridelavo hrane Kmetijski Plačilo za nečlovečnost! S S <* 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -0 0 0 0 NOVO MESTO — V proizvodnji hrane je letos začrtana 4-odstotna rast, v zvezi s tem pa je nosilcem kmetijske dejavnosti v novomeški občini določena vrsta nalog. Kmetijska zadruga Krka načrtuje tudi izvoz za 20 milijonov dinarjev. V občini bo letos porasla predvsem proizvodnja pšenice, mleka, mlade pitane govedi in prašičev. V primerjavi s preteklim letom načrtujejo za 28 odst. večjo tržno proizvodnjo pšenice," ta ko da bo odkupljenih 2.770 ton pšenice. V živinorejski proizvodnji se bo stalež krav povečal za 370 glav, proizvodnja mleka pa bo znašala čez 12,7 milijona litrov. Te in vse ostale številke po občinski resoluciji načrtovane kmetijske rasti zavezujejo kmetijsko zadrugo k znatno povečani dejavnosti. Kmetijska zemljiška skupnost bo morala posebno skrb posvetiti izvajanju agrarnih operacij. Ob tem, ko je predvidena uresničitev že znanega projekta hidromelioracij na Mokrem polju, bodo agromelioracije izvajali tudi na območju Birčne vasi na površini 322 hektarov. Na Lopati v Suhi krajini pa bo organizirana pašna skupnost na 34 hektarih in v bližnji Trebči vasi na 14 hektarih. Priprave za večja agromelioracijska dela bodo v letu 1985 stekla tudi za območje Dolža na površini 352 hektarov in Gor. Križa v Suhi krajini na 120 hektarih ter Dolenje stare vasi pri Škocjanu na 200 hektarih površin, v Globodolu na 200 hektarih ter priprave za organizacijo pašnih skupnosti pa Lazah in na Kunču. Med pripravami za nova hidromelioracijska dela pa so predvidene tudi Sejmišča NOVO MESTO — Tudi ponedeljkov sejem je krojil hud mraz. Lastniki so pripeljali naprodaj vsega 63 prašičev, od tega 30, starih 7 do 10 tednov in 33, starih od 10 do 12 tednov. Prodali sojih le 18. Za mlajše je bilo treba odšteti po 7.000 do 8.000 din. za starejše pa po 8.000 do 9.000 din. BREŽICE — Hud mraz je mnogim prašičkom v soboto prizanesel z menjavo gospodarja. Rejci so pripeljali le nekaj živali, kupcev pa ni bilo. za projekt Radulja, kjer gre za j>ov-ršino 500 hektarov, in območje Šentjakoba pri Šentjerneju na 260 hektarih. R. BAČER Kmetijski inštitut obvešča LJUBLJANA — Po navodilih republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v skladu z veljavnimi pravilniki še morajo pooblaščeni zavodi za analizo in ocenitev neustekle-ničenega vina z geografskim poreklom (npr. Kmetijski inštitut Slovenije) ravnati po naslednjih postopkih. 1. Za učinkovitejšo zaščito vina je treba postopek za ocenjevanje vina z geografskim poreklom dopolniti še z naslednjim: a) Pooblaščene organizacije za ocenjevanje vina morajo ob prevzemu vzorca zahtevati od lastnika vina (družbenega ali zasebnega) tudi »Prijavo letnega pridelka«, obrazec R-3 za leto letnika vina, ki ga daje v analizo. Delovna organizacija predloži fotokopijo prijave letnega pridelka, in to kot enkratno dokazilo, ki ga pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina zadrži kot stalen dokument. Kmetje in drugi občani predložijo svojo originalno »Prijavo R-3«, ki jo pooblaščena organizacija zadrži do izdaje potrditve vina o ocenitvi. b) Po opravljeni ocenitvi pooblaščena organizacija vpiše, oziroma potrdi na hrbtni strani obrazca letnega pridelka R-3 količino vzorca vina z navedbo imena vina in če vino ustreza predpisom. c) V primeru, da lastnik daje po negativni oceni vino vnovič v ocenitev, mora ob naročilu ponovno predložiti prijavo letnega pridelka in potrdilo o zadnji ocenitvi vina. Celotni postopek se ponovi. č) Ob sprejemu naročilnice za analizo namiznega vina z goegraf-skim poreklom (9. člen Pravilnika o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim vinom — Urad- ni list SRS št. 18/77) lahko pooblaščena organizacija po lastni-presoji zahteva od pridelovalca podatek o porabljeni količini sladkorja za dosladkanje vinskega mošta. d) v Potrdilu o analizi vin in potrdilih o ocenitvi vina se za besedilom »to potrdilo velja samo za preiskani vzorec z navedeno označbo« doda še naslednje besedilo: »organoleptične in kemične lastnosti vina v prometu, na katero se nanaša to potrdilo (oz. spričevalo), se morajo skladati z analizo tega vzorca.« SKLEP: zgoraj navedene dopolnitve začno veljati takoj. Zato prosimo vse vinogradnike, ki bi radi dobili potrdilo o analizi vina za prodajo, da hkrati prinesejo še originalno potrdilo o prijavi letnega vinskega pridelka za leto 1984. To velja tudi za družbeni sektor. Vinogradnikom svetujemo, da si preberejo v Kmečkem glasu z dne 28. novembra lani prispevek »Pogoji za pridobitev pravice za prodajo lastnega pridelka vina v Sloveniji«, ki ga je napisala inž. Cilka Anžič s komiteja za kmetijstvo. Kmetijski institut sprejema vzorce vina za analizo in ocenitev na naslednjih prevzemnih postajah: Roman Kos, Krško, Lapajnetova 10; KZ Metlika, tozd Hmeljnik Novo mesto (tov. Planinc); Tone Pezdirc, KZ Metlika, tozd Vinska klet; Franc Šekoranja, gostilna Mira Šekoranja, Bizeljsko; Rozika Omerzu, Imeno 26. Vzorce sprejemajo vsak drugi ponedeljek. Ker so se stroški za analizo vina in njegovo ocenitev povečali, seje Kmetijski inštitut dogovoril z društvi vinogradnikov, da bi hkrati ocenili vina za področne razstave in za izdajo potrdila o analizi vina. S tem bi stroške delno zmanjšali. Kmetijski inštitut Slovenije i Skrbno nadzorovan razvoj vin V metliški Vinski kleti, kjer imajo šest različnih vrst zaščitenih vin in dve _nezaščiteni, skrbno spremljajo razvoj in zorenje zlasti mladih vin * METLIKA — V metliški Vinski kleti imajo že šest različnih vrst zaščitenih vin in dve nezaščiteni, kar je za stalno spremljanje in ugotavljanje kakovosti vin dokaj zahtevna naloga. Zlasti mlada vina, ki so bolj občut- ljiva, je potrebno stalno spremljati in nadzirati, kajti šele očiščena vina so stanovitna in se v polni posodi in v primerni kleti gotovo razvijajo v zaželeno smer. Vsaka vrsta vina v metliški kleti je v več različnih posodah, tudi ista vrsta vina je v posodah iz Kmečke žene zanimajo novosti V KZ Trebnje končali z zimskim izobraževanjem TREBNJE — Pred dnevi so v trebanjski občini uspešno zaključili predavanja za aktive kmečkih žena ali tako imenovano »zimsko izobraževanje«. Tako kot vsa leta doslej, je bilo tudi to pot za predavanja veliko zanimanja. Marinka Sever, pospeševalka za aktive kmečkih žena pri KZ Trebnje, je povedala, da so s predavanji začeli 17. decembra. Organizirali sojih v devetih krajih, letos tudi v Mokronogu. Odločitev za ta kraj je bila pravilna, saj seje predavanj udeležilo okoli 30 kmetov. »Za teme smo se dogovorili na seji izvršilnega odbora predsedstva aktiva kmečkih žena. Inž. Alojz Metelko je predaval o aktualnem dogajanju v kmetijstvu, o prentiranju, regresih, sploh o pogojih pridelave hrane v letošnjem letu. Taka predavanja vzbude med kmeticami vedno veliko zanimanja in tudi veliko razprave. Kmečke žene so nekaj novega izvedele tudi o prehrani goveda in uporabi pesnih rezancev kot silaži. O mleku in higieni je predaval mag. Cveto Bunc. Kot vsa leta doslej pa je imela zdravstvena predavanja dr. Marjeta Pavlin — Metelko, ki je govorila predvsem o uporabi ultrazvoka, sicer pa je odgovarjala na vprašanja. Lahko rečem, da je bil obisk na predavanjih dober, da je bilo zanimanje za naše teme precejšnje. Prevelika ovira ni bil tudi mraz, saj je zaradi njega odpadlo eno samo predavanje na Selih Šumberku.« različnih materialov — v lesenih sodih, cisternah iz plemenite nerjaveče jeklene pločevine, betonskih cisternah, znotraj plastificiranih — in vsaka posoda različno vpliva na procese zorenja vina. Naloga kletarjev in enologa je, da zagotovijo čim boljše razmere za razvojvina vzaželenismeri. Da ne bi pri tem ničesar zamudili, v metliški kleti mlada vina vsak teden analizirajo, hkrati pa imajo tudi interno pokušnjo teh vin. Na osnovi podatkov iz laboratorijske analize in pokušnje lahko sproti sprejemajo najboljša navodila za kletarjenje. Sedaj so metliški strokovnjaki prijetno presenečeni nad razvojem vin lanskega letnika. Belokranjski rose, ki je že v prodaji, je zlasti zanimiv zaradi prijetne vinske cvetice in svežine, kar bodo ljubitelji tega vina še posebej znali ceniti poleti. Belokranjec, ki bo v prodaji konec tega meseca, je pitno, lepo vino, a brez posebej izraženih sortnih značilnosti. Iz lanskega grozdja ne bo vrhunske metliške črnine, marveč samo kakovostna, vendar je zato v njej več modre frankinje, ki je je v boljših letnikih večv vrhunski črnini, tako da bo zato lanska metliška črnina celo kvalitetnejša od letnika 83. Nova metliška črnina bo v prodaji maja. Takrat bodo dali v prodajo tudi cviček, ki sedaj kaže, da bo prijetno rdečkasto vino. Nasploh strokovnjaki ugotavljajo, da zlasti v roseju in cvičku rdeče sorte lanskega grozdja, zlasti velja to za žametno črnino, ne kažejo na slabši letnik grozdja. Pozne trgatve lani ni bilo, so pa iz tistih leg na Vinomeru.kjerso leto pred tem imeli pozno trgatev, ločeno pripravili laški rizling in tako bo metliška Vinska klet letos prvič imela laški rizling v kakovostnem razredu. A/BARTELJ Prašičereja še donosna? Urbančevi ne računajo svojega dela PRISTAVA — Kmetija Urbančevih s Pristave 9 v krški občini premore okrog 9 hektarov zemlje, od tega je obdelovalne za dobre 4 hektare. Nekajjetudigozda.dobro pa je vsaj to, da ni nobene parcele pod 50 ari. Gospodar Lojze je kmetijo dobil od strica, ker pa ga zadnje čase zdravje pušča na cedilu, je kmetovanje zdaj-bolj na plečih žene Marije. Marija mora navsezgodaj pokonci in v goveji hlev, kjer imajo 8 glav živine, okoli 7. ure pa ima spet polne roke dela v sosednjem poslopju, kjer že nestrpno čaka okrog 180 prašičkov. Tudi Urbančeve je pred približno šestimi leti inž. Bodor iz krškega M-Agrokombi-nata nagovoril,dasose preusmerili v prašičerejo. »Za 640 prašičev sem že pripravljal hlev, imel sem bokse, toda naenkrat tolikšne farme ne bi mogel polniti. Tudi zdaj moramo čakati, ua se naša tako imenovana B-faza polni dvakrat do trikrat. Prašičke okoli desetih kilogramov zredimo v petih tednih od 25 do 31 kilogramov. Največ smojih imeli naenkrat v hlevu kar 207, čeprav je zmogljivost farme 185 prašičev,« pripoveduje Lojze. Doslej se je prašičereja še izplačala, vprašanje pa je, če se bo še ob vse dražji vodi in ogrevanju hleva. Fanta seveda tudi poprimeta za delo, pri kmetovanju pa si poma-’ gajo tudisstroji. »Sejalnik krompirja, koruze in pšenice, navadne in krožne brane ter nakladalko imamo v strojni skupnosti. Imamo dobre sosede, vaščani pa nam pomagajo tudi pri nalaganju prašičev in krmil. Na kmetiji bi potrebovali še sieterno za gnojevko,« razkrije želie skromna gospodinja Marija. P. PERC gL 3 (1849) — 17. januarja 1985 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ne v zidove, ampak v opremo Gospodarstvo novomeške občine bo letos usmerjalo naložbe v posodobitev proizvodnje, sicer ne bo več konkurenčno — Kljub slabim časom pa ne bo tako malo del NOVO MESTO — V letu 1985 so predvidena prva dela za boljšo oskrbo z električno energijo. Če izvzamemo naložbo po sanacijskem programu IM V, bo ostali del gospodarstva vlagal predvsem v posodobitev proizvodnje, kar je pogoj, da bi se obdržali na svetovnih trgih. program razširitve in modernizacije proizvodnje na Cikavi. Elektro Ljubljana bo v letošnjem letu zgradil dvosistemski 110-kilovoltni daljnovod Novo mesto—Trebnje, Savske elektrarne pa bodo izdelale investicijsko dokumentacijo za tak daljnovod Brestanica—Krško—Hudo. Izgradnja tega daljnovoda je sicer planirana šele za leto 1987, vsekakor pa je to prvi korak k izboljšanju oskrbe z energijo na novomeškem območju. Medtem ko bodo v IMV predvidoma nadaljevali z investicijami po sanacijskem programu, pa bo drugi najve-čji dolgoletni investitor v občini, tovarna Krka, moderniziral le obstoječe proizvodne linije in vlagal v razvojno in kontrolno analitsko opremo. Krka pa bo letos pripravila tudi dokumentacijo za izgradnjo lastne čistilne naprave za predčiščenje industrijskih odplak, ki bremenijo čistilno napravo v Ločni. Novoles načrtuje v letu 1985 posodobitev tehnološke opreme in obnovo lakirnice za proizvodnjo masovnega pohištva; z nabavo računalnika pa nameravajo racionalizirati poslovanje. Precejšnje razvojne načrte za prihodnost imajo v Iskrinih tovarnah, letos pa se bodo bavili predvsem s pripravo dokumentacije za nove prog-' rame. Tak primer je tovarna Hipot v Šentjerneju, medtem ko pri Uporih nameravajo razširiti in modernizirati proizvodnjo. Obe združeni novomeški Iskri bosta letos začeli uresničevati Najcenejše je ogrevanje na tuj račun Ne samo, da bivša stanovalca nočeta izprazniti stanovanj, tudi kurjave ne plačujeta _ METLIKA — Zadnje ledne je kurjava in ogrevanje nasploh ena najbolj aktualnih lem pogovora. Ogrevanje je eden večjih stroškov, v lem sibirskem mrazu pa še zlasti. Sredi Metlike pa dvoje stanovanj, v katerih nihče ne stanuje, grejejo tako rekoč zastonj. Gre za trisobno stanovanje in garsonjero v 6-stanovanjskembloku metliškega zdravstvenega doma. ki stoji tik ob tej ustanovi. Pred časom, ko si je poiskal drugo službo v Zagrebu, bivši direktor metliškega doma dr. Eugen Biennenfeld ni izpraznil svojega metliškega stanovanja. Vsa stvar je prišla celo na sodišče, ker je bivši nosilec stanovanjske pravice trdil, da se je ta pravica prenesla na njegovega sina. ki da je stalno prijavljen v Metliki, čeprav v tem kraju vsi vedo. da ■ njegov sin že od zgodnjih mladeniških tet ne živi v Metliki, marveč v Zagrebu. Skratka, to stanovanje je v takem pomanjkanju slano vanj že lep čas prazno, nekakšno »počitniško stanovanje«. Prav tako ni izpraznila garsonjere v tem bloku medicinska sestra, ki je prav tako odšla v službo drugam. Seveda obema ni težko plačevati družbeno subvencionirane stanarine za ti »počitniški stanovanji«. Kurjava pa bi že bila večji strošek. In tako sta se oba. najbrž družno in sporazumno, odločila, da kurjave pač ne bosta plačevala, češ da je predraga, zlasti ker »stalno ne stanujeta v stanovanjih«. No. laka odločitev človeku res prihrani lep kupček denarja. Za kurjavo v tem bloku metliškega zdravstvenega doma plačujejo stanovalci po 64 dinarjev za kvadratni meter. »Počitniška stanovalca« pa sla za celo lansko leto nakazala vsak trikrat po 100 starih jurjev. Tako eden dolguje že kakšnih pet starih milijonov, drugi pa nekaj čez dva. Seveda je res, da sta pisno obvestila hišni svet. da ogrevanja stanovanj ne bosta plačevala in da lahko zaprejo ali snamejo radiatorje. Še bolj res pa je. da te stvari niso tako enostavne in da se pač ne more vsak izmišljevati tako. kolje njemuin njegovemu žepu najbolj pogodu. Res, najcenejše je ogrevanje na tuj račun. In to ogrevanje praznih stanovanj. A. BARTEU Tekstilni tovarni Novoteks in Labod v letošnjem letu vsa razpoložljiva investicijska sredstva namenjata modernizaciji proizvodnje in zamenjavi dotrajane opreme, prav tako pa Gorjanci v Straži kupujejo več novih kamionov in avtobusov za posodobitev voznega parka. V gradnjo oziroma manjšo dozidavo in preureditev prostorov se bo letos spustila novomeška Pekarna v Ločni, ker mora po zahtevi inšpekcije urediti in razširiti skladišče in prostor za ekspedit. Trgovina nima novih načrtov, ampak bo uresničila nekaj starih zamisli. Medtem ko bo Emona Dolenjka uredila nekdanje prostore tovarne Iskra v Žužemberku v sodobno blagovnico, bo Mercator Standard začel urejati več let obljubljeno trgovino v Gotni vasi, poskrbeli pa bodo tudi za dokumentacijo za gradnjo oskrbovalne trgovine v Bučni vasi. Poleg vsega tega ima zeleno luč v občinski resoluciji še nameravana gradnja poslovne stavbe SDK. R. BAČER Zima bo zdaj vse zasula Gabrje: vaški vodovod so lani nameravali po 52 letih obnoviti, a je akcija ostala na pol poti_ GABRJE — Krajani se bojijo, da bodo lani izkopani jarki za polaganje novih vodovodnih cevi in ostala dela izničeni, njihov trud in prispevki pa bodošli po vodi. Martin Gazvoda, predsednik delegacije za zbor krajevnih skupnosti, je v imenu vaščanov potožil: »Leta 1932 je bilo Gabrje zelo zaostala vas, pa so ljudje kljub temu sami s krampi in lopatami gradili vodovod iz zajetja na Gorjancih. V vasi so bile javne vaške pipe, v tiši pa so imeli vodovod le v treh gospodinjstvih. Ker je vodovod tako star in je bila vas tudi trikrat bombardirana, je jasno, da so cevi popokane in voda uhaja. Vaščani so do leta 1963 vodovod sami vzdrževali, potem ga je prevzel Vodovod. Takrat so napeljali priključke do hiš. vodovodne pipe pa so iz leta v leto bolj suhe. Lani smo imeli vodo samo po 2 uri na dan. Akcija za obnovo vodovoda je stara več let, ampak se ne premakne kljub velikim obveznostim, ki sojih na svoja ramena prevzeli krajani. Leta 1983 smo sami poskrbeli, da so vodovodni ventili postavljeni v nivo ceste, ki smo jo lani skozi vas delno asfaltirali. Lani je bilo planiranih pri Vodovodu že 500.000 din za obnovo našega vodovoda, predvsem za novo zajetje, ker staro pojema. Krajani smo sami zgradili teraso za zajetje, izkopali traso za nove cevi. napeljali gramoz iz Krškega in ves material spravili na Gorjance do bodočega zajetja. Ko bi morali od Komunale položiti nove cevi,so rekli, da je jarek preozek za cevi. kakršne imajo, in da moramo še kopati! Vaščani pa so se na sestanku uprli, češ da so že dovolj prispevali v denarju in delu. tako je ostalo vse razkopano in zima bo naš trud bržkone uničila.« R. B. Lani izdali 18 milijonov številke iz posebnega poročila za skupščino NOVO MESTO — Urejanje življenjskih razmer Romov je v preteklem letu novomeško občino veljalo 8,3 milijona dinarjev; za vzgojno-izobraževalni program je bio porabljenih 4,8 milijona; denarne pomoči otrokom so zahtevale 1,6 milijona dinarjev; 900.000 din je bilo porabljenih za nakup obleke šoloobveznim Romom, 1,3 milijona so znašale razne družbene denarne pomoči; 300.000 din je veljalo usposabljenje za poklice, prav toliko je šlo za raziskavo o zaposlovanju Romov; 498.000 din pa je bilo izplačanih kmetom, ki so jim Romi naredili škodo na poljih ali v gozdovih. Te številke z natančno obrazložitvijo so sestavni del poročila, ki ga je pripravila ustrezna komisija skupnosti socialnega varstva na zahtevo delegatov občinske skupščine. Razprava o Romih se v delegatskih klopeh kar naprej ponavlja, kazno pa je, da nekateri živijo v zmotnem prepričanju, da Romom družba vse nudi brezplačno. Koso lani napeljevali vodovod v romska naselja, so bila na Otočcu in v Šentjerneju ter v Žabjeku dela opravljena, ker so Romi sami opravili fizična dela kot vsi ostali krajani. V naselju Dobruška vas pa planiranega vodovoda niso dobili, ker Romi niso hoteli delati. Tudi pri družbenih denarnih pomočeh ne veljajo za Rome nobene posebne ugodnosti. g Denar manjša skrb za ceste S skupščine novomeške skupnosti za ceste NOVO MESTO — Novomeška občinska skupnost za ceste občuti vse tegobe sedanjega gospodarskega položaja. Po letnem planu naj bi za vse programe cestne skupnosti v letu 1984 zbrali 221,465 milijona dinarjev. Do konca novembra je bilo na voljo 168 milijonov, medtem ko naj bi v vsem letu 1984 razpolagali s 185,796 milijona dinarjev, kar je le 84 odst. planiranih sredstev. Izpadi so bili pri pristojbinah za motorna vozila, pri prispevku od prodaje pogonskih goriv in pri 1,4-odstotnem prispevku iz čistega dohodka. Zaradi manjših Betine lanske naložbe Nakup najsodobnejših strojev za Kodranko — Razši-ritev v Žakanju in Dobovi, črpališče na Kolpi METLIKA — V lanskem letuje največja belokranjska delovna organizacija, metliška Beti, začela in v glavnem tudi dokončala štiri večje naložbe. Pri vseh teh naložbah gre za okoli 60 odst. lastnih sredstev, ostalo pa so tuji in domači krediti ter sovlaganja Bctinih poslovnih partnerjev. Največja naložba je vsekakor nakup dveh najsodobnejših teksturirnih strojev za tozd Kodranka in volna, katerih vrednost je okoli 230 milijonov dinarjev. V Beti so začeli proizvodnjo teksturirnih sintetičnih prej leta 1970, devet let zatem pa so zgradili novo kodranko. ki meri 11.000 m2; takrat so nabavili tudi novo opremo, prvi stroji izpred 15 let pa so zastareli in ne dovolj produktivni. Nova francoska teksturirna stroja proizvajata kar sedemkrat več kot stari in imata kapaciteto 450 ton preje na leto. Za nakup ima Beti vsa soglasja, investicija je pripravljena. avansi plačani, računajo, da bodo stroja dobili prihodnji mesec in da bo proizvodnja stekla maja ali junija. Preja, ki jo bodo proizvajali na teh strojih, je namenjena v prvi vrsti za proizvodnjo nogavic, tretjino potrebnih sredstev, in to dinarskih in deviznih, so sovlaganja njihovih kupcev, število zaposlenih v Kodranki se bo povečalo za okoli 15 delavcev, sedaj pa ima v tem tozdu delo 260 ljudi. Za razširitev proizvodnih prostorov in posodobitev opreme v konfekcijskem tozdu vJ Žakanju so namenili 145 milijonov dinarjev. Gre za dozidavo 1.100 m! velike proizvodne dvorane, dela so začelijunija in jih končali konec lanskega leta. imajo tudi že večino potrebne opreme, ostalo pa bodo dobili te dni. Povedati je še treba, da je med gradnjo delo v proizvodnji potekalo nemoteno. V novih prostorih bo delo dobilo 30 do 40 novih šivilj, tako da bo v Žakanju zaposlenih okoli 250 ljudi, v glavnem žensk s hrvaške strani Kolpe, celotna proizvodnja v tem tozdu pa je namenjena za izvoz. V konfekcijskem tozdu v Dobovi so avgusta začeli graditi novo, 450 m2 veliko halo. dela pa zaključili konec leta; vrednost te naložbe je 14 milijonov dinarjev. Sedanji proizvodni prostori so bili pretesni za normalen potek dela v tem tozdu, kjer je zaposlenih 160 ljudi, sedaj pa je možnost, da se to število poveča. Velika Belina' naložba, začeta v lanskem letu, ki se tudi bliža koncu, je gradnja črpališča za tehnološko vodo na Kolpi in vse, kar spada zraven. Dela, ki so jih začeli v drugi polovici lanskega leta in bodo končana v letošnjem prvem četrtletju, bodo veljala 50 milijonov dinarjev. Kot je znano, bo Beti vso potrebno vodo za svoj tehnološki proces dobivala iz. Kolpe in tako bo 10 do 12 litrov pitne vode več za preskrbo občine. A. B. sredstev za regionalno cestno omrežje niso mogli izpeljati večjih vzdrževalnih del na tem omrežju, odplačan pa tudi ni letni dolg za cesto bolnica—Brod. Za ta namen so v tem času sicer porabili dobrih 25 milijonov, za vzdrževanje lokalnih cest pa nekaj nad 36 milijoni ter 54,8 milijone za večja vzdrževalna dela na lokalnih cestah. Modernizacije in izgradnje cest v krajevnih skupnostih je cestna skupnost v 11 mesecih 1984 sofinancirala z 9,689 milijona dinarjev. Ker je nekaj denarja zaradi zmanjšanja nekaterih planskih nalog (npr. projekt za novomeški most) ostalo, so se delegati na skupščini 9. januarja odločili, da bo šlo 5 milijonov za most v Dragi, ker delovne organizacije le niso združile dovolj denarja (združile so 15,45 milijona dinarjev), 1 milijon kot posojilo za ta most KZ Krka, ki ga bo vrnila letos, 700 tisočakov pa za gradnjo ceste skozi vas Prevole, kar bodo prvi metri asfalta v krajevni skupnosti Hinje. Na dnevnem redu je bila še vrsta tekočih zadev in problemov, ki naj bi jih v bodoče reševal nekakšen samoupravni »servis«, saj skupščini, so menili delegati, ni treba vedeti za vsak tovornjak gramoza. Zataknilo se je pri odločanju o začasnem financiranju v letu 1985 do sprejema plana, saj so delegati Cestnega podjetja Novo mesto zahtevali, da bi morali slediti sklepom republiške cestne skupnosti ter predvideti 50-odstotno povečanje sredstev za vzdrževanje cest glede na lanske mesečne akontacije, in ne le 30 odst., kot je bil predlog. Do kompromisa — 30 odst. več sredstev, še več pa jih, če je potreba in dotok, razporedi odbor za plan in finance — so prišli po precej žolčni razpravi. z L.__D. Govoricam na rob Po novoletnem »živžavu« | Ker so se pojavile pripombe o stroških in neutemeljena namigovanja, je treba najprej poudariti, da je novoletni »Živžava« na novomeškem glavnem irgu prireditev, pri kateri brez najmanjšega honorarja sodeluje skoraj 500 nastopajočih in aktivistov Društva prijateljev mladine. Nekateri med njimi so žrtvovali celo del svojega letnega dopusta za to prireditev, zato so neosnovana podtikanja zanje prava žalitev. Seveda pa navzlic takšnemu in drugačnemu razdajanju posameznikov ter prosjačenju za prostovoljne prispevke v delovnih organizacijah pri tako veliki prireditvi ne gre brez nujnih stroškov. V blagajni skupnosti novomeških krajevnih skupnosti, ki je letos prvič vodila prireditev, se je nabralo nekaj več kol 500.000 dinarjev. Tretjino tega zneska je stala svečana razsvetljava, 80.000 din je stalo ozvočenje, 100.000 din prehrana delavcev in nastopajočih. 40.000 din pa je dobil za svoje nastope rokohitrec Miran Čanak. Nekaj so znesli še nekateri drugi manjši izdatki (natančne jti podatki so javnosti vsi dostopni), vodstvu prireditve pa ni bil izplačan niti dinar honorarja, niti povračilo za prevozne stroške in telefon. Če bi bilo treba vse plačati, bi novoletno praznovanje novomeških otrok stalo najmanj 2.5 milijona dinarjev. Naj ob tej priložnosti navedemo, daje Labod kot pokrovitelj prireditve brezplačno izdelal 50 ogrinja! za godbenike in 10 Jgustumov za zajčke, cilindre so naredile vzgojiteljice VVO Drska II. prikolice za tribuno sta brezplačno . posodila kolektiva Gorjancev in Pionirja. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je zastonj postavilo novoletne jelke na trgu. okraski iz stiropora pa so bili delo učencev novomeških osnovnih šol. Z manjšimi uslugami so se vključile še druge delovne organizacije, zlasti Dolenjski list in Tiskarna, ki sta izdelala letake in nalepke po zgolj simbolični ceni. Mnogo so se žrtvovali tudi konjeniki I in vozniki vpreg, ki so prihajali na prireditev iz bližnjih vasi. Organizatorje veseli, da je bila v javnosti okrasitev in prireditev nasploh ugodno ocenjena. Seveda nič ne more preplačali sijočih otroških oči v skrivnostnem novoletnem pričakovanju, zato upajmo, da se peščici obrekovalcev ne bo posrečilo izničiti truda organizatorjev ali celo ukiniti to prireditev, kot se bo. kol kaže. zgodilo s tednom dolenjskega cvička. JANEZ PAVLIN POPRAVEK V Dolenjskemlistušt. l-2zdne 10.1. 1985je bila na4. strani objavljena vest z | naslovom Bela cerkev dobi še eno vas. ki napačno informira javnost, daje bila delegatska pobuda o priključitvi celotnega naselja Družinska vas h krajevni skupnosti Bela cerkev že sprejeta. Delegacija KS Bela cerkev je na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine Novo mesto dne 26. decembra 1984 samo podala pisno pobudo za spremembo odloka o razvrstitvi naselij po krajevnih skupnostih v smislu vključitve celotnega naselja Družinska vas v KS Bela cerkev. Pobudo so zbori sprejeli v smislu pobude za uvedbo postopka, ne pa kot odločitev o spremembi obstoječih meja, kar pomeni, da se stanje še ni spremenilo in je končna odločitev stvar nadaljnjega postopka. MATJAŽ VERBIČ, sekretar občinske skupščine Novo mesto V novo obdobje s starimi cilji Pri razvojnih možnostih za naslednje srednjeročno obdobje v metliški občini izhajajo iz doseženih rezultatov — Prestrukturiranje gospoaarstva_ METLIKA — V metliški občini se pri pripravah na naslednje srednjeročno obdobje oziroma pri tehtanju razvojnih možnosti te majhne belokranjske občine v obdobju 1986-1990 opirajo na dosežene rezultate pri izvajanju družbenega plana občine v sedanjem srednjeročnem obdobju. Ti pa niso najbolj spodbudni. moč računati na uspehe v prihodnjem obdobju. Sprijazniti se je treba, da bodo v naslednje obdobje prinesli vrsto neuresničenih ciljev in nalog. Eden teh je tudi prestrukturiranje metliškega gospodarstva v prid tistih dejavnosti, ki dolgoročno omogočajo večji dohodek na zaposlenega in na vložena sredstva, v Tako so za to obdobje načrtovali, da bo stopnja realne rasti družbenega proizvoda 5,5-odstotna, v resnici pa je v prvih treh letih realni družbeni proizvod padal za 2 odst. na leto. V spremembah in dopolnitvah plana so povprečno rast družbenega proizvoda zmanjšali za več kot polovico, vendar sedaj kljub temu ugotavljajo, da tudi ta 2,6-odstotna stopnja presega možnosti metliškega gospodarstva. Vsekakor ni moč obiti dejstva, daje materialna osnova za razvoj v prihodnjem obdobju dokaj skromna. Poleg tega je za sedanje obdobje značilno kopičenje virov porabe, naraščanje nelikvidnosti in stalen padec življenjske ravni. Zato si bo združeno delo še toliko težje finančno opomoglo, brez te konsolidacije pa ni Brez dvoma je, da bo tudi do konca desetletja izvoz na konvertibilno tržišče ena glavnih nalog in ta izvoz naj bi rastel hitreje kot družbeni proizvod. Dve do triodstotno rast proizvodnje naj bi dosegli predvsem z boljšim izkoriščanjem kapacitet, z boljšo oskrbo z. reprodukcijskim materialom, z zamenjavo dotrajane opreme in novimi naložbami. Večje število izmen bi omogočilo zaposlitev novih delavcev. Novomeška kronika PASOVI — Potrebovali smo nekaj minut časa in par oči. Prizorišče: novomeški Glavni trg. Namen: ugotoviti, kdo se v avtu raje privezuje, vozniki ali voznice. Od 16 opazovanih voznikov, jih je bilo privezanih 10, pri prav toliko voznicah pa je bilo razmerje 8:7 v korist pasu. Seveda to ni dokaz, da ženske raje kot moški kršijo predpise, nekaj pa le pove. SKIBUS — V prejšnji številki smo poročali, da se skibusi iz neznanih razlogov niso pojavili na obljubljenih mestih. Zdaj »Gorjanci«, ki imajo zadevo v zakupu, že skoraj v celoti obvladujejo položaj. Če skibus pride, je treba nanj čakati okoli 15 minut. Če ne pride, je čas čakanja neznan. UGANKA — Ob skupini trškogor-skih zidanic so se v snegu pojavili sledovi neznanih bitij. Stopinje spominjajo na odtis ženskih čevljev z visoko peto, ugankaje.zakajnimednjimitudi odtisov moških čevljev. Poznavalci domnevajo, da se je vnesla ženska družba po veseli noči nameravala zateči v vinski hram, vendar jim je ključ zdrsnil v sneg. Sledovi pričajo o zares orjaškem iskanju in najbrž po prav taki žeji. Ena gospa je rekla, da smo res trpežno ljudstvo. Potem ko je enkrat minus 30 stopinj, naravnost s hvaležnostjo sprejemamo vsako le kanček toplejšo ujmo. F; -. 'ži V času od 3. do 9. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Žura iz Gabrja — Nejca, Dragica Skube iz Petrove vasi — Martina, Slavka Kastelic z Malega vrha — Janeza, Mojca Jerovšek iz Cegelnice — Dejana, Irena Molek iz Metlike — Petra, Marija Ajdič izČemš — Mojco, Antonija Smrke s Čateža — Aleša, Milka Krajačič iz Metlike — Bojana, Jožica Repše iz Šentruperta —Tanjo, Valeri-j ja Rančigaj iz Trebnjega — Jurija, Marija Glavan iz Rebri — Petra, Stanislava Kastelic iz Pristave — Damjano, Majda Grahek iz Tribuč; — Branko, Marija U rbanč iz Drnovega — Marka, Zvonka Pečelin iz Trebnjega — Ino, Dušanka Zupanič z Jugorja — Dušana, Sabina Zakšek iz Raven — Jasmino, Nada Župevec iz Boršta — Roberta. Hamida lslamovič iz Smolc-nje vasi — Almo, Marija Jordan iz Šentjerneja — Uroša. Marija Željko iz Gribelj — Marka, Vilma Ramovš z Mirne — Aleša, Felicita Gačnik iz Brezja — Eda, Sonja Škof iz Črešnjevca — Andreja, Majda Koprivec iz Zabrdja — Sabino. Pepca Može iz Plcmberka — Boštjana, Irena Verder-ber iz Svibnika — Jureta in Tineta, Zvonka Jamnik iz Pristave — Roka, Jožica Mlakar iz Drušč — Nejo, ŠtefV ca Fistrič iz Dolenjskih Toplic — deklico, Alojzija Smolič iz. Vrhtrebnjega — dečka, Vida Dular iz Sremiča — dečka. Tatjana Stanič iz Globočic —dečka, Martina Avsec iz Žabje vasi — dečka, Jožica Fine iz Pijavic — deklico, 'Olga Zore s Puščave — deklico in Anica Žnidaršič iz Jezera — Simono. IZ NOVEGA MESTA: Majda Jarnovič z Drske 17 — Tajo, Rozalija Turk z Drske — Roberta, Mirjart Jevšek iz Lebanove 29 — Majo, Jela Miljevič, Ob težki vodi 28 — Stadjana in Bogdanka Banjeciz Ulice Majde Šil« 21 — Boška. Čestitamo! Tako kot v tem obdobju, bo tudi v prihodnjem glavno težo gospodarskega razvoja metliške občine nosila industrija, in to tekstilna industrija. Glede na veliko odpisanost, izrabljenost in zastarelost opreme v tej industrijski panogi bodo morali osrednjo pozornost posvetiti posodobitvi in obnovi tehnološke opreme v tekstilni industriji. A. B. NOVI PRISPEVKI ZA SKLAD NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so namesto venca na grob pokojne Justi Andoljšek prispevali: SDK Novo mesto 4.000 din, KS Mali Slatnik 4.000din, KO RK Mali Slatnik 2.000 din in SGP Pionir TOZD TKI 4.100 din. OO RK Novo mesto je prispeval 3.000 din namesto cvetja na grob pokojne mame Jelke Može, Dolenjski list pa je prispeval 5.000 din namestno novoletnih čestitk. Sprehod po Metliki ZDAJ, KO JE ZIMA, JE NAJ PAMETNEJE pisati o njej, pa še < smučanju, kije omrežilo Metličane kd še nikoli doslej. Iz Metlike vozijo rt Gače dvakrat dnevno smučarski avte b’usi, in sicer ob 8. in 13. uri. Za pov ratno karto je treba odšteti 17* dinarjev, kar ni pretirano. Kljub avte busom pa je na Gačah videti velik1 Metličanov, ki so prispevali tja z la* tnim prevozom. To kaže, da nekateril bencin le še ni predrag. Ne boste verjel da se je pripeljal nekega le peg zimskega dne z avtobusom z Gač I Otek Šturm. SMUČARSKI KLUB METLIKA* pripravil kar dva smučarska tečaja nadaljevalnega na Gačah in začetneg1 na Gaugen hribu. Prijav je več, kot j1 kdorkoli pričakoval. Za enotedensk tečaj s prevozom in dnevno karto rt Gačah je treba odšteti 3000dinarjev, zj začetni tečaj na Gaugen hribu pa le SO* dinarjev. Če kdo misli, da seje prijavili na tečaja le mularija, se moti. ZASTONJ NA SMUČANJE METLIKA — Obrtna zadruga Metlika omogoča otrokom in mla-! dini metliške občine brczplgčcn prevoz na smučanje v smučarskem centru Gače nad Črmošnjicami. Avtobus bo prvič odpeljal z metliške avtobusne postaje jutri, 18. januarja, ob 8. uri zjutraj, potem pa bo vozil vsak dan do konca šolskih počitnic. S tem daje obrtna zadruga lep zgled. 4 DOLENJSKI LIST Št, 3 (1849) — 17, januarja 198 $ IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN jf Črnomaljski drobir NAJDENA DVOKOLESA — Očitno je, da so se Črnomaljci (tako kot mnogi drugi) v preteklem letu na veliko preusmerjali na dvokolesa, takšna na nožni ali na motorni pogon. Očitno je tudi, da so imeli nekateri z novimi prevoznimi sredstvi velike težave, zlasti bolj pozabljivi, saj so pozabili, kje so kolo parkirali. To je moč soditi posporočilu oddelka za občo upravo in proračun črnomaljske občine, ki sporoča, da je pri njih shranjenih kar osem koles različnih vrst, ki jih vodijo pod oznako »najdeni predmeti« SREČANJE ČLANOV PREDSEDSTEV — Prvo soboto v letošnjem letu so se na željo nekaterih nekdanjih članov predsedstev črnomaljske občine konference mladine zbrali člani predsedstev od leta 1964 naprej. Resda jim je zagodlo vreme, tako da jih je od 140 članov prišlo na srečanje fe okrog 50, zato pa so ti bili toliko bolj radodarni z nasveti današnji mladini. Koliko jih bodo mladinci poslušali, pa se bo verjetno kaj kmalu pokazalo. Ribniški zobotrebci VPRAŠLJIV TEČAJ — Sneg in mrzlo vreme sta spodbudila smučarski klub Ribnica k organizaciji smučarskega tečaja za staro in mlado po 1.200 din na osebo. Prijave so zbirali, kot je pisalo na plakatu, v Spominkarstvu. Ko smo se minuli teden pozanimali, koliko je prijavljencev.so nam povedali, da še nobenega inse bojijo, da zaradi mraza ne bo tudi tečaj zmrznil. ZAMRZNJENA BISTRICA —Zaradi hudega mraza je zamrznila tudi Bistrica. To so izkoristili tisti Rib-ničanje, ki imajo drsalke, za drsanje. VRTEC DOKONČAN — Vrtec v Sodražici je v glavnem dokončan, čakajo le še na opremo. KONTROLA BOLNIH — V ribniški občini napovedujejo namišljenim bolnikom oster boj. V Inlesu so že uvedli kontrolo bolniške z lastnim delavcem, v Riku pa v sodelovanju z Varnostjo. Čeprav uradni rezultati še niso znani, prve ugotovitve kažejo, da seje bolniška občutno zmanjšala. občan vprašuj dvad odgovarja — Urban, po pravici povej, če si kaj odnesel z gospodarsko-politič-nega seminarja na Gorenjskem? — Priznam. Odnesel sem — brisačo. Drobne iz Kočevja POGAŠENl ODOJKI — Nekatere skupine (sezonskih) delavcev iz drugih republik so tudi v Kočevju uveljavile navado, da pred novim letom pečejo zunaj odojke in jance ter prirede pravo gostijo. Do sedaj za to ni bilo posebnih ovir, nazadnje pa se je v Kajuhovem naselju le zataknilo, češ da z ognjem ogrožajo park in stavbe... Prihiteli so gasilci in poškropili ogenj in odojke. Ukrep je bil hiter in učinkovit (čeprav bi se morda zadeva dala rešiti tudi drugače). MOST BO Š1RŠI —Ograja na kamnitem mostučcz Rinžo pri cerkvi jespet fe leto dni polomljena, ker se je vanjo zaletel neki avtomobilist le nekaj dni P° tistflh? ko sojo popravili. Zvedeli smo, da bo most spomladi popravila skupnost za ceste, občinska SIS za komunalno in cestno dejavnost pa bo Plačala razširitev pločnikov na mostu na 2 m na vsaki strani. ZAHVALA DRUŠTVA MS Namesto novoletnih čestitk je gostilna »Pri Slavcu« iz Maharovca namenila slovenskemu društvu multiplc skleroze v Kočevju 3.000din. Upravni °dbor društva se za darilo najlepše zahvaljuje. Trebanjske iveri ) NOTE SO POSTRANSKA ZADE- A — Letos bo preteklo 10 let, odkar so v Trebnjem ustanovili glasbeno *?lo. Lani je šola dobila plaketo občine ■rebnje, dobila naj bi tudi več drugih Priznanj, čemur pa kolegi z druge bližnje glasbene šole oporekajo. No, za največje priznanje tej šoli je slišati v zadnjem času. Menda v njej uspe nekaterim učencem tudi to, da po treh a'1 štirih letih glasbenega pouka ne Poznajo niti not. Seveda tega. zadnjega Priznanja niso bili kaj dosti veseli starši, ki za to šolo prispevajo tudi •takšen dinar. CESTE SPLUŽENE, PLOČNIKI £A... — Ceste v trebanjski občini so kar dobro plužene in je mogoč dostop bjdi do najbolj oddaljenih krajev, ■slabše pa je s pločniki, ki jih čistijo ??sebniki in komunala. Vcndarjetoza •rebnje povsem normalno, torej ne kaže izgubljali besed. Zlasti s komunalo ne, saj je vsaka beseda kot bob ob steno. Ovira so le še elektromotorji V črnomaljskem tozdu Kompresorji bodo letos naredili nad 120 tisoč krompresorjev več kot lani — Dve izmeni in velika investicija v opremo ČRNOMELJ — Čeprav v Gorenju tozd Kompresorji v Črnomlju še nimajo pismenega zagotovila delovne organizacije Commerce Gorenje, da bodo v letošnjem letu dobili dovolj elektromotorjev za redno proizvodnjo kompresorjev, so za letošnje leto pripravili ambiciozen načrt proizvodnje. V preteklem letu so v Črnomelju načrtovali proizvodnjo 400 tisoč kompresorjev, naredili pa so jih 9.700 več, kar pomeni, da so v primerjavi z letom poprej povečali proizvodnjo kar za 45 odst. Ta uspeh ni rezultat večjega zaposlovanja, ampak boljše oskrbe z elektromotorji ter racionalnejšega dela. Za letošnje leto pa načrtujejo izdelavo kar 531 tisoč kompresorjev; pr- • V letošnjem letu naj bi v črnomaljskem tozdu Gorenja začeli tudi z investicijo v opremo za proizvodnjo FR kompresorjev, ki bo veljala 130 milijonov dinarjev. Gre za proizvodnjo kompresorjev večjih moči, tako da bi lahko, ko bo proizvodnja stekla, iz Črnomlja pokrili s kompresorji ves program hladilne tehnike. Pogovori o tej proizvodnji se vlečejo že dlje časa, zapleti pa so zaenkrat le še pri prenosu znanja iz Danfossa v Gorenje. oizvodnja bo celo večja, če bodo uspešno končani tudi pogovori za izvoz njihovih izdelkov v Bolgarijo. Vendar so v črnomaljskem tozdu prepričani, da bi lahko naredili, oz. že sedaj načrtovali še večjo proizvodnjo kompresorjev, če jih ne bi ovirala nestalna oskrba z elektromotorji, ki sojih doslej dobivali le iz Iskre iz Spodnje Idrije. Zato Kdo bo pomagal Rdečemu križu? Trebanjski Rdeči križ se otepa s hudim pomanjkanjem denarja TREBNJE — »Rdeči križ je humanitarna organizacija posebnega družbenega pomena in je pomemben sestavni del fronte socialističnih sil. Vendar pa vsi, ki delamo v tej organizaciji, vse bolj dobivamo očutek, da Rdeči križ v naši občini ne zavzema tistega mesta, ki mu pripada. Zatose večkrat vprašujemo, ali v naši občini tako organizacijo sploh potrebujemo,« je dejala Majda Miklič, sekretarka občinske organizacije RK Trebnje. »Potrebe po naši dejavnosti so v občini vse večje. Med nami je vse več starejših občanov, zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu so nekateri tudi že tako ali drugače ogroženi. Naloga Rdečega križa je, da jim pomaga. Poleg tega imamo veliko nalog na področju SLO, zdravstvene vzgoje, nege bolnikov, razvijanja oblik solidarnosti, krvodajalstva, in še bi lahko naštevala. Vseh teh nalog pa ne moremo več izvajati brez denarja. V naši socialistični družbi tudi ne moremo več prosjačiti. Zato smo z našimi problemi že seznanili trebanjski izvršni svet.« Rdeči križ vse do leta 1976 ni imel težav s financiranjem svojih programov. Po tem letu je del financiranja prešel na samoupravne skupnosti na temelju svobodne menjave dela. Sisi naj bi prispevali polovico vsega denarja, potrebnega za delovanje, kar pa je premalo. Seveda sisi Rdečemu križu očitajo, da ni pripravil programov in planov. Toda z Rdečega križa odgovarjajo, da je težko planirati, ko pa ne vedo, koliko tečajev bodo izvedli, koliko bo krvodajalskih akcij itd. S samoupravnimi skupnostmi pa še vedno nimajo urejenih medsebojnih odnosov oziroma nimajo sklenjenih sporazumov. Rdeči križ je zato odvisen od izvršnih organov, ki sredstva »dodeljuje« na temelju programov, a bolj po občutku kot v skladu s potrebami. Da je RK resnično v denarnih škripcih, pove tudi podatek, da mnoge delovne organizacije raje same prodajajo star papir, namesto da bi ga odstopile Rdečemu križu, tudi pri prodaji cunj ne gre vse gladko, saj trebanjska Surovina tega ne odkupuje. S članarino 'članov si pa tudi ne morejo dosti pomagati, saj ta denar potrebujejo krajevne organizacije, ki jih je v občini kar 17.Torejjezadnjičas,da tudi v trebanjski občini najdejo prostor in denar za preživetje Rdečega križa. Nemara pa pri tem ne more imeli odločilne besede družbenopolitična skupnost in tudi ne sisi. ampak bi morala svoje reči tudi SZDL. J. S. trenutno preizkušajo tudi elektromotorje drugih dobaviteljev. Seveda pa bodo morali, če hočejo doseči plan, preiti na dvoizmensko delo. Predvidevajo, da bi tako imeli letos zaposlenih v povprečju 35 delavcev več. upajo pa tudi, da ne bodo imeli težav s pridobivanjem nove delovne sile, zlasti če bodo imeli tako konkurenčne osebne dohodke kot v zadnjih treh mesecih preteklega leta. Oktobra so namreč prešli na nov sistem delitve po delu, ki je stimulativen predvsem za dobre delavce. 16 milijonov dinarjev pa bodo v toz- du Kompresorji namenili za investicije v enostavni reprodukciji, in sicer tam, kjer so takoj vidni prihranki. M. BEZEK DENARNA POMOČ OTROKOM ČRNOMELJ — V preteklem letuje prejemalo denarno pomoč za otroke 739 družin, in sicer za 1561 otrok, kar pomeni, da je prejemalo denarno pomoč 132 otrok manj kot leto poprej. Izpad je največji v 3. skupini, medtem ko se število upravičencev v I. in 2. skupini z najvišjim zneskom pomoči ni bistveno zmanjšalo. 225 otrok iz 143 družin je prejemalo povečano pomoč zaradi edinohranilstva, 51 otrok pa zaradi prizadetosti. 6 družin je prejelo za 15 otrok tudi enkratno denarno pomoč. Takojšnjih rušitev ne bo Za legalizacijo objektov bo moralo v črnomaljski občini zaprositi 91 investitorjev________ ČRNOMELJ — V črnomaljski občini, kjer bodo zaostrili odnos do kršiteljev, so razvrstili objekte, zgrajene v nasprotju z izdanim lokacijskim gradbenim dovoljenjem in ostalimi urbanističnimi akti občine v tri skupine. V prvi skupini so objekti, za katero lahko izdajo lokacijsko dovoljenje, ker so na območju, za katerega je sprejet zazidalni načrt, ali je izdelava zazidalnega načrta predvidena in se bodo lahko vključili v urbanistično ureditev. V drugo skupino spadajo objekti, za katere ne morejo izdati lokacijskega dovoljenja in jih morajo odstraniti, a se odstranitev lahko odloži, ker neposredno še ne ovirajo uresničevanja urbanističnih dokumentov. V tretji skupini pa so objekti, kijih morajo odstraniti takoj. Konec »čik pavz« Zato pa lahko za 10 odst. večji zaslužki RIBNICA. SODRAŽICA — V ribniških delovnih kolektivih in tudi v Inlesu so pred kratkim sprejeli spel nove ukrepe, ki bodo v delovnih organizacijah in tozdih prispevali k bolj donosnemu poslovanju. Vse so delavci v glavnem sprejeli z odobravanjem. Završalo je le ob ukinitvi»lik pavz« v Inlesu. »Čik pavze« so odmori za kadilce. V Inlesovem tozdu v Sodražici, kjer so imeli te odmore za kadilce (trajali so v vsaki izmeni dvakrat po 15 minut) ob 12. 16. in 20. uri. so izračunali, da bi se samo z ukinitvijo »čik pavz« mesečni osebni dohodki lahko povečali za 10 odst., seveda če bi ta čas porabili za delo. Podroben izračun v tem tozdu je pokazal, da na račun »čik pavz« pri 90 delavcih izgubijo na dan 45 delovnih ur (se pravi 5,6 delavca). Na dan bi se proizvodnja povečata za 6 odst., v letu dni pa bi proizvedli za 73 odst. enomesečne proizvodnje več. Celotni prihodek bi se poveča! za 5.3 odst., osebni dohodki pa za 10 odst. Take in,podobne ugotovitve nam zelo jasno pokažejo, kako velike so še naše notranje rezerve. J. PRIMC Objektov, ki bi spadali v tretjo skupino, v črnomaljski občini nimajo, zato pa jih je 5 v drugi in kar 91 v prvi, od tega največ v krajevni skupnosti Semič (38) ter v KS Vinica in Črnomelj (po 11), medtem ko v KS Butoraj ni »grešnikov«. Čeprav je objekte v prvi skupini moč legalizirali, ko investitorji izpolnijo pogoje, kijih določi komisija za legalizacijo objektov pri črnomaljski občinski skupščini, ter plačajo stroške za ureditev stavbnega zemljišča, pa precejšnje število investitorjev še vedno ni zaprosilo za legalizacijo. Ne čakati ekološke katastrofe KOČEVJE — Zaradi onesnaževanja Rinže so bili pogosti pogini rib. Da ne bi prišlo do ekološke katastrofe, so v Kočevju dogradili prvo fazo čistilnih naprav za mesto. O tem smo se pred kratkim pogovarjali s tajnikom SIS za komunalno in cestno dejavnost Vinkom Zajcem. — Kakšne so dosedanje izkušnje z obratovanjem čistilne naprave? »Deluje popolnoma v redu. Nanjo sta priključeni dve tretjini mesta (levi breg Rinže). Blato, ki ostane pri čiščenju, uporabljamo za gnojenje tavnikov. Do težav oz. smradu je prihajalo le, če je mlekarna spustila naenkrat preveč sirotke. Razen tega je kanalizacija stara in vdira vanjo preveč vode, zaradi česar je čistilna naprava hidravlično preobremenjena.« RINŽA ZAMRZNILA — Medtem ko je mraz povzročal po Kočevju veliko nevšečnosti, je razveselil mladino, saj se je spet lahko drsala po zaledeneli Rinži. (Foto: Primc) Vinko Zajc — Zakaj oi priključen nanjo tudi desni breg Rinže? »Prej je treba dokončati drugo fazo čistilne naprave, se pravi dograditi še en čistilni blok in opraviti nekatere druge preureditve. Kanalizacija je v glavnem urejena in zdaj teče odpadna voda v Rinžo. Na srečo na tej strani ni večjih onesnaževalcev razen Inkopa, ki pa ima svojo čistilno napravo. Če bi tudi desni breg priključili že zdaj, bi bila čistilna naprava preobremenjena.« — Koliko bi veljala dograditev in od kod denar? »Ureditev druge faze bi veljala okoli 120 milijonov dinarjev. Pričakujemo, da bo dala Območna vodna skupnost Ljubljanica-—Sava 40 milijonov dinarjev dotacije, ostalo pa bodo lastna sredstva in posojilo Ljubljanske banke. Načrti za ta del bodo predvidoma končani do konca marca. Nujno je, da bi to nujno investicijo dokončali čimprej. Ko bo gotova, računamo, da bo zmogljivost naše centralne čistdne naprave zadoščala najmanj do leta 2.000.« J. PRIMC Koliko so zaslužili Črnomaljci Najbolje v Rudniku, najslabše v Gorenju ČRNOMELJ — Na pobudo delegatov zbora združenega dela črnomaljske občinske skupščine so za decembrsko sejo pripravili pregled novembrskih osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo vodilne delovne naloge, za primerjavo pa še povprečne osebne dohodke v delovnih organizacijah v prvih devetih mesecih preteklega leta. Izmed 67 direktorjev delovnih organizacij, vodij tozdov, ravnateljev, sekretarjev občinskih DPO in še nekaterih z vodilnimi delovnimi nalogami jih je novembra 33 prejelo osebni dohodek, ki je znašal med 40 in 50 tisočakov, 20 med 50 in 60 tisoč dinarjev, 8 pa med 60 in 70 tisočaki. Direktorja semiške Iskre in Rudnika Kanižarica sta prejela več kot 70 tisočakov, medtem ko so štirje vodilni delavci prejeli manj kot 40 tisoč dinarjev (direktor Valjčnega mlina_, sekretarka OK ZSMS, ravnateljica OS Dragatuš in ravnatelj glasbene šole). Čeprav povprečni osebni dohodki delavcev niso povsem primerljivi s plačami vodilnih, ker so vzeti iz prvega devetmesečja preteklega leta. pa vendarle lahko pokažejo, kako so se dohodki gibali v različnih delovnih organizacijah. Podatki iz 43 organizacij kažejo, da je največ delavcev prejemalo OD med 20 in 25 tisoč dinarji (v devetnajstih organizacijah), v trinajstih organizacijah je bil povprečni OD med 15 in 20 tiočaici, v osmih med 25 in 30 tisoč dinarji, v treh pa več kot 30 tisočakov. Kakor je razvidno iz razpredelnice, so imeli najnižji povprečni osebni dohodek v črnomalj-skiem tozdu Gorenja (16.025 din) in črnomaljskem tozdu 1MV( 16.589 din), najvišji pa v Rudniku Kanižarica (33.551 din), tozdu Gozdarstvo Črmo-šnjice (3 i .064 din) in skupnih službah SIS (31.839 din). B.M. MLADE DRUŽINE SO SE ZNAŠLE SAME ČRNOMELJ — Od leta 1974, ko so v črnomaljski občini začeli graditi solidarnostna stanovanja, jih je bilo zgrajenih 136. Delovne organizacije, kateiin delavci so živeli v solidarnostnih stanovanjih kot mlade družine, so v skladu z- zakonom v glavnem neuspešno rešile problem teh družin, ki bi se morale vskladuzzakonom v petih letih izseliti iz teh stanovanj. Tako so v Beltu rešeni 4 primeri in prav toliko nerešenih, v Iskri in Beti je rešen po en, nerešenih pa 5 oz. 6 primerov. Nekoliko bolj uspešni so bili v Goku, kjer so rešili dva problema mladih družin, še vedno pa ostaja nerešen en, prav toliko pa tudi v Jugotehniki in Vzgojnovarstveni organizaciji. Seveda je ob tem treba vedeti, da so mlade družine same poskrbele za vračilo. Učenci so šli prej na počitnice Zaradi mraza prej zaprli nekaj šol — Požrtvovalni Sapovi šoferji KOČEVJE — Ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, Peter Šobarje povedal, da so se zaradi mraza počitnice začele prej na osnovnih šolah v Livoldu, Strugah in Podpreski ter v razredih osnovne šole Kočevje, ki imajo pouk v stavbi stare gimnazije. Tako izgubljene šolske dni bodo nadoknadili spomladi, ko bo topleje. Šole je bilo treba zapreti, ker se v njih zaradi slabe izolacije in oken niti z nadpovprečnim kurjenjem ni dala doseči primerna toplota. Delavci Kovinarji so imeli veliko dela s popravilom centralnih kurjav. Najprej jeodpovedala v lekarni, nato v bloku v naselju 4. maj, kjer je najprej razneslo cev, potem pa so se začele tu še druge nevšečnosti, pa v Opremi in Ko postane kup smeti prevelik Trebanjci se že dolgo pritožujejo čez Komunalo — Gore smeti ob koncu lanskega leta pa so pogasile tudi zadnje iskre potrpežljivosti in prizanesljivosti TREBNJE — Kaj sc dogaja v trebanjskem Gradbeno-komunalnem podjetju? Ali še bolj natančno zastavljeno vprašanje: Kaj seje v Komunali zgodilo tako groznega, da je po enoletnem delovanju pokazala svojo nesposobnost? Reakcije na to nesposobnost so bile lani konec leta kar silovite. T rebanjci so se hudovali, ker Komunala ni odvažala smeti. Hkrati pa se je širil tudi glas o sporih znotraj kolektiva, o nekakšnih sindikalnih izletih in piknikih, razprtijah ipd. v Da Komunala ne opravlja zadovoljivo svojega dela, je očitno že nekaj časa. O njej so govorili tudi na seji trebanjskega izvršnega sveta pa na seji občinskega komiteja ZK. a vsi ti sestanki in razprave očitno niso nič zalegli. V Gradbeno komunalnem podjetju se namreč izgovarjajo na objektivne težave, češ da imajo v upravljanju samo lokalne vodovode, ki ne prinašajo nič dohodka, da so cene prenizke, da jim manjka denarja za nakup osnovnih sredstev, da še nimajo lokacije za novo smetišče, za kar krivi jo trebanjski komite za družbeno planiranje. Seveda nihče ne zanika teh objektivnih okpliščin in težav, ki po svoje tudi pomagajo k slabemu delu. Vendar je potrebno pri vsej zadevi po- kazati tudi drugo stran medalje. Zdaj se že kaže, da združitev komunalne službe in gradbeništva ni bila najbolj posrečena. GKP ne deluje kot celota, komunala je kadrovsko šibka, medtem ko je v delovni organizaciji kadrov dovolj, a nikomur kot da ni ne do pomoči ne do sodelovanja. Se več, spori med posameznimi delavci so pripeljali že takodaleč.da vplivajo na samoupravne odnose. .Vse to pa seje na zunaj pokazalo tudi tako. da se delavci niso hoteli udeležiti sindikalnega izleta, da si je neka druga skupina privoščila piknik zdenarjem. ki so ga iztržili z odprodajo nekih delov iz opuščene opekarne v Prelesju. Skratka, namesto ozračja sodelovanja in medsebojne pomoči v trebanjskem Gradbeno komunalnem podjetju vlada vzdušje medsebojnih razprtij. Seveda pa je trenutek za tako vedenje vse prej kot primeren. Resda si je kolektiv z nekaterimi gradbenimi deli v občini precej opomogel — mimogrede; ni jih dobil zaradi svoje solidarnosti in spoštovanja rokov — vendar pa prihodnost prav gotovo ni rožnata. I n na koncu še to; z združitvijo Gradbenega opekarskega podjetja z Mirne in Tregrada izTrebnjega bi morala nova delovna organizacija prevzeti tudi odgovornost za vsa osnovna sredstva, ki jih je podedovala. Vendar že kupljeno in plačano betonarno ki leži pri opekarni v Prelesju, že dolgo časa razjeda zob časa. Čas pa bi bil, da v občini Trebnje prenehajo z jalovimi razpravami o Komunali in v resnici nekaj naredijo, da bo ta dejavnost posebnega družbenega pomena tudi delovala. Za to je namreč bila tudi ustanovljena Ljanuarja lani. J. SIMČIČ drugod. V času, ko to poročamo, pa ni ,^ilo storjenega še ničesar, da bi zagotovili primerno temperaturo v stanovanjskem bloku v Kidričevi 1 in 3, kjer je 38 stanovanj. Potniki pa posebno pohvalijo člane kolektiva SAP (kočevski tozd »Stojna«, ki so kljub snegu in mrazu v glavnem brez zastojev razvozili učence v šole, delavce na delo in potnike na vseh progah. Čeprav jim je zmrzovala nafta in odpovedovali akumulatorji, so vse dni normalno vozili v vse smeri. To je bilo možno zato, ker so bili tudi ponoči ob avtobusih in imeli vžgane motorje, da gorivo ni zamrznilo, kerso vzdrževali in čistili zamrznjene dele, itd. Zaradi mraza so jim odpovedali le trije avtobusi. Tudi servisna služba SAP je dobro delala, prizadevnima dvema mehanikoma so celo delno zamrznile roke in sta morala v ambulanto. Cestno podjetje je v glavnem dobro vzdrževalo ceste. J. PRIMC KOLEDAR PRIREDITEV RIBNICA — V ribniški občini so izdelali koledar prireditev za letos. V koledarju osrednjih občinskih prireditev so zajeti občinski praznik, 26. marec, dan OF, praznik dela. Ribniški semenj (1. ali 8. september — natančen datum še ni določen), dan republike in dan JLA. Med ostalimi prireditvami so krajevni prazniki posameznih KS in razni drugi splošni prazniki. Izmed vseh »ostalih« prireditev naj podrobneje omenimo le dve. Prva je praznovanje Prešernovega dne, ki ga bodo posebno svečano počastili v Loškem potoku, kjer so ga prvič slavili še med vojno 8. februarja 1945. 13. maja p se bodo spomnili prvega spopada italijanskih karabinerjev leta 1941 s tremi borci, 17. januarja 1985_______________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN V skladu / določili 4. in 7. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje Žirija za podeljevanje Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinska konferenca SZDL Brežice 12 priznanj OF za leto 1985 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvijanju naše samoupravne socialistične družbe, zlasti: — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti; — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socalističnih sil: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL. organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev Priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri krajevni konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izreči in posredovati svoje mnenje žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Brežice. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL. organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev Priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Brežice. Cesta prvih borcev 24. najkasneje do 28. februarja 1985. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri krajevnih in občinski konferenci SZDL. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Brežice < Samo še korak do vsake vasi Živahno leto za SZDL v brežiški občini — Interesi povezujejo ljudi bolj kot vsak papir — Odzivajo se, če lahko soodločajo o zanje pomembnih stvareh BREŽICE — V poročilo o delu v minulem letuje OK SZDL vnesla razveseljivo ugotovitev, da Socialistična zveza v krajevnih skupnostih pridobiva ugled in veljavo. Zaslugo za to imajo prav gotovo predsedstva krajevnih konferenc, saj večinoma zelo dobro opravljajo svoje delo. V krajevnih skupnostih opozarjajo na vrsto težav, ki jih imajo KS obštevil-nih nalogah, ne dobijo ustreznega denarnega povračila. Večino nalog morajo uresničiti brez vsakega ekonomskega nadomestila. Najbolj se zapletajo stvari pri tehničnih opravilih. Teh nekateri ne obvladajo, drugi nimajo časa. zato sojih do zdaj opravljali šefi krajevnih uradov. Med osemurno zaposlitvijo na enem kraju so bili to pripravljeni prevzeti, odkar pa naj bi vodje manjših KU delali na dveh uradih. ne morejo opravljati še samoupravne administracije za dve krajevni skupnosti. Zato so v Globokem, Piše-cah, Sromljah in Kapelah v zadregi za tajnike KS, čeprav se zavedajo, da naj ne bi bila šef KU in tajnik KS v eni osebi. ' . Marsikaj bi si upali urediti, če bi bilo poskrbljeno za financiranje KS hkrati s prelaganjem bremen nanjo. »Zakaj ne bi tega Finančno ovrednotili ali nasploh poiskali drugačen ključ za financira nje KS?« se sprašujejo občani. Seveda je možna tudi svobodna menjava dela z gospodarskimi organizacijami, vendarse prav delavci iz oddaljenih predelov največ vozijo v službo v sosednje občine, od koder ne dobijo nazaj nobenega komunalnega dinarja. Delna izjema pri tem so samo Artiče. V Socialistični zvezi so se doslej skoraj povsod slabo uveljavljali vaški odbori. Namesto njih so večino zadev reševala kar predsedstva krajevnih konferenc. Ponekod zanje niso našli primernih ljudi, drugod teh odborov sploh niso izvolili zbori vaščanov, ampak sojih določila karpredsedstva. Tako je bilo na primer v Globokem, na Bizeljskem in v Šentlenartu, kjer člani še sami niso vedeli za svojo funkcijo, kaj šele vaščani. Marsikje bi ti odbori zaživeli, če bi jim zaupali kako nalogo in jih spodbudili, da bi tudi oni kdaj sklicali vaščane. J.T. Kot starši tako, kot delavci spetdrugače Epilog javne razprave o šolskih okoliših bo znan konec marca BREŽICE — Ta mesec bo pripravljeno dopolnjeno gradivo za spremembo šolskih okolišev. Javna razprava naj bi bila na zahtevo občinske skupščine zaključena konec marca. Tak sklep so zbori sprejeli v novembru, ko so tudi oni razpravljali o tej vroči lemi. Do zdaj so bila mnenja o prerazporeditvi učencev iz prepolnih šol v prazne zelo različna ne te v vrstah prizadetih staršev, ampak tudi med prosvetnimi delavci. Načeloma so vsi za to. da se šolstvo poceni. Za racionalizacijo so se zavzeli predvsem v združenem delu. Toda kot starši so mnogok ral isti ljudje v krajevnih skupnostih spremenili mnenje. Do sprememb v sosednjih okoliših so sicer ravnodušni, do prešolanja svojih otrok pa ne več. Zalo so pred zbori občinske skupščine zahtevali ponovne izračune prevoznih in drugih stroškov. Po mnenju nekaterih iz manj razvitih okolij, na primer v Pišecah, pocenitev ne ho odtehtala prednosti, ki jih ima obstoj osemletne šole v KS. Prepričani so, da se z drugačno stanovanjsko politiko do podeželja razmere lahko hitro spremene, da bo potem na vasi zagotovo ostajalo več ljudi. Drugod, kjer nimajo lastne šole. ,ifa primer v Krški vasi. prav tako ne bi radi pošiljali otrok drugam, čeprav v razdalji ni bisl vene razlike. Tam se še vedno boje. da otroci v vaški šoli ne bodo deležni enakega znanja kot v mestni, čeprav jim ob sedanjem kadrovskem sestavu zagotavljajo enako raven. Seveda se načeloma tudi oni strinjajo s tem. da je šolstvo treba poceniti, z načinom pa potem ne soglašajo. Morda jih bmlo prepričali dodatni izračuni, ki so jih zahtevali hkrati s kombinacijo nekaterih prejšnjih variant. J. TEPPEY Voda ni nikjer zastonj Brežičani se najbrž ne bodo več hudovali BREŽICE — Vsaka podražitev vode izzove negodovanje med občani in tudi na prispevek za izgradnjo novega črpališča imajo veliko pripomb, čeprav si hkrati vsi želijo, da bi tekla iz pip zdrava, neoporečna voda. Bralcem posredujemo tokrat nekaj cen vode iz drugih mest, da jih bodo laže primerjali z zneskom, ki ga plačujejo zanjo v Brežicah. Za kubik vode brez prispevka za razširjeno amortizacijo so porabniki centralnega vodovoda v gospodinjstvih plačevali doslej po 8,90 din, v gospodarstvu pa 15.75din. Navsak kubik vode obračunavajo gospodinjstvom še po 2,5 din kanalščine, gospodarstvu pa po4,32din. Za obojeskupaj plačujejo torej gospodinjstva 11.35 din, gospodarstvo 20.07 din, toda pričakovati je podražitev. V Krškem je cena vode s kanalščino vred 17.40 din za gospodinjstva in 31,35 din za gospodarstvo. Na to vsoto zahtevajo od skupščine pristanek za 50 do 60-odstotno podražitev. V Sevnici velja kubik gospodinjske vode skupaj s kanalščino 13,10 din. Gospodarstvu jo zaračunavajo po 27,44 din. V Ljubljani imajo za vse porabnike enotno ceno 23.82 din. Na to vsofo je bila decembra odobrena 18-odstotna podražitev. Tudi v Novem mestu voda ni poceni. Odobrena cena za gospodinjstva je 22.80din in za gospodarstvo 34, lOdin. V tej vsoti je upoštevana tudi kanalščina. Za čistilne naprave plačujejo gospodinjstva po2din in gospodarstvo V BREŽICAH LANI 896 NOVOROJENČKOV BREŽICE — V brežiško porodnišnico prihajajo rodit ženske iz posavskih in obmejnih hrvaških občin. Lani so našteli 893 porodov. Trikrat so prišli na svet dvojčki. Tudi tokrat seje rodilo več dečkov kot deklic. Fantkov je bilo 464. deklic pa 432. Iz občin Krško, Sevnica. Brežice in Šmarje je rodilo 568 žensk, s Hrvaškega 323, dve pa sta bili tujki. Iranka in Avstrijka. GETRTK0V INTERVJU Po omrežju pošt prvi, po telefoniji med zadnjimi Posavski telefoniji grozi »infarkt« KRŠKO — Posavska telefonija je tik pred infarktom, kajti ob izjemno nagli širitvi krajevnih omrežij v brežiški, krški in sevniški občini zastaja izgradnja medkrajevnega omrežja. Zato ježe dokaj težko vzpostaviti zvezo med posavskimi kraji, prava tombola pa je,če posavski telefonski naročnik v kratkem času uspe dobiti zvezo z omrežno skupino izven novomeške 068. Ta je menda v Sloveniji najbolj obremenjena. Se utegnejo razmere letos obrniti na boljše? O tem smo se pogovarjali s Hermanom Preglom, vodjem tozda za poštni promet v Krškem. »Inšpekcije so že prepovedale priključevanje novih naročnikov, zato položaj neboničboljši,dokler ne bomo opremili večnamenskega antenskega stolpa na Trdinovem vrhu na Gorjancih. Tudi posavsko združeno delo je od predvideni h 50 milijonov dinarjev zbralo doslej samo približno polovico dogovorjenih sredstev, dobavni roki za ustrezne naprave, ki bodo omogočale brezžične zveze do Posavja, pa so vse daljši in cene vse višje. Sistem telefonije se praviloma gradi z vrha in zahteva celovitost. Preveč smo širili krajevno mrežo na račun medkrajevne. — Pravzaprav so vas k takemu razvoju prisilili ljudje, ki so pokazali občudovanja vredno zagnanost. Vzroki za sedanje zagate pa verjetno tiče še kje drugje, kot le na glavo postavljenem razvoju? »Ko so v krajevnih skupnostih Gora in Veliki Trn v krški občini prvi v Sloveniji zgradili svoje omrežje, se je že pred desetimi leti po 8,60 din od kubika porabljene vode. Ko bodo brežiški občani zvedeli za te cene. se bodo najbrž manj razburjali, saj je tamkajšnja voda še vedno sorazmerno poceni, če odštejejo prispevek za izgradnjo novega vodnjaka pod Artičami. J.T. PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO SENOVO—Krajevna konferenca Socialistične zveze na Senovem ne ve. če tamkajšnja organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin sploh kaj dela. saj se starešine ne odzovejo vabilom SZDL niti je ne vabijo na svoje sestanke. Mladinci so zamenjali svoje vodstvo in zato je SZDL zvedela'pozneje, kot tudi za spor pri Planinskem društvu »CX Bohor«, kjer je odstopilo vodstvo in so že izvolili novo. Začuda dobro pa sodeluje senovska SZDL z delovnimi kolektivi. Ne bi bilo napak, če bi se vsak vprašal, zakaj ta vez ni prekinjena.... »Libna« brez enakovrednega tekmeca »Libna« v Krškem je lani dosegla najboljše rezultate znotraj Laboda KRŠKO — Po vseh kazalcih uspešnosti gospodarjenja Labodova temeljna organizacija združenega dela »Libna« v Krškem med šestimi proizvodnimi tozdi novomeške delovne organizacije v lanskem tričetrtletju ni imela pravega tekmeca. Herman Pregl: »Pri telefoniji ne dohajamo želja in potreb ljudi.« pričelo v vseh treh občinah kar nekakšno tekmovanje, toda vsekakor bolj iz potrebe. Od takrat je telefonske priključke dobilo že 7.010 Posavcev, v 16 avtomatskih telefonskih centralah pa je zmogljivosti za 8.730 priključkov. V odročnih, manj razvitih krajih so ljudje v denarju, materialu in udarniškem delu prispevali največ, od 40 tisočakov do 200.000 dinarjev. V krajevnih središčih in mestih pa ni bilo tako velike pripravljenosti za odrekanja. Samo 17 odst. je priključkov v družbeni lasti, ustroj dohodka od naročnine pa je ravno obraten; PTT bi morali priznati ekonomske cene, saj sedanja politika cen ni omogočala dovolj akumulacije, da bi šli vsaj vštric z gospodarskim razvojem... trojko proizvodnih tozdov Laboda!), tudi uresničiti. P. PERC 340-članski delovni kolektiv je v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej povečal celotni dohodek za 46, dohodek za 55, čisti dohodek za 39 odst., dodobra pa so napolnili vse sklade, poslovnega /a dobro polovico, tako da sc je vanj steklo 55 milijonov dinarjev. To so dosegli z 2,5-odstotno višjo storilnostjo. Zadnje mesece minulega leta so delavke »Libne« napele vse sile. da bi dosegli načrtovan izvoz — preko milijon dolarjev. Od konca tričetrtletjajeizvoz skokovito rastel. saj so ga v enajstih mesecih dosegli že skoraj 92-odstotno. predvsem po zaslugi za blizu 7 odst. preseženih norm. Proizvodni načrt so dosegli 95-odstotno. za to pa so morali Sevniška Lisca vse močnejša Z novinarske konference o letošnjem 30-letnem jubileju tovarne SEVNICA — Že v prejšnji številki smo pisali, da bo Konfekcija Lisca, največji sevniški delovni kolektiv, letos praznovala 30-letnico obstoja. Da bi javnost izčrpneje seznanili s tovarno in s pripravami na slavje, so v petek, dan pred otvoritvijo sejma mode v Ljubljani, kjer sodeluje tudi Lisca, pripravili v Sevnici novinarsko konferenco. Gostom so pokazali le nekaj od vsega, zakaj celotna predstavitev bi trajala predolgo. Videli so novi miderski program (nedrčki in stezniki) iz naravne svile, novi hit na ljubljanskem sejmu, s katerim Lisca sledi svetovni modi. Sicer je ta tovarna s sedmimi tozdi lani ustvarila skorajda tri milijarde dinarjev celotnega prihodka. karpabos3-do 5-odstotno rastjo letos občutno presegla. Ni majhen dosežek izvoziti na zahtevni zahodni trg za 5 milijonov dolarjev. Tam so se že uveljavili z DOLENJSKI LIST lastno blagovno znamko, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji. Ssodobnimi tržnimi posegi načrtno osvajajo tudi tržišča drugih dežel. Pozornost vzbujajo s programom kopalk in novostjo, bluzami foxi. angleško inačico znane lisice. Tudi na tej predstavitvi so poudarili skrb za domači trg. ki bo deležen modnih novosti ne le na sejmih, temveč tudi v trgovini. Ena takih so prav izdelki iz naravne svile. Na kraju so časnikarje povabili na goro Lisco. Tam gradijo nova športna igrišča za igre z žogo. Trenutno pa je tahi lepa možnost za smučanje. DELO NAŠE ZADRUGE V novembru smo na naši šoli ustanovili Pionirsko zadrugo. Vanjo smo sc vključili vsi učenci. V okviru te zadruge delujejo poljedelsko-vrtnar-ska , drevesničarska, pionirska hranilnica. šolska trgovinica Jurček... V drevesničarski sekciji so pionirji že jeseni zasadili 2600 podlag — divjakov jablan, hrušk in češenj. Spomladi bomo sadike negovali pod mentorstvom znanega drevesničarja Antona Dobrška. ALENKA MEŠIČEK. 6.r dopisniški krožek OŠ Blanca Edo Komočar: »Ves izvozni izkupiček — okrog milijon dolarjev — bomo dosegli na Zahodu, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji.« poseči po takoimenovanem podaljšanem delovnem času. Po besedah direktorja tozda Libna Eda Komočarja se nadejajo, da bodo tudi po zaključnem računu za leto 1984 med boljšimi temeljnimi organizacijami Labodove »družine«. Tudi enajstme-sečni poslovni rezultati kažejo, da bi se utegnile take želje in obeti prizadevnega kolektiva, kjer je tedaj znašal povprečni mesečni dohodek 21.248 dinarjev (kar jih je uvrščalo med prvo Jamči popravilo LOKA PRI ZIDANEMMOSTU — Milan Kuleto je ekonomski tehnik, vendar mnogo raje kot za svinčnik poprime za ključe in klešče. Je namreč serviser za pralne stroje. Najbolj se jezi na šušmarje in na stranke, ki ga dostikrat pokličejo šele potem, ko so že poskusile pri šušmarjih. Milan je uslužen, kolikor le more. Pokvarjen stroj tudi odpelje in po opravljenem delu pripelje nazaj. Za generalno popravilo daje 6-mescčnojamstvo. »Rezervni deli so poglavje zase,« se razgovori. »Gorenje je do nas prav mačehovsko, četudi toliko storimo zanj. Moramo se znajti, kot vemo in znamo. Celo v Srbijo je treba za rezervnimi deli. Zapišite še to: največ fušarjev je v Sevnici, meni pa prepustijo, da se podim za delom po hribih od Zabukovja do Šentjanža!« ^ j Milan Kuleto Novo v Brežicah PREIZKUŠNJA VZDRŽLJIVOSTI NA MRAZ: Stanovalcem vojaških blokov in stolpnic bo letošnja zima ostala še dolgo v spominu, saj so bili sredi najhujšega mraza kar štiri dni brez ogrevanja. Stanovanja so bila mrzla od 5. do vključno 8. januarja, ker je zmanjkalo goriva, denarja za novo pošiljko pa niso zbrali. Prispevek za kurjavo so stanovalci plačevali od julija dalje (po 82 din za kvadratni meter površine), vendar se je gorivo med tem podražilo, V januarju in februarju bi zato morali vsi prispevati po 177 din za kvadrat, da bi kotlovnica normalno obratovala. Nekateri tolikšne razlike naenkrat niso mogli plačati, nekateri so denar pravočasno odšteli, a nekateri so si vzeli pravico, da ne plačajo. Mraza so bili, žal, deležni vsi, vestni in malomarni. TUDI S PESKOM VARČUJEJO. Poledenele ceste nagajajo voznikom in ogrožajo varnost avtomobilistov in pešcev. Kdor ima pri roki avtobus, ne sede zlepa za volan. Toda tudi avtobusi niso neobčutljivi za led, zato se vozniki upravičeno pritožujejo nad slabo vzdrževanimi cestami, predvsem nad križišči in nad strminami. Da soli ni, še razumejo, nikakor pa jim ne gre v račun, da manjka peska. Zaradi slabo posutih cest sta v teh dneh še dva avtobusa pristala v obcestnem jarku. KOŠARKARSKI TURNIR Pred kratkim je bilo v telovadnici osnovne šole bratov Ribarjev tekmovanje košarkarskih ekip iz vse občine. Nastopili so pionirji in pionirke od 12. do 14. leta. Pokazali so lepo igro. Najboljša ženska ekipa je bila vrsta Brežic, med fanti pa so bili najuspešnejši Artičani. NATAŠA AVŠIČ, 7. d OŠ Brežice Krške novice V času od 29.12.1984 do4.1.1985sov brežiški porodnišnici rodile: Marija Špiler s Senovega — Biserko, Anamarija Harapin s Senovega — Katrin, Jožica Tuljak iz Brežic — Jerneja, Zlata Barčan iz Prosinca — Andreo, Višnja Radek iz Savrščaka — Martina, Nevenka Černoga iz Stolovnika — Damjana, Erna Cafuta iz Sobenje vasi — Janjo, Darinka Stane iz Arnovih sel — Agato, Fanika Veber iz Orešja — deklico, Danica Zlodi iz Nedjelje — Nikola, Mirjana Modrič iz Dubrave — Petra in Irena Žučko iz Brestanice — Roka. Čestitamo! MRAZA SE NAJ TUDI SKLICATELJI SEJ BOJE! — V minulih dnevih je polarni mraz povzročil številne nevšečnosti. V »Delu« smo lahko prebrali, da so v Beogradu zaradi mrzle sodne dvorane začasno preložili sojenje šesterici. V Krškem pa je 1 zavoljo mraza, toda ne v sejni dvorani, drugič zapored odpadla seja občinske- ■ ga komiteja ZK. Prvič so jo sklicali tik pred novim letom in sojo morali zaradi očitno preveč razposajenega prednovoletnega razpoloženja odpovedati, saj bi težko zagotovili sklepčnost. 7. januarja pa so nekateri člani komiteja zaman prišli, ker je polami mraz zadržal številne delavce Celuloze in člane komiteja pri odpravi posledic mraza v tej tovarni, tako da spet ni bilo sklepčnosti. Uparno, da je bila zaradi ponovne nesklepčnosti na 15. januar (popoldne) prestavljena (že tretjič) 22. seja OK ZK le opravljena, kajti tokrat so zapisali, da bo seja nepreklicno. Ker smo redakcijo v torek že zaključili torej o tej »nepreklicno« tretjič sklicani seji več prihodnjič... VSE SE D A, ČE... — Edini semafori v mestu pri mostu čez Savo so pre-dčasom le pričeli utripati, čeprav je bilo »okrevanje« res dolgotrajno. GNOJNICA TIK OB IZVIRU — Posestvo Žadovinek je uredilo v zapuščeni gramoznici gnojno jamo. Pravzaprav se niso kaj dosti pretegnili z urejanjem, saj je jama pačjama, očitno pa so nekateri pozabili, da je približno 300 metrov proč zajetje pitne vode. Pred časom so z občinskim odlokom i skušali kmetom prepovedati premočno gnojenje zemlje, tudi z umetnimi gnojili, da ne bi onesnažili pitne vode, zdaj pa.., Sevniški paberki j ŽIVŽAV NA SNEGU — Ni moč reči, da šolniki niso ničesar storili za svoje varovanec tudi med počitnicami. Zadnji šolski dan je bila prodaja rablje- i nih stvari na sevniški šoli. V ponedeljek so imeli kino predstavo. Imajo tudi smučarske tečaje na Lisici. RADIO »YE. YE« — Zvesti poslušalec ljubljanskega radia, ki seje predstavil za starega Sevničana, torej Tone Oven, ic naši osrednji radijski hiši v nedeljo potožil, da lokalne postaje, kadar sc jim že uspe vključiti v skupni program, igrajo povsem drugačno glasbo, kot bi bilo zaželjeno. Tako je sevniška postaja »prispevala« dve popevki z anglosaksonskega področja in nekaj ne dosti boljšega, zvesti poslušalec pa si je želel slišati, denimo, domače, Boštanjske fante ali gasilski moški pevski zbor. Ne bi bilo slabo, če bi ga Sevničani dali v programski svet saj bi tako našemu osrednjemu radiu lahko prodali še kaj domač-ga. Št 3 (1849) — 17. januarja 198f tura n fora- anje Izziv za Novo mesto Razvojni načrt do leta 2000 še bolj utrjuje pokrajinsko vlogo Novega mesta — Bo ostala ta vloga brez nove kulturne dvorane predvsem na _____________________________papirju?________________________________ NOVO MESTO — Načrtovalci kulturnega razvoja novomeške občine do leta 2000 »vidijo* samo Novo mesto v precejdrugačni, znatno okrepljeni vlogi pokrajinskega kulturnega središča. Po dejavnosti, ki bo tekla v tem mestu, naj ne bi merili le moči in utripa celotnih prizadevanj Dolenjske na kulturn-oumetniškem področju, ampak naj bi se tu dogajalo tudi marsikaj tistega, kar bo Novemu mestu pripadlo v okviru policentričnega razvoja in v skladu s potrebo po enakomerni razporeditvi kulturnoumetniških dogajanj širšega, celo nacionalnega pomena po slovenskih regijah. To pomeni, da je ob koncu tisočletja pričakovati v Novem mestu neprimerno več predstavitev vrhunskih umetniških dosežkov kot zdaj in da poslej ne bo več potrebno tako pogostno potovati v Ljubljano ali kam drugam, če si bomo zaželeli ogleda česa takega. Seveda pa je vprašanje, ali bo Novo mesto zmožno ponuditi lake dosežke svojim obiskovalcem, če ne bo za to namensko poskrbljeno. Načrtovalci razvoja poudarjajo, da bo potrebno Novemu mestu ustrezne možnosti šele zagotoviti. Menijo, da bi moralo pridobiti novo dvorano, kibi sprejela najmanj 700obiskovalcev, z odrom. kjer bi lahko izvajali najzahtevnejše prireditve. Pred Novim mestom bo torej prej ko slej odločitev, ali»naročilo* načrtovalcev uresničiti ali ne, oziroma ali ponujeno vlogo pokrajinskega središča sprejeti ali ne. Odločitev nikakor ne bo lahka, težko pa bo nositi tudi posledice, še posebej, če se bo nagnilo v prid izgradnji nove dvorane. V časih, v kakršnih se je znašla kultura, je namreč že bogokletno razmišljali o lakih naložbah, kaj šele zares začeti akcijo. Izziv res ni kar tako, a bržkone druge poli, kot čimprej preiti od besed k dejanjem, ni. Brez prostorov, ki bi omogočali operne, dramske, baletne, koncertne, lutkovne in podobne prireditve. Novo mesto ne bo moglo bili. če noče še bolj zaostali za drugimi slovenskimi kraji. L Z. Prenova Križatije že letos? Od te prenove odvisno, kdaj bodo odprli kulturnozgodovinski oddelek — Zagotovo pa bo predstavljena etnološka zbirka — Letos tudi dokončanje zbirk v oddelku NOB — Nujno povezovanje muzeja z drugimi ustanovami_ NOVO MESTO — Dolenjski muzej, za katerega že ime pove, da ne deluje smo v mejah matične, novomeške občine, sodi med največje in tudi najpomembnejše tovrstne pokrajinske ustanove v Sloveniji. Za prikaz kulturne in zgodovinske dediščine, strokovno razporejene in urejevane v šestih oddelkih, ima na voljo nad 2.100 kvadratnih metrov razstavnih površin, od katerih predstavlja največjo lanskega novembra odprti Jakčev dom z okoli 700 kvadratnimi metri. Od skupnih muzejskih površin so za stalne in občasne razstave namenjene tri petine. Muzej si že dolgo prizadeva omog- bi jo tudi začeli postavljati. očiti dostop obiskovalcev do vseh dragotin, kijih hrani. Vendarsemune-katerih zbirk še ni posrečilo urediti in odpreti za javnost. Medlem ko bo etnološka zbirka, ki so ji dali prostor v nekdanji Ropasovi hiši. letos skoraj zanesljivo odprta, pa tega za kulturnozgodovinsko zbirko še ni moč reči. Vse je odvisno od tega, kdaj bodo lahko prenovili in preuredili Križatijo, katere zgornje prostore naj bi zasedla ta zbirka. S preureditvijo bi pridobili nekaj dodatnih prostorov tudi za arheološko zbirko, ki je v pritličju te hiše, vendar za zdaj zelo na tesnem. Nekatera preureditvena dela v Križatiji naj bi izvedli letos, za kar je .precej možnosti. Predvsem bi se lotili urejevanja podstrešja, s tem pa pridobili depojske prostore in nekaj pisarn za muzejsko osebje. Tako bi sprostili prostore, predvidene za zbirko, ki naj Kdaj iz gledališke povprečnosti? Vsaj Novo mesto bi moralo narediti odločilen korak v razvoju gledališkega ljubiteljstva — Kdaj bo uresničen sen o polpoklicnem gledališču?_ NOVO MESTO — V novomeški občini bolj ali manj redno deluje ledevet ljubiteljskih gledaliških skupin. To je vsekakor premalo za območje, na katerem živi več kot 55.000 prebivalcev, in zlasti še nekajkrat premalo, da bi lahko to dejavnost šteli za razvito. Razumljivo je, da ob taki neštevilnosti skupin tudi kakovost ne more biti kaj prida. Že dolgo je namreč znano, da razen skupine, ki deluje v okviru novomeškega, po Dušanu Jerebu imenovanega kulturnega društva, nobena druga v občini ni sposobna, da bi se vsaj na daleč približala najboljšim v Sloveniji. Vse ostajajo na ravni slovenske povprečnosti, če niso celo precej pod njo. Jerebovci, kot pravijo novomeškim ljubiteljem, pa se tudi sicer le poredko prebijajo med boljše, če se jim sploh posreči naštudirati novo delo. Premiere so na novomeškem odru resnično zelo poredkoma. So sezone, ZANIMANJE NARAŠČA NOVO MESTO — Kmalu bo deset let, kar so tu uvedli gledališki abonma, ki vključuje predstave različnih poklicnih gledališč iz Slovenije in enega iz Hrvaške. Zanimanje za te predstave narašča, tako da je vsako leto več obiskovalcev in abonentov. Število slednjih se je skoraj podvojilo, kar pove ta podatek. Medtem ko se je v sezoni 1975/76 vpisalo v gledališki abonma 220 obiskovalcev, jih je v letošnji sezoni na abonma naročenih že 393. kultura v tovarnah Novo MESTO — V novomeški občini delujejo tri tovarniška kulturna društva. Izstopa društvo tovarne zdravil, kjer deluje pevski zbor, imajo likovno galerijo, prirejajo slikarske kolonije, knjižne sejme. Za kulturo v delovnih organizacijah so usposobili kar 68 organizatorjev, vendar pa je aktivnih le pet. ko ni nobene, celo predstave ne. Očitno je, da se skupina, ki že vrsto let preživlja take ali drugačne težave, ne more izkopati iz krize. Deloma je tako.tudi zato, ker Novo mesto ne premore režiserja, pa tudi ne drugih strokovnjakov, ki bi jih skupina, če hoče kvalitetno delovati, nujno potrebovala. Za dobro predstavo je sama zagretost ljudi, ki se v režijo vpregajo ljubiteljsko, vsekakor premalo. Ob takih razmerah tudi v prihodnje ni pričakovati dobrih predstav, kaj šele več premier v eni sezoni) kot je bilo včasih. Zato bo naposled treba nekaj storiti, da se nevzdržno stanje na tem področju popravi, kot lahko beremo tudi v najrazličnejših planskih gradivih. V prvi vrsti greza zaposlitev kadra, ki bi vodil in usmerjal dejavnost ljubiteljskih odrov, še posebej novome- škega, poleg tega pa pomagal osnovati tako otroško kot mladinsko gledališče, ki ju Novo mesto še ne pozna. Če hoče Novo mesto obdržati naslov regijskega središča, se ne bo smelo zadovoljiti samo z občasnimi premierami, ki jih pripravljajo jerebovci, marveč bo moralo narediti korak več, to je, ustanoviti vsaj polpoklicno gledališče. To je sicer davni sen ljudi, ki bdijo nad tem področjem, a dalj od besed ni prišel še nihče. Bodo novi časi pokazali kaj bolj prijazen obraz za tako dejanje? l.Z. VEČ DRUŠTEV BREŽICE — V tej posavski občini se z ljubiteljsko kulturo ukvarja okoli 1.200 ljudi. Deluje sedemnajst kulturnih društev ali dve več kot v minulem srednjeročnem obdobju. Zaman pa si prizadevajo ustanoviti kulturna društva na osnovnih šolah. Brežiška občina je ena redkih v južni Sloveniji, ki šolskih kulturnih društev še ne pozna. Slovenci v hrvaški šoli V deželi Petra Klepca, ob čabranki in Kolpi, iz tega ne delajo težav, jih pa zato drugi ČABAR, KOČEVJE — O šolanju slovenskih otrok z območja občine Kočevje v šoli v Čabru na Hrvaškem so nedavno razpravljali na skupnem sestanku staršev slovenskih učencev, predstavnikov šol iz Čabra, Kočevja in Vasi-—Fare, Zavoda SRS za šolstvo in drugih odgovornih izobraževalnih organov oz. organizacij ter repu- Da bi le bilo res! Možnosti »vidijo« napredek knjižničarstva NOVO MESTO — O knjižničarstvu že nekaj let poslušamo, da se mu ne godi najbolje in da se celo odmika od normativov, ki veljajo za to področje. Obdobje poostrenih gospodarskih razmer mu še zlasti ne da normalno dihati. Vse to pa se mu dogaja kljub temu, da so mu razvojni načrti kulture priznali prioriteto. Stanje v novomeški občini je za spoznanje boljše kot ponekod v Sloveniji, še vedno pa je knjižničarstvo tu na spodnjem delu lestvice razvitosti. Ali lahko upa. da bo kdaj drugače, boljše? Analize razvojnih možnosti kažejo, da bi moglo biti, vendar pa je vse skupaj odvisno od gmotne trdnosti občine. Načrtovalci so zapisali, da bi morali v novomeški občini do Irta 2000 za več kot KM) odstotkov povečati temeljno knjižno zalogo v splošnoizobraževalnih knjižnicah, torej od sedanjih nekaj manj kot 200.000 na več kot 417.000 knjig ob koncu tisočletja, če naj bi to področje sledilo razvoju drugih dejavnosti. Računajo, da se bralna vnema ne bo zmanjšala, marveč celo znatno povečala, tako da bi knjižnice letno izposodile okoli 171.000 knjig na leto ali tri na prebivalca. Da bi vse to dosegli, bi sc moral zelo povečati nakup novih knjig, takoda bi sc knjižnice obogatile vsako letos približno 7.800 knjižnimi deli, od tega bi šlo kakih 2.100 knjig v Študijsko knjižnico Mirana Jarca. Ker bi to dalo več dela, bi si morali omisliti nove zaposlitve. Misliti pa bi morali tudi na pridobitev dodatnega prostora za poslovanje, kar velja še posebej za študijsko knjižnico, ki sicer že leta dolgo čaka na odpravo svoje prostorske stiske. Izračunali so, da bi morali za potrebe knjižničarstva zagotoviti nič manj kot 4.500 kvadratnih metrov uporabnih prostorov. Take so torej potrebe. Načrtovalci so prepričani, da sc s temi ujemajo tudi možnosti. Njihove napovedi bo čas prej koslej ali potrdil ali ovrgel. Mi si seveda ne moremo kaj, da ne bi stisnili pesti za uresničitev. In za knjižničarstvo. l.Z. Dokončno podobo in vsebino naj bi letos dobil tudi oddelek NOB. Zaključili naj bi tako temeljno kot posebne (tematske) zbirke, nanašajoče se na čas narodnoosvobodilnega boja na Dolenjskem. Čeprav se zavedajo, da ne bo šlo lahko, je postala ureditev teh zbirk najpomembnejša naloga Dolenjskega muzeja. Kar se ni posrečilo ob dosedanjih pomembnih obletnicah, naj bi se vsaj ob letošnji 40-letnici osvoboditve. Dolenjski muzej je imel lani precej nad 30.000obiskov. Letosjih pričakuje • »Naša naloga pa ni samo predstavili dejavnost posameznih oddelkov in zbirk, ampak tudi širšo kulturno zgodovino Novega mesta,« pravi ravnatelj Franc Sali. »Zavedamo se, da bomo slednje lahko uresničili le, če bodo sodelovale vse novomeške kulturne ustanove. Zelo pomembno je skupno nastopanje, da pa bi bilo to uspešnejše, je potrebno delo teh ustanov uskladiti in povezati. Po mojem bi morali za začetek oblikovati vsaj skupno službo.« znatno več. še posebej v Jakčevem domu. Vse to bo od muzejskih delavcev zahtevalo še več pedagoškega in andragoškega dela, z drugimi besedami, več strokovnih vodenj po zbirkah in razstavah, več strokovnih razlag. »Šele potem,« zatrjuje ravnatelj, »bo imel muzej vlogo, kakršno javnost od njega pričakuje«. j 2 bliske konference SZDL in občinske konference SZDL iz Kočevja. Vzrok za ta sestanek je bilo pismo enega izmed občanov Nove Gorice republiški konferenci SZDL Slovenije, da se zavzemamo za šolanje Slovencev v slovenskem jeziku zunaj naših državnih meja, znotraj, celo v svoji republiki, pa na to pozabljamo. Poročilo Zavoda SRS za šolstvo med drugim ugotavlja, da se iz občine Kočevje šola v Čabru na Hrvaškem 8 slovenskih otrok, iz hrvaških vasi pa v slovenskih šolah štirje, in sicer trije v Osilnici, eden pa v Vasi—Fari. Slovenski otroci se šolajo v hrvaški šoli na željo staršev; saj bi se sicer morali voziti do Osilnice (kjer je pouk od l.do 4. razreda) 8 km ali do Vasi—Fare(kjer je popolna osemletka) 36 km daleč. Starši tudi niso pristali, da bi bili otroci v internatu v Kočevju in se tam šolali. Zanimivo je, da Slovenci in Hrvatje na tem območju ne vidijo nič spotakljivega v tako »zamešanem« šolanju, saj v svojih srcih nikoli niso priznali niti republiške niti narodnostne meje. Še bolj zanimivo pa je, da tu govore posebno narečje (nekateri pravijo kar jezik), nekakšno mešanico slovenščine in hrvaščine, ki je celo bolj podobna slovenščini kot belokranjščina. In ti ljudje z obeh bregov Čabranke in Kolpe ne puste, da bi kdo razdiral njihovo tradicionalno bratstvo. Sklep sestanka v Čabru je bil, da se enkrat na teden po dve uri organizira fakultativen (neobvezen) pouk slovenščine. ki sc ga lahko udeleže tudi hrvaški šolarji, saj veliko otrok iz te šole nadaljuje šolanje v slovenskih šolah, predvsem v Kočevju in Ljubljani. Od ostalih sklepov naj omenimo še, da bo Zavod SRS za šolstvo poskrbel, da bo šola v Čabru dobila slovenski mladinski periodični tisk in drugo mladinsko literaturo; RK SZDL pa »si bo prizadevala«.da bo na tem območju možno sprejemali tudi slovenski televizijski program. .1. PRIMC UREJENA ARHEOLOŠKA ZBIRKA v novomeški Križatiji žedaljčasa privablja občudovalce starin in poznavalce »čudes«, ki jih je razkrila dolenjska zemlja. Sčasoma se bo tej zbirki pod isto streho-pridružila še kulturnozgodovinska zbirka, vendar pa morajo prej Križatijo v ta namen še preurediti. Podstrešje naj bi prišlo na vrsto že letos. Praznovanje že začrtano Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praz-nika bodo v Novem mestu skoraj ves februar NOVO MESTO — Tu so že ~” oblikovali program, s katerim bodo počastili bližnji slovenski kulturni praznik. Prireditve bodo spet potekale malone ves februar, z njimi pa bo še posebej »zasedena« prva polovica meseca. Praznovanje se bo začelo že kmalu po prvem, in sicer z razpravo o tem, kako skrbimo za okolje in sploh za varstvo naravne dediščine. Ob tem bo fotografska razstava primerkov tovrstne »skrbi« iz naših domačih logov. Vse skupaj bodo navezali na predavanje o kanjonu Tare v Črni gori, o katerem teče že nekaj časa beseda v jugoslovanski javnosti. Na predpraznični dan bo v Domu kulture gledališka predstava za mladino, v Domu JLA pa luktovna predstava za osnovnošolce in starejše varovance iz vrtcev. Zvečer bo v Domu kulture koncertiral član znanega ansambla Trio Lorenz — violinist Tomaž Lorenz. Na praznik 8. februarja bodo v Novem mestu predvajali enega od znanih kinotečnih filmov s slavno igralsko zasedbo. Čeprav'ta čas še ne morejo povedati, kateri film bo to, pa zagdta-vljajo, da obiskovalcev nikakor ne bodo razočali. Že prej bodo v Krkini galeriji odprli novo likovno razstavo s kulturnim programom. V Dolenjski galeriji bodo 15. februarja odprli razstavo del slovenskega • V Študijski knjižnici Mirana Jarca bodo imeli 14. februarja v gosteh pesnika Toneta Pavčka, dolenjskega rojaka. Predstavili bodo njegovo pesniški zbirko »Dediščina«, za katero je lani dobil Prešernovo nagrado. Srečanje s pesnikom bo predvidoma v veliki knjižnični čitalnici, medtem ko bo v vežnih vitrinah na ogled razstava Pavčkovih knjižnih in drugih objav. kiparja Ivana Napotnika. Do takrat bo v galeriji na ogled razstava taboriščnih skic, risb in akvarelov Vladimira Lamuta, katerim bododanih več risb iz časov povojne obnove in z Lamutovih poti po partizanskih poteh. Ta dela so Lamutovi svojci podarili Dolenjskemu muzeju. 18. in 19. februarja bo na novomeškem odru gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z Jesihovo noviteto »Pravopisna komisija«. S to satiro, ki bo v kratkem doživela svojo premiero, je avtor posegel v žgočo problematiko naše družbe današnjih dni. Za 18. februarja je predviden literarni večer z nekaterimi avtorji, uvrščenimi v antologijo »Pesmi dolenjske dežele«. Prireditev bo pripravilo kulturno umetniško društvo Krke v prostorih hotela Metropol. l.Z. Sodelovanje spet oživlja Ne bo ostalo le pri obveščanju o prireditvah DOLENJSKA—Spoznanje, da kultura ne pozna meja, je v dolenjski regiji že pred leti narekovalo sodelovanje med občinami. Ustanovili so celo medobčinski svet .''.KO, ki pa ni nikoli •ervt zaživel. Sčasoma je celo zamrl in z njim je prenehalo še tisto najnujnejši medsebojno obveščanje o kuliurr/h prireditvah, kije po vsem .v. ostalo. Praznina, ki je luko rekoč izsilila znano akcijo »Spoznajmo se«, je predstavnike občinskih ZKO r unnila, da morajo začeti razi išl;. 'ne le o občasnih skupnih ..cijah, ampak tudi < usklajevanju planov. Tovrstiv.it pobud je bilo več, verni' pa besede nikakor niso e s papirja v življenje. Spe. poskusili vse od začetka. • Tesnejš .iovanje naj bi se poslej kr a! > v enotnem nastopanju ZLO v družbenopolitičnih organizacijah, na sejah o kulturi sploh pa tudi v razpravah na ZKO Slovenije. Dali pa so že pobudo, da bi pri medobčinskem svetu SZDL ustanovili komisjo za kulturo, kjerli s političnega vidika obravnavali pereča vprašanja kulture v občinah dolenjske regije. Lani so se predstavniki ZKO trikrat sestali. Na vseh sestankih so govorili, kako nujno je ustanoviti dolenjsko pevsko zvezo in vanjo vključiti zbore iz vseh občin. Za nosilko tovrstne naloge so določili novomeško ZKO. Zamisel, da bi zvezo ustanovili minulo jesen, najbrž ni bila realna, saj so zatem na sestanku ugotovili, da je za ustanovni sklic premalo narejenega. Staša Vovk, tajnica novomeške ZKO, pravi, da bo pevska zveza februarja, najkasneje pa marca, zagotovo. tanovljena, kajti do konca tc -;zone naj bi pripravila že n.kaj pevskih manifestacij. M. J drugim predvidevajo skup.n nastop najboljših pevskih zborov iz vseh štirih občin. Posebno skrb bodo v prihodnje posvečali izobraževanju kadrov, ki delajo v ljubiteljski kulturi. Dogovorili so se, da bodo nekatere izobraževalne oblike pripravili skupaj. Tak bo seminar za režiserje, ki ga nameravajo pripraviti v sodelovanju z republiško ZKO. I. Z. Vprašalnik bo iskal literate Odbor za literarno dejavnost pri novomeški ZKO bo poskusil z anketiranjem zvedeti, koliko literarnih ustvarjalcev je v novomeški občini — NOVO MESTO — Odbor za literarno dejavnost pri novomeški ZKO se je po enem letu, kar je bil ustanovljen, le prebudil in na seji minuli teden razpravljal o tistih nalogah iz svojega štiriletnega programa, ki bi jih kazalo najprej uresničiti. Po mnenju članov odbora bi morali čimprej ugotoviti, koliko ljudi v novomeški občini se sploh ukvarja s pisanjem, kje živijo in delajo, ali imajo možnost javnega nastopanja in uveljavljanja. Za zdaj organiziranih oblik tovrstnega delovanja namreč ni veliko, razen Literarnega kluba »Dragotin Kette«, ki povezuje pišoče v samem Novem mestu, pravzaprav nobene. Kakšno stanje je na tem področju, bo kmalu znano, k temu naj bi zlasti pripomogel vprašalnik, ki ga bo odbor poslal v delovne organizacije in nekatere krajevne skupnosti, pač v okolja, kjer so se pišoči občasno že pojavljali, vsaj v okviru internih prireditev. Tako je bilo, denimo, v Novolesu, Pionirju. IMV, Labodu in Šentjerneju, vendar pa bi o pravih skupinah razen v Novolesu in še prej v Šentjerneju, ki pa je medtem že razpadla, težko govoriti. Vprašalnik pa naj bi tudi poizvedel, kako je v delovnih in drugih okoljih, od koder do sedaj ni bilo glasu o kakšnih literarnih ustvarjalcih. Skratka, poizvedba naj bi bila kar se da temeljita, saj bo moč le na podlagi tako zbranih podatkov priti do popolne slike na tem področju. Predvidevajo, da bo vprašalnik dozoreldo konca tega meseca, tako da bi ga naslovniki lahko izpolnili in po možnosti vrnili odboru že februarja. To bi bila tudi ena od akcij v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika. • Že iz tega skopega orisa nalog, ki si jih je naložil odbor za literarno dejavnost, je razvidno, da s to dejavnostjo resneje kot v prejšnjih letih računa tudi sama ZKO. Slednja seje lahko že večkrat prepričala o tem, da pomeni izdaja publikacije ali literarni večer pomembno obogatitev celotne kulturne ponudbe in da te reči nikakor niso nekaj posebnega. Seveda pa je res, da niti odbor niti ZKO sama ne bosta premaknila voza naprej, če za to ne bodo dovolj zagreti sami literati. Program odbora predvideva dokajšnji razmah literarne dejavnosti v novomeški občini in poti uveljavljanja ustvarjalcev. Govori o literarnih večerih, publikacijah, priznanjih in celo o natečaju za izvirna literarna dela (dramske tekste, prozo, pesniške zbirke itd.). Poleg tega nakazuje možnosti za nastopanje zunaj občine, še posebej v okviru sodelovanja z drugimi občinami in regijami. Zelo močno poudarja potrebo po izobraževanju ustvarjalcev, s tem v zvezi pa tudi potrebo po organiziranem mentorstvu v šolskih literarnih krožkih. 2. SHESSniffii pisma in odmevi ŠE: O OGROŽANJU S STRANI »KREMENA« V 52. številki Dolenjskega lista so bile objavljene pripombe KZS Trebnje na naš ugovor. V isti številki pa je med trebanjskimi ivermi navedeno, da je oglede opravil tudi inšpektor. Ne želimo odgovarjati na pripombe, opozoriti pa moramo na dejstvo, kije do sedaj izostalo v tolmačenju »obeh strani«, da je bil nekako pred petimi leti melioriran potok Gomiljščica od izvira pa do onrata Kremen, kjer Je bilo delo na melioraciji ustavljeno oz. prekinjeno. Že takrat smo opozarjali, da bo pretok vode do sotočja s Pristavskim potokom hitrejši in da bo voda ob sotočju in nižje zaostajala, kar se tudi dogaja, in ogrožala površin Le na eno pripombo, bi radi odgovorili, da neposredno prizadetemu lastniku ni bilo potrebno pritiskati na različne kljuke, oz. zagroziti s sodiščem, ker je bil že od vsega začetka vzet v poštev za odškodnino. In še to: z utrjevanjem,nasipavanjem in asfaltiranjem ceste proti Zabrdju so se razmere na tem sektorju tudi poslabšale, zato so prizadeti povzdignili glas, toda ne proti »KREMENU«. Kar zadeva ogled s strani inšpektorja, pa je trditev dvomljiva, saj bi v takem primeru verjetno morali pri ogledu sodelovati, o čemer pa nismo bili obveščeni. KREMEN NOVO MESTO DE Mirna SREČA JE V MALIH STVAREH Vasica Cerovec je le malo oddaljena od Dolenjskih Toplic, vendar je bila do nedavnega kot odrezana od civilizacije. Vse do lani namreč tukajšnji krajani nismo imeli elektrike in tako nam je bilo onemogočeno vključevati se v sodobno življenje. Lani pa je po hitri akciji krajanov, lastnikov vikendov ter s pomočjo delovnih organizacij in KSDol.Toplicetudi k nam prišla elektrika in z njo sodobno življenje, saj si zdaj kar ne moremo več predstavljati, kako bi šlo po starem. Naše. veselje je veliko, zlasti smo hvaležni vsem, ki so pomagali pri tej akciji, njihova pomoč je bila za nas velike vrednosti. Zahvaljujemo se KS Dol. Toplice, Zdravilišču Dol. Toplice, TOZD Gozdarstvo Podturn za pomoč, obenem paizrekamoza-hvalo izvajalcu del Elektro Novo mesto. Vsi ti so pripomogli, da je naše življenje lažje in lepše. Vaščani Cerovca . Jf Urool/ruAjboo' lija/ PISMO IZ KANADE Iz Kanade iz Timminsa se nam je ob Novem letu oglasil Jože Grubič, kije z ženo Marijo ob obnovitvi naročnine zapisal tudi nekaj spodbudnih besed uredništvu. V pismu tudi piše, da z velikim zanimanjem prebira Dolenjski list, še zlasti ga zanima, kar piše v okolici Čateških Toplic, ker je od tam doma njegova žena. Zanima ga tudi šport. Jože je že 25 let v Kanadi, kjer dela kot rudar v rudniku zlata. Med 600 zaposlenimi je 6 Slovencev. Včasih se zberejo, kot so se, denimo, ob zadnjem silvestrovanju. Jože ima še nekaj let do pokojnine, potem pa upa, da bo lahko prišel na obisk v domovino in »še enkrat videl tako lepo rodno Slovenijo in mnoge lepe domače kraje«. Izvršni svet k članku »Ne bo tedna dolenjskega cvička« »Teden dolenjskega cvička naj ostane...« Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je 24. decembra 1984 prejel sklep Društva vinogradnikov Dolenjske, da v letu 1985 ne bo tedna dolenjskega cvička iz razloga, ker za to prireditev ni možno uporabiti športne dvorane Marof in ker »odgovorni in pristojni ljudje v Novem mestu za to prireditev ne kažejo zanimanja«. Omenjeni sklep je izvršni svet obravnaval na seji 8. januarja 1985 in o njem sprejel naslednje stališče: L Izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto ni znano, kdo so »odgovorni oziroma pristojni ljudje v Novem mestu«, ki nasprotujejo tednu dolenjskega cvička. Izvršni svet je do sedaj podprl vse turistično-gostinske prireditve v občini, katerih namen je pospeševanje razvoja turizma,gostinstva in vinogradništva. 2. Ob organizaciji dosedanjih tednov dolenjskega cvička v športni dvorani Marof je prireditelj vedno imel težave pri pridobivanju soglasij pristojnih inšpekcijskih služb, uporabi športne dvorane v te namene pa so nasprotovali tudi telesno-kulturni delavci. 3. Teden dolenjskega cvička naj še naprej ostane tradicionalna spomladanska turistično-gostinska prireditev v Novem mestu, zato naj se komite za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto dogovori z Dolenjsko turistično zvezo. Turističnim društvom Novo mesto. Društvom vinogradnikov Dolenjske, gostinskimi organi- zacijami in drugimi zainteresiranimi o organizaciji tedna dolenjskega cvička 1985. Glede na to, daje bil omenjeni sklep Društva vinogradnikov Dolenjske objavljen v Dolenjskem listu 10.januarja, dva dni po seji izvršnega sveta, seje le-ta odločil, da zaradi popolnejše informiranosti občanov javno objavi stališča, sprejeta o prireditvi tedna dolenjskega cvička 1985. Za IS: JOŽE SUHADOLNIK OBISK LADA JAKŠE V petek, 28. decembra 1984, nas je obiskal Lado Jakša, svobodni umetnik iz Ljubljane. Predstavil namjevečinst-rumentov, npr. prečno in kitajsko flavto, saksofon, klarinet. Nanje nam je zaigral tudi nekaj skladb. Po tem smo mu pripravili nekaj vprašanj, na katera smo dobili izčrpne odgovore. SONJA GRLICA, 8.a OŠ Mirna peč V JAKČEVEM DOMU V torek smo bili v muzeju v Novem mestu. Obiskali smo tudi Jakčev dom. kjer je bilo zelo lepo. Videli smo okrog 800 slik. Nekatere so barvne, nekatere pa črno bele. Občudovala sem Jakčeve portrete. Ob odhodu smo se vpisali v knjigo. VESNA OBRADOVIČ, 6.r OŠ Dolenjske Toplice SEJEM RABLJENIH STVARI Na naši šoli smo organizirali sejem rabljenih stvari. Ker je zelo uspel, smo se odločili, da ga ponovimo. Na njem bodo učenci lahko prodajali in kupovali oblačila, obutev, kasete, smučarsko opremo in druge stvari. Prodajalci bodo sami določili cene, le pri smučarski opremi jim bo pomagal tovariš za telesno vzgojo. NADA LIPOVŠEK OŠ Savo Kladnik Sevnica »KAJ VEŠ O ALKOHOLIZMU?« Pred kratkim smo pripravili predavanje in kviz »Kaj veš o alkoholizmu«. Osupnili smo ob podatku, da pride letno na vsakega Slovenca povprečno 14 litrov alkohola. Ker so šteti tudi otroci-in vsi tisti odrasli, ki alkoholnih pijač sploh ne poskusijo, je jasno, kolikšne količine pridejo na pravega alkoholika. Ni čudno, če toliko posameznikov propada telesno in duševno, če trpi toliko družin in cela družba. Na to temo smo tudi risali in razstavili risbe. A sprašujemo se, ali ni vse to kaplja v morje v boju proti alkoholizmu. Ni, če bo vsakdo uporabljal v boju najmočnejše orožje: trdno voljo, delo, šport in kulturen način življenja. MOJCA URAJNAR.7.b OŠ Mirna peč TELEVIZIJSKI SPORED Siti smo vseh izgovorov ■ ■■■■..■M.. ■ I J Nemogoča vožnja z avtobusom na Laze — Avtobusa pogosto sploh ni — Gorjanci gluhi za pritožbe Na relaciji Novo mesto — Laze se vozimo z avtobusom slabo ali pa se sploh ne vozimo. Zgodi se, da avtobusa enostavno ni. Predvsem se to dogaja zjutraj,in zvečer. Čakamo v mrazu in mogoče ima kdo srečo, da ga kdo vzame v avto. A zaradi zime vse manj ljudi uporablja svoje avtomobile. Potem moramo peš na železniško postajo, nato pa še peš, kostopimo z vlaka. Na cilj prispemo z veliko zamudo, utrujeni in nerazpoloženi za delo. Poleg tega v nekaterih podjetjih teh zamud ne razumejo več. Če se že peljemo, je vožnja dogodek zase. Ne moremose primerjati z delavci IMV. Lc-ti sc dostojno vozijo z avtobusom, kije reden in sproti vzdrževan. Kontrolorji DO Gorjanci skrbijo le za to, da šofer pokasira dovolj denarja, potniki pa se vozimo pogosto v slabo ogrevanem avtobusu, v katerem po možnosti piha pod noge, kaplja na glavo itd. Poleg tega ima šofer prekratek nočni počitek in zjutraj res ne more pravočasno usposobiti vozila. Če • bi avtobus pregledovali vsak dan, verjetno ne bi nikoli vozil, v takem stanju je. Takih pritožb so Gorjanci že veliko slišali, posebno ustnih, pa nič ne zaležejo. Siti smo izgovorov o pomanjkanju šoferjev, avtobusov in o slabi cesti. Enkrat za vselej naj uredijo prevoze. In najmlajši? V šolo na Ruperč vrh se vozijo z avtobusom, ki pogosto zamuja. Čakajo v snegu, saj na tej progi ni urejenih postajališč. MG. Tovariš se ne tožari s tovarišem Odgovor Ivanu Novaku — Poziv OO ZK občinske uprave v Sevnici_ »Če se posameznik zapije, ga dobi v roke dr. Janez Rugelj in ga pozdravi. Če pa se kdo opije oblasti, če 40 let nikomur ne odgovarja, mu ni pomoči, saj zanj ni ne Rugljev in ne tablet, sploh ničesar. Vsaka oblast, ki ne odgovarja nikomur, se pokvari...« (Igor Torkar na pogovoru v Kočevju, Dolenjski list, 10. januarja.) Igor Torkar govori o moralnih vprašanjih, kot po naključju pa mi v isti številki lista na sosednji strani Ivan Novak, uslužbenec oddelka za Ljudsko obrambo v Sevnici, očita nemoralno obrekovanje, ki da sem ga zagrešil pri svojem poročanju s programske seje KK SZDL v Boštanju. Bojda mename-rava celo tožiti, kar je še vedno bolje, kot da bi bil ustreljen... Čeprav je za svoje pisanje (»Gre za čisto obrekovanje...«, DL, 8. str.) potratil kar tri kolone, torej neprimerno več kot jaz, svojega primera ni pojasnil v celoti niti ni povedal vse resnice. Zato mi je še enkrat potisnil pero v roke. Predsednik gradbenega odbora Emil Rupnik še danes trdi, da jim Novak dolguje okrog 35.(XX) dinarjev! Takisto pravi tudi tajnik boštanjske KS Rudi Dolenc in še kdo. Na omenjeni programski seji krajevne konference SZDL Boštanj so padli tudi hudi očitki, daje Ivan Novak kot uslužbenec oddelka za ljudsko obrambo pri sevniški občinski upravi grozil Emilu Rupniku ne le, da le-ta sploh ne bo dobil elektrike, temveč da bodo hodili na orožne vaje, da bo kaj.. O vsem tem je bil govor na tem sestanku in povem, da sem kot vojak partije sprožil razpravo o Ivanu Novaku preprosto zato, ker je vse to v Boštanju dolgo v zraku. Posamezniki me že od poletja pozivajo, naj to obelodanim. Ker je novinar družbenopolitični delavec, sem mepil,. da je sestanek SZDL pravi kraj, da o tem spregovorim. Ljudje so na tem sestanku govorili z globoko ogorčenostjo in terjali razčiščevanja. No, ker so prizadeti krajani javno izjavljali, da Ivan Novak ni plačal prispevka DESU, nas je precej menilo, da ga poslej tudi mi ne bomo. Konkreten primer naj čimprej razčistijo pristojne službe! Znano mi je, da se pri OO ZK na občini nahaja zajeten dosje domnevnih kršitev in zlorab službenega položaja Ivana Novaka, svojevrstno poglavje je vodenja občinske strelske zveze zadnjih osem let, kjer je bila le ena sklepčna seja IO, in kot sem slišal sam, ko sem se udeležil zadnje konec leta lani, dve nesklepčni. Inž. Anton Polutnik je kot predsednik tehnične komisije bil prisiljen napisati pismo najodgovornejšim v občini, da je L N. ali popoln brezveznež ali pa velik lažnivec, na kraju pa dodaja, da je »padel tudi na področju športne poštenosti in morale, ko si je pustil nezasluženo priznati naslov republiškega strelskega sodnika na osnovi pomote v sodniški izkaznici, katero mu je podaril sekretar bivšega okrajnega strelskega odbora Celje.« To je zapisal inž. Anton Polutnik 6. februarja lani, ko sc je moral braniti očitkov I. N., češ da je odpovedal v »najhujšem jeku dela«; res pa je bilo ravno nasprotno, saj je Polutnik dobil celo priznanje komandanta RV in PVO za uspešne priprave na izvedbo tega velikega vojaškega tekmovanja v Sevnici. Tudi takrat ni manjkalo takšnih in drugačnih namigov, češ da bo tisti Polutnik že videl vraga in da bo tudi tožen Ne vem, če je Polutnik član ZK, midva s tovarišem Novakom sva. Raje bi zapisal še — žal. Komunist namreč ne tožari komunista za (dvomljivo) čast. To naj bo tudi poziv osnovni organizaciji občinske uprave, da odpre tisti dosje Ivana Novaka, razčisti te in še nekatere druge stvari. Menim, da bo to koristilo vsej upravi. ALFRED ŽELEZNIK BOŠTANJ 56 PETEK, 18.1. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk v Žbajančičevi bajti 9.15 JAPONSKE PRAVLJICE: Čudovito žerjavovo darilo 9.35 NASA HIŠA — NAŠ BLOK, oddaja iz niza Pisani svet 10.05 ZGODBA OGOSKICIG AGICI 10.15 GLASBA ZA CICIBANE: Naša četica koraka 10.30 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v kovinarstvu in strojništvu 11.00 DEČEK IN DEKLICA, 5. del poljske nadaljevanke 16.35 — 23.20 TELETEKST 16.50 POROČILA 16.55 SP V SMUČARSKIH TEKIH NA 30 km (M), posnetek iz Seefelda 17.40 ŠOLA ZA JUNAKE: Karl Marx, nanizanka TV Beograd 17.55 GRIZZLY ADAMS, ameriška nadaljevanka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 OTROŠKE NALEZLJIVE BOL- EZNI: Naš otrok je zbolel, izobraževalna serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 POSLEDNJA OAZA: Prebivalci, dokumentarna serija Prebivalci, Ljubezen, Obstanek in Nadaljevanje vrste so štiri epizode beograjske dokumentarne serije, katere izjemna odlika je čudovito prikazovanje živalskega sveta v oazi ob Kopačevskem jezeru med Dravo in Donavo. Serija je sad trdega dela ekipe, ki je pred časom že predstavila dokumentarni film iz istega kraja. 20.30 NE PREZRITE 20.45 S. Sheldon: BES ANGELOV, ameriška nadaljevanka 21.35 DNEVNIK 21.50 SOLZE SO TEKLE, sovjetski film Režiser Georgi Daniela v svojih filmskih komedijah najraje govori o navadnih ljudeh in njihovem svetu. Junak nocojšnjega filma je mali uradnik, ki močno razburka svojo okolico, ko na veliko začudenje družine, prijateljev in znancev nenadoma zapusti svojo službo. V naslednjih 24 urah se Pavel Ivanovič Vasin trudi, da bi uničil samega sebe, in to samo zato, da bi videl, kaj bo storila njegova okolica in kaj sploh pomeni ljudem. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Majske igre— 18.15 Narava in človek — 18.45 Ko noge ponorijo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert na Ohridskem poletju 84 — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 20.55 Prizori iz preteklega stoletja — 21.25 Nočni kino: Blanche (francoski film) TV ZAGREB 8.55 Zimski šolski spored— 10.30 Poročila — 10.35 Zimski šolski spored — 15.30 Zimski šolski spored — 16.30 Video strani — 16.40 SP v smučarskih tekih na 30km(M)— 17.30Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Majske igre — 18.15 Narava in človek — 18.45 Ko noge ponorijo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika — 20.55 Formula 1 (zabavna oddaja) — 21.40 Dnevnik — 21.55 V petek ob 22 h SOBOTA, 19.1. 7.45 —23.10 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI 8.15 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Prebesedimo besede 8.30 PEDENJŽEP 9.00 SANJE NEKEGA PESNIKA, glasbena oddaja TV Sarajevo 9.30 MITI IN LEGENDE — Egipčanski miti: OZIRIS IN IZIDA, nanizanka 9.45 OTROŠKA TELEVIZIJA: Zelena oddaja 10.15 ORODJA PRIHODNOSTI: Človek in stroj, izobraževalna oddaja 10.45 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 11.25 Seefeld: SP V SMUČARSKIH TEKIH — 10 km (Ž), prenos 12.50 Wengen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SMUK (M), prenos 14.55 POROČILA 15.00 VČERAJ ZA JUTRI: Zgodovinski mejnik, dokumentarna serija 15.35 SOŠOLEC ALI INŠTRUKTOR, češkoslovaški mladinski film 17.00 PJ V KOŠARKI — JUGO-PLASTIKA: CZ, prenos 18.25 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Pokrajinski muzej Maribor 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NA MUHI OSTROSTRELCA, ameriški film 21.45 ZRNALO TEDNA 22.05 THOMMY’S POP SHOW — 2. oddaja 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.40 Nahla (2. del alžirskega filma) — 15.10 Otroška predstava — 16.10 Čedomir Ilič — 17.00 Filmovnica — 17.30 Volk samotar (Jugosl. film) — 19.00 Narodna glasba —19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavna oddaja — 20.30 Lanterne — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Slavni zdravniki bolnišnice Charite (nemška nadaljevanka) — 23.15 Poezija TV ZAGREB 8.55 Zimski šolski spored — 10.30 Poročila — 11.25 SP v smučarskih tekih na 10 km (Ž) — 12.50 Svetovni pokal v smučanju: smuk (M) — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasba — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Jugoplastika : CZ — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.00 Scott Joplin (ameriški film) — 21.35 Dnevnik — 21.50 Odrske luči NEDELJA, 20.1. 8.05 —22.15 TELETEKST 8.20 POROČILA 8 25 ŽIVŽAV 9 15 GR1ZZLY ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 9.55 Wengen: SVETOVN POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos L teka 11.25 G. Stefanovski: NAŠA LETA, ponovitev nadaljevanke TV Skopje 12.25 Wengen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 2. teka 13.05 625, oddaja za stik z gledalci 13.25 Innsbruck: SMUČARSKI SKOKI, prenos 15.30 POROČILA 16.05 MOSTOVI 16.35 NEUKROČEN, ameriški film 17.55 TV KVIZ 18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Ž. Senečič: INŠPEKTOR VINKO, nadaljevanka TV Zagreb 21.10 ŠPORTNI PREGLED 21.40 PORTRET: Meta Hočevar 22.10 POROČILA DRUGI PROGRAM 9.00 Oddaje za JLA—15.05 Nedeljsko popoldne — 17.15 Močvirje (ameriški film) — 18.55 Smrkci (risanka) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 TV kinoteka: Maroko (ameriški film) PONEDELJEK, 21.1. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZREZlJE:Mravlji in muren 9.20 JAPONSKE PRAVLJICE: Ribič in lovec 9.35 ŽIVALI — MOJE PRIJATELJICE 10.10 MUCE 10.30 TRI SKLADBE ZA KITARO 10.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v metalurgiji 11.10 DEČEK IN DEKLICA, poljska nadaljevanka 16.40—22.35 TELETEKST 16.55 POROČILA 17.00 SP V SMUČARSKI H TEKI H — 5 km (Ž), posnetek iz Seefelda 17.40 OTROŠKA TELEVIZIJA: Rdeča bddaja 18.10 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Ljubezen 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18:45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 D. du Maurier: SESTRIČNA RAHELA, angleška nadaljevanka 21.00 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti 21.40 J. Slavenski: SIMFONIJA' ORIENTA, baletna oddaja 22.20 Dnevnik DRUGI PROGRAM 1.7.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (športna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Dobre vibracije TOREK, 22.1. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00ZVERINICE IZ REZIJE:Grdina pod grmom 9.20 JAPONSKE PRAVLJICE: Deček s slamico 9.35 RITEM 10.10 POMLADNA SUITA 10.30 RDEČA KAPICA 10.40 PRED IZBIRO POKLICA: Rudarski poklic 11.05 PETROV OTROK, 1. del švedske mladinske nadaljevanke 13.25 Innsbruck: SMUČARSKI SKOKI, prenos 16.45 — 23.25 TELETEKST 17.00 POROČILA 17.05 SP VSMUČARSKIH TEKIH — 15 km (M), posnetek iz Seefelda 17.45 TRIO KOTAR, glasbena oddaja 18.10 MITI IN LEGENDE — Egipčanski miti: IZ ZGODOVINE VEROVANJ STARIH EGIPČANOV 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 SIVI VOLK, dokumentarni film 19.05 PODOBE IZNARAVE: Ptiči — DETEL 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Peter Turrini: JOŽEF IN MARIJA, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica 21.20 OMIZJE 23.20 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer ob malih zgodbah — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 S kamero v partizanski zasedi — 21.20 Pisec monografije -* 21.50 Zgodovinska pripoved SREDA, 23.1. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk išče drva v Črnem potoku 9.20 JAPONSKE PRAVLJICE: Poljski in mestni mišek 9.30 KAM, oddaja iz niza Pisani svet 10.05 PAJKOV'A POJEDIN A — balet 10.25 POJMO S PTIČKI 10.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v živilski industriji 11.10 PETRO OTROK, švedska mla- dinska nadaljevanka 16.50 — 22.25 TELETEKST 17.05 POROČILA 17.10SPVSMUČARSK1H TEKIH — 4x5 km (Ž), posnetek iz Seefelda 17.40 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA, lutkovna oddaja 17.55 ANDROKLES IN LEV, 3. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška dokumentarna serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 DOKUMENTAREC MESEC A: Ne daj, da zblaznim, Gospod 20.35 FILM TEDNA: POLICAJ, francoski film 22.10 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik—17.45 Merlin— 18.11 Družinski magazin — 18.45 Folk to — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbetj dogajanja.— 20.50 Včeraj, danes, juti — 21.05 T elevizijska Amerika — 22.0 Šesti zagrebški festival jazza ČETRTEK, 24.1. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk petelin in botra lisica 9.20 JAPONSKE PRAVLJICE: Žalostni velikan 9.35 OGENJ 10.10 FIČRIFJČ 10.25 BRUNDO NA GUGALNICI 10.45 VOLJA JE POT, izobraževalna oddaja 11.15 PETROV OTROK, švedska mladinska nadaljevanka 16.35 —22.15 TELETEKST 16.50 POROČILA 16.55 SP V SMUČARSKI II TEKI H — 4x 10 km (M), posnetek iz Seefelda 17.40 M. Druon: DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, animirana nadaljevanka 17.55 PORI RETSLIK ARKE IVANE KOBILCE 18.10 S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE 18.20 PLES V AKVARIJU 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.10 L. Visconti—D Mcdioli: LUDWIG, italijanska nadi Ijevanka 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 15.05 Smučajmo vsi — 16.10 SP smučarskih tekih: 4x10 km (M) 17.25 Dnevnik — 17.45 Jelenček -a 18.15 Znanost 18.45 Mali veliki svd : občina zoper republiko »Televizija in drugi nas kličejo, da se moramo osvestiti čisto vsi, hlapci pa ni nujno da smo, če se že moramo sprijaznili, da bomo živeli z njo. Kaj, če nuklearka ne bo dobila uporabnega dovoljenja, obratuje pa že?« je vprašal delegat •eskovške krajevne skupnosti Bojan Petan na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine tik pred novim letom. Medlem ko sta družbenopolitični zbor in zbor občinske skupščine tik pred novim letom. Medtem ko sta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela žezdavnaj končala zasedanje, se je na zboru krajevnih skupnosti zavoljo na videz »kozmetičnega« posega v predlog »ugotovitev, stališč in sklepov SO Krško ob ob-ravnavi informacije o nuklearni elektrarni > Krško« razprava šele dodobra razvnela. Dele-‘ 9at Petan je menil, da zveni stavek: »Na ta način ie bila naložena mu (občinskemu izvršnemu svetu, op. pisca) naloga dobro opravljena in so bili delegati v zadostni meri obveščeni o vsem, kar je bilo potrebno za njihovo odločanje, in o •istem, o čemer so želeli biti obveščeni,« prej kot ironija, kakor kaj resnega. Bojan Petan, sicer diplomirani ekonomist, je z javnim nastopom brez dlake na jeziku prispeval, da se je pričel vsaj odvijati klobčič nejasnosti in sprva nepotrebno zamolčane skrivnosti. Za kaj gre? Krčanom se zdi nesprejemljivo, da je za izbor vodilnih delavcev v JE odločilno pravilo paritete. Še vedno ni uresničena zahteva Komisije za jedrsko energijo Pri republiškem izvršnem svetu, ki je nuklearki naložila, da mora do 10. aprila 1984 pripraviti rokovnik in program akcij, ki jih je treba izvršiti za tehnični pregled in potem za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ob zagotovilih JE, da so zanj vsi pogoji, je treba to takoj preveriti in takoj zaprositi tudi za uporabno dovoljenje. In zdaj smo pri najbolj vročem vprašanju! Med najtežje probleme sodi še naprej skla- diščenje radioaktivnih odpadkov. Krška občinska skupščina je dala soglasje o njihovem začasnem skladiščenju v okviru same nuklearke in zahtevala, naj čimprej uredijoosrednje jugoslovansko skladišče takih odpadkov. JE se zavzema za program »redukcije volumna« teh odpadkov, kar zahteva postavitev posebnega novega objekta. Delegati občinske skupščine Krško zahtevajo, naj se zanj ne izda soglasje vse dotlej, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje centralnega skladišča. Odločno pa nasprotujejo, da bi bilo to Krško! Več pozornosti bi morala temu posvetiti republiška skupščina. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je že ukrepal po svoji plati, in sicer tako, da je 7. 11. 1984 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo objekta za redukcijo volumna radioaktivnih odpadkov v JE Krško po dokumentaciji, ki jo je izdelal inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana. Dovoljenje zajema izgradnjo objekta za začasno uskladiščenje tekočega radioaktivnega odpadka nizke radioaktivnosti, ionsko izmenjevalnih smol srednje radioaktivnosti, sušenje oz. redukcijo volumna radioaktivnega odpadka in sodifikacijo le-tega s pripadajočo opremo. Tlorisne dimenzije objekta so 11 x 21,37 metra in višina blizu 22 metrov nad kotom terena. Objekt ima nad koto terena štiri etaže: pritličje in tri nadstropja. Sedanje skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke bo namreč napolnjeno približno v petih letih obratovanja nuklearke, z novim objektom bi se skladiščenje podaljšalo za leto ali dve. Objekt bi omogočal 8- do 10-kratno redukcijo volumna radioaktivnih odpadkov, z njim naj bi izboljšali kakovost, dosegli večjo ekonomiko in zmogljivost skladišča. Zagotavljajo, da se doza sevanja ne bi povečala. Tehnologija redukcije volumna, posebno tekočih odpadkov in njihovo skladiščenje v betonske kontejnerje, naj bi omogočalo neposreden, varen prevoz iz skladišča JE na trajno lokacijo. V sode bi še naprej odlagali stisljive odpadke. Občina Krško, družbenopolitična skupnost, ki je odgovorna za urejanje prostora na svojem območju in ki ima s posebnimi zakoni dano pravico, da odloča o posegih v to okolje ter da izdaja, oz. sprejema predpise in določa pogoje, pod katerimi se lahko posega v okolje, ne soglaša z izdanim lokacijskim dovoljenjem, ker to krši njene pravice. Zato je skupaj z javnim pravobranilstvom v Celju, ki ga zastopa Nada Fink, vložilo pri vrhovnem sodišču SR Slovenije tožbo zoper republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Predlagata, da odločbo komiteja o izdaji lokacijskega dovoljenja odpravi. Predstavnik krške občinske skupščine Lojze Urek je že ob lokacijski obravnavi 26. septembra lani opozoril, da prihaja stalno do delnih odmikov od prvotno dogovorjenih načel v stikih z nuklearko. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja so zagotovili, da bodo v petih letih našli trajno rešitev za skladiščenje odpadkov. Ker se to nenehno odmika, je v skupščini in pri prebivalcih večja bojazen, da bi se z vsemi novimi posegi povečala potencialna nevarnost vpliva nuklearke na okolje. Zato občina ni mogla pristati na nobeno obliko odstopanja od osnovnega programa. Javna pravobranilka navaja v tožbi, »da je odločba republiškega komiteja izdana v nasprotju z 21. členom zakona o urbanističnem planiranju, ni bilo dano soglasje, niti pridobljeno mnehje za urbanizem pristojnega organa. Lokacijsko dovoljenje iz leta 1974 se je nanašalo na točno določene objekte, tako po obsegu, kot njihovem namenu. V takratni lokacijski dokumentaciji ni bilo govora o gradnji objekta za redukcijo volumna, še več, takrat za to možnost še vedeli niso. Z izpodbijanim lokacijskim dovoljenjem se dovoljuje gradnja objekta, ki ne glede na določena strokovna mnenja vsekakor povzroča možnost večje radioaktivne nevarnosti za širše okolje, zato je nujno potrebno, da se takšna gradnja dovoli le s soglasjem prizadetih in da se vsaj spoštujejo predpisi, ki določajo pogoje za izdajo takšnega dovoljenja,« je v tožbi med drugim zapisala Nada Fink. Nihče ne predlaga, da gremo na barikade, da demonstriramo. Če pa ne bomo bolj glasni, če nas bodo morali drugi opozarjati na naše pravice, se nam ne bo najbolje godilo, je dejal eden izmed delegatov krške občinske skupščine. Kako prav je imel, kaže zadnji primer! m PAVEL PERC -im' V neobvezen premislek ČE NE KUPIŠ, NISI SLOVENEC V nedeljo se je osrednji ljubljanski televizijski dnevnik evforično začel z novico, daje bil Bojan Križaj tretji človek letošnjega kitzbuehlskega slaloma, kar je večina televizijskih gledalcev gotovo pozdravila, manjšina pa se je še enkrat zgrozila ob spoznanju, da je lahko na tem do zob oboroženem, na tri stranke razdeljenem, bolj lačnem kot sitem svetu novica dneva tudi spretno vijuganje na dveh deskah. Dobro poučeni že dolgo vedo, da dve deski in dve palici vrtita s snegom pokriti svet in da so Križaji, Zurb-riggni, Stenmarki le dežurni gladiatorji, z žarometi osvetljen vrh ledene gore, sezidane iz hotelov, penzionov, tovarn smučarske opreme, krem za sončenje in kdo bi še vedel česa. Svetovni smučarski pokal je najbolj gledana svetovna parada smuči, vezi, vetrovk, čelad, očal, trakov za lase in vsega preostalega, kar človeku menda tako bistveno pomaga pri banalnermdričanju po s snegom pokritem kuclju. Za smučanje se zanima na milijone ljudi, bela industrija obrača milijarde. Stroški za eno samo slalom tekmo za svetovni -pokal so okoli 40.000 dolarjev, vsaka tekma ima svojega pokrovitelja, ki se predstavi na startnih številkah tekmovalcev. Cena take reklame je od 20.000 do 100.000 dolarjev. »Ellesse«, pokrovitelj tekmovanja v Kitzbuehlu, je plačal najvišjo ceno. Denar ni bil vržen stran, kupec vetrovke z diskretnim napisom »Ellesse« bo moral za oblačilce odšteti okoli 25.000 din, odtegastane najmanj 10.000 omenjeni napisek. Meter reklamnega panoja ob smučarski stezi velja do 2.000 švicarskih frankov, televizijska kamera ga ošvrkne ali pa tudi ne. Vrhunski smučarji so (kot formula 1) popisani z imeni tovarn, /sak tekmovalni bilten vsebuje natančne podatke, s katero opremo smuča ta ali oni tekmovalec. Za Bojana Križaja se ve, da vozi na elankah z vezni znamke Marker in čevlji San Marco, palice so Scott, očala Carrera, rokavice Topsport, slalom dres Silvy Tricot, slalom hlače Toper, klobuk Conte de Florence in tako naprej, do robca. Proizvajalci smučarske opreme dajejo na stotisoče dolarjev nacionalnim skypoolom, ki pristanejo, da njihovi tekmovalci nosijo njihove izdelke. Osebno korist imajo seveda tudi tekmovalci. Najboljši dobe največ. Franc Klammer dobi zanošenje očal Carrera 10.000 dolarjev na leto, Zurbriggen in Hessova sta obula smučarske čevlje Nordica za 100.000 dolarjev. Kaj hočemo, smučanje je v tem trenutku ob nogometu in tenisu najbolj priljubljen šport na svetu, smučarji (vrhunski) pa milijonarji. Večina Slovencev seveda še vedno misli, da so »naši fantje in dekleta« ubogi amaterji, ki si v zavetju pod koncem steze na špiritnem gorilniku pogrevajo golaž v pločevinkah. Tak vtis bi rada napravila tudi orjaška mašine-rija, ki se je polastila vseh naših informacijskih medijev, in ki nam tako vsiljivo ponuja darilne bone za slovensko smučarijo. S sporočilom: če ne kupiš, nisi Slovenec. MARJAN BAUER cSt| ■d o © ti o*« o ® u (8^3 © CQ #h aS > © ti Najmanjša uradno priznana enota za merjenje dolžine je attometer. To je kvintilijoni-na centimetra. Če vaš nos zmerimo z attometri, je dolg nekako 7 x 1018 teh enot. Seveda je res tudi, da so nekateri nosovi dolgi celo 14 x 1018 attometrov. Zelo malo je verjetno, da bodo japonski katoličani (kar 10 milijonov jih je) navdušeni z najnovejšo biografijo Willia-ma Donovana, šefa ameriške obveščevalne službe med drugo svetovno vojno. V knjigi je namreč zapisano, da je Vatikan dajal ameriškim obveščevalcem v branje poročila papeškega apostolskega nuncija v Tokiu. V poročilih so bili tudi podatki, ki so ameriškim bombnikom omogočili natančnejše bombardiranje japonskih mest. John Stuart Mili, slavni angleški filozof iz 19. stoletja, je napisal svojo prvo knjigo (Kratka zgodovina rimskega cesarstva) pri sedmih letih. Pisati inbratisejenaučilžepri dveh letih. V poročiluoprisilniizločitvi iz prometa avtomobila «..iam-ke Austin, letnik 1927, je policist Jack Collony med drugim napisal: »Zvok njegovega motorja je bilo slišati na razdaljo pol milje. Zvok so sestavljale posamične močne eksplozije. Ko se mi je avtomobil približal — peljal je s hitrostjo treh milj na uro — šem dal vozniku znak, naj ustavi. Voznik tega ni mogel storiti, ker so mu popolnoma odpovedale zavore. Avto sem moral ustaviti sam, s telesom in rokami. Po zaustavljanju je avtu odpadla izpušna cev. Dve gumi sta bili popolnoma prazni, dve pa zlizani. Karoserija je bila pokrita z debelim slojem blata, prav tako polovica vetrobrana. Odpadel je tudi en blatnik. Voznik tega vozila je v svoji prvi izjavi povedal, da je nameraval avto odpeljati v muzej starih avtomobilov, potem ko ga je kupil za 16 funtov od nekega naključnega znanca.« Dolly Parton, najbolj razglašena ameriška pevka cou-ntry and vvestern glasbe, seje rodila kot dvajseti otrok gorjanca iz planin Tennesseeja. Vlak je prvič videla pri trinajstih letih, vendar je že s petimi leti igrala mandolino. Metalna Maribor tozd Priskrba sredstev dela, n. sol. o. Zagrebška 20 Na osnovi sklepa delavskega sveta proda na javni dražbi ki bo v torek, 5. 2.1985, ob 11. uri v Krmelju Metalna tozd PSD, Materialna poslovnica Krmelj avtodvigalo Elan, nosilnost 8 t, leto proizvodnje 1967, za izklicno ceno 75.000,00 din. Ogled sredstev je možen eno uro pred pričetkom dražbe. Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe vplačati na blagajni varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora vplačati kupnino in blago prevzeti v 5 dneh po dnevu prodaje. Vse dajatve v zvezi s prodajo poravna kupec. 33/3-85 Mercator KZ Krka tozd Krmila Bršljin 16, Novo mesto Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za določen čas tehnolog v proizvodnji krmilnih mešanic Pogoji: visoka ali višja izobrazba iz agronomije- smer živinoreja. Nastop dela takoj. Kandidati naj dostavijo prošnje na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Avto-moto društvo Novo mesto, Krško, Brežice, Sevnica in Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto razpisujejo vpis v program izpopolnjevanja za voznike inštruktorje A, B, C, D in E kategorije in za učitelje predpisov. Program se bo izvajal v prostorih AMD Novo mesto, Ljubljanska 8 b. Pogoji za vpis so navedeni v94. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 5/82). Natančnejše informacije in prijave dobijo kandidati na razpisnih sedežih do 25. 1. 1985. »Novoles«, lesni kombinat Novo mesto - Straža, n. sol. o. Delovna skupnost strokovnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge referenta za zavarovanje I. (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — višja šola tehniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju teh ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje tega dela. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno delo traja 90 dni. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles—lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. IGMP Sava Krško tozd IGM Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju KV obratnega elektrikarja KV avtoelektrikarja za opravljanje nalog zahtevnega vzdrževanja Pogoji: Poklicna šola ustrezne smeri, zaželene so delovne izkušnje. Delo je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom ter dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP Sava Krško, CKŽ 59, 68270 Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Delovna skupnost Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto objavlja prosta dela in naloge računovodje - knjigovodje POGOJI: — srednja izobrazba ekonomske oz. finančne smeri — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — poskusna doba traja 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. . Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na naslov: Skupnost krajevnih skupnosti, Novo mesto, Glavni trg 7, z oznako »ZA RAZPIS«. 1 m HP Kolinska tozd Belsad Črnomelj Izvršni odbor objavlja naslednja prosta dela in naloge: kurjač parnega kotla Pogoji: končana osnovna šola in dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim tečajem za kurjače parnih kotlov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: HP Kolinska-tozd Belsad, 68340 Črnomelj, izvršni odbor. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri. 35/3-85 priloga dolenjskeg !&^£v>Šv! 't Pogovor Dolenjskega lista DLJE Sl NASVETU, RAJE ŽIVIŠ Kako žive upokojenci? So res na obrobju družbenega in družabnega življenja, na robu življenjskega minimuma, kjer vladajo obup, vdanost v usodo in čakanje na smrt? Zavedamo se, da so taka in podobna vprašanja zelo ekstremna, resnica je nekje v sredini, posamezni odgovori pa lahko sežejo na začetek ali konec lestvice, ki meri blaginjo, počutje, voljo in vse druge reči, ki potem v svežnju odločajo o dobrem ali slabem življenju, pesimizmu ali optimizmu, sožitju z družbo ali samotarjenju itd. Jugoslavija, še posebej pa njene razvite republike, se stara. Pri nas živi okoli 2 milijona upokojencev, kar je skoraj desetina prebivalstva. Gre za veliko skupino ljudi, ki so tako rekoč uradno izločeni iz najbolj neposrednega odločanja, obenem pa imajo še vedno svoja mnenja, poglede, predloge, izkušnje, čustva in ne nazadnje tudi želodce. Nadvse zanimivo bi bilo vedeti, kako o današnjem življenju razmišlja desetina jugoslovanskega prebivalstva, vendar si tako orjaške ankete ne more privoščiti noben časnik na svetu. Zato smo se pri Dolenjskem listu odločili za bolj preprosto pot, s kopico vprašanj smo obiskali trebanjske upokojence. V svojem društvu imajo kar 400 članov, sto jih ima več kot 80 let. Odgovore na vprašanja sta povzela in za objavo pripravila novinarja Marjan Bauer in Jože Simčič. če začnemo z odgovori na vprašanje o preteklosti, je treba poudariti, da se upokojenci manj, kot bi pričakovali, utapljajo v spominih in preteklosti. Res je, da se je radi spominjajo, vendar predvsem zaradi mladosti, zdravja in moči, ki jih je zaradi narave stvari nudila sama po sebi. Sicer pa se preteklost kaže v luči ostrih senc. Skoraj vsi naši sogovorniki so s kmetov. Večinoma so se težko prebijali skozi življenje. Slišati je bilo pripovedi o tem, kako še slame za Pod glavo in trudne kosti ni bilo pri hiši, o edinih čevljih, ki so si jih preobuvali na pol poti med domom in cerkvijo, o težaškem delu pri bogatem kmetu ali v tedaj zelo redkih tovarnah. Besede o tem so brez strasti, gre za poročila o dejanskem stanju v nekem že precej odmaknjenem času. Eden od sogovornikov je vse te pripovedi lepo uokviril, rekoč, da gre za spomine generacije, ki je rasla v revščini. Taje bila tedaj večinski pojav. Vse, kar počne ali doživlja večina, pa je vedno Precej brezbarvno in zaradi svoje vsakdanjosti nezanimivo. PRETEKLOST KOT KAZALEC NAPAK Zelo značilen in zanimiv pa je bil odziv trebanjskih upokojencev tedaj, ko smo jim rekli, naj to t:jko enobarvno preteklost primerjajo s sedanjo-stjo.Takoj so začeli vsi po vrsti ugotavljati, da je Primerjavo s stališča življenjske ravni domala nemogoče narediti, tako zelo so se stvari izboljšale. Ob tem pa je bilo v podtonu dano vedeti, da se je standard izboljševal po vsem svetu, da je to naravna razvojna zakonitost in da bi bilo treba 2£> doseženo pripenjati medalje (če je to sploh Potrebno) predvsem delavskemu razredu, ne pa 2g°lj nosilcem vladajočih ideologij. Zanimivo je, priloga dolenjskega lista [21 11 cija*upokojencev več razmišlja o politiki, kot so prejšnje, je prišel enoten odgovor, da so pač takšni časi, življenje se jespolitiziralo, človek ima hočeš nočeš o vsaki stvari svoje mnenje. Ne glede na leta je nujno opredeljevanje do povsem vsakdanjih zadev, da problemov, ki so širši in dolgoročnejši, niti ne omenjamo. PRIHRANI LAHKO VARČUJE LE ZDRAV ČLOVEK Sicer pa smo se s trebanjskimi upokojenci največ pogovarjali o vsakdanjem življenju. Kako prebijejo dan, kako se spopadajos podražitvami, samoto itd. Po splošni ugotovitvi, da pokojnine vse bolj zaostajajo za osebnimidohodkizaposle-nih, smo zvedeli, da lahko upokojenec največ prihrani pri obleki in obutvi, dveh postavkah, ki v zadnjem času poleg hrane najbolj tolčeta po potrošnikovem žepu. Star človek ne raste več, zahteve so manjše, modi ni treba več slediti. Seveda se ne smeš popolnoma zapustiti. Glede varčevanja pri hrani pa so bila mnenja različna. Pri hrani lahko varčujezdravčlovek, bolnik, teh je med upokojenci veliko, pa potrebuje dobro hrano. Ta je seveda draga. In tudi sicer bi si lahko človek na stara leta kaj privoščil, če denarnica zmore. Ko smo potem ugotavljali, kaj naj bi bilo »privoščiti si«, se je pokazalo, da je to meso dvakrat na teden. Preudaren človek, ki ima veliko časa — upokojencem ga res ne primanjkuje — lahko veliko prihrani tudi s cenejšimi nakupi ob razprodajah, kupovanjem po tako imenovanih starih cenah itd. Časopisom se je v poznih letih težko odreči, prav tako radiu in televiziji, ki je največje okno v svet. Ena od naših sogovornic je rekla: »Če imaš radio in televizijo, seti zdi, da je s teboj še nekdo v hiši. Ko pa pride časopis, je enako, kot če bi te obiskala ljuba oseba.« Precej pa se prihrani pri bencinu. Udeleženec pogovora je povedal, da ima fička, starega 17 let. Prej je šel po bencin dvakrat na mesec, zdaj pa zadostuje en tank za skoraj pol leta. O nakupu novega avta seveda ne razmišlja. Skoraj kot bencin je draga tudi elektrika, zelo so se podražila drva, telefon, komunalne storitve. Precejšen del svojega časa porabijo upokojenci za razmišljanje o eksistenčnih težavah. Veliko več, kot so ga takrat, ko so še delali, oziroma bili zaposleni. DVE LETI PRIPRAVNIŠTVA Kako preživi dan povprečen trebanjski upokojenec? Pravila ni, vsi pa so soglašali, da je treba upokojenec najprej postati. Ne z odločbo o upokojitvi, gre za nekaj več, treba se je navaditi biti upokojenec. Časa je nenadoma preveč, nikomur več nisi koristen, zaveš se, da je največji del življenja mimo. Kdor se vda malodušnosti, je po njem. Treba se je z nečim zaposliti, predvsem pa se človek ne sme zanemariti. Kdor vzdrži prvi dve leti, bo še nekaj časa tlačil zemljo. Najbolj važna je volja do življenja, reda, dnevnega ritma. Kar nekaj udeležencev pogovora je izjavilo, da jim časa nikoli ni dovolj, da imajo nalog in načrtov še za nekaj življenj. To je tista sila, ki jih drži pokonci. Seveda pa je naš poskus podobe življenja polkmečkega in polmestnega upokojenca najbrž preoptimističen, saj lahko upravičeno domnevamo, da so se pogovora udeležili predvsem bolj vitalni in zdravi ljudje. To so potrdili tudi sogovorniki, rekoč, da zdaj ne smemo misliti, da vsi trebanjski upokojenci kolesarijo ali tekajo, so aktivni v društvih ali pa celo razmišljajo o porokah. Veliko jih je najbrž tudi brez volje, ki upokojencu, kot je nekdo lepo dejal, nadomesti opešano srce, oslabele mišice in pozabljivo glavo. Ti pa niso prišli. Eno od vprašanj, ki smo se jih morali dotakniti, je bila tudi smrt, ta za vsakogar neizbežni dogodek. »Seveda vsak dan trdimo, da bo treba umreti, mislimo pa ne tako. Dlje si na svetu, raje živiš!« je povedal eden od sogovornikov. Ne glede na to pa je misel na smrt in odhod pogosta. Posebno ob pogrebih, na katere hodijo skorajda radi, kot da gre za družabno prireditev. V letih, ko si po naravi stvari bliže smrti, je najbrž laže razmišljati o odhodu. Ali pa se razmišlja na drugačen način. Jfenimivo je, da smo se po besedovanju o smrti spontano vrnili k mladosti, mladini. In morda je bil vložek o slovesu s tega sveta kriv, da ni nihče od sogovornikov več trdil, da se mladim ne ljubi delati, da se izogibajo težkih del, da so nevzgojeni, da jim po glavi roje samo neumnosti. Nasprotno, neda bi jih kdospodbujal, sogovorili, kako težke in zapletene čase je mladini, njihovim vnukom, namenila usoda. Čeprav je bilo ganljivo, je sreča, da temelji črnoglednost starih na prevelikih spoznanjih, mladost pa prezira posledice in v tem je njena moč. Sicer bi se svet nehal vrteti. an'ka Malešič Stane Radin Alojzija Strniša Pavla Gorenc Pavla Radin Viljem Povh Ana Pungartnik Anton Hren da so naši sogovorniki uporabljali preteklost predvsem kot svojevrsten kazalec na današnje napake. To je mogoče zaključiti iz pripovedi o malici, ki je v stari Jugoslaviji ni bilo, danes pa jo raztegujemo na debelo uro. Značilna je zgodba upokojenega železničarja, da je moral nekoč kurjač v enem delavniku premetati 30 ton premoga, vendar vlaki niso zamujali. Danes je vsa železnica na nafto ali elektriko, zamude pa večje kot kdajkoli. Vse to je bilo povedano z ogorčenostjo, ki daje slutiti, kako zelo se vidci nekega prejšnjega in današnjega sveta zavedajo poteptanja nekatprih temeljnih moralnih načel in naukov. »TAKRAT, KO SE JE NEHALO DELATI« Visoke cene, inflacija in podobne nevšečnosti so v očeh naših sogovornikov upokojencev dobesedno nič v primerjavi z pomanjkanjem discipline, lenobo, nevestnostjo, nespoštovanjem nadrejenih, pomanjkanjem poštenja, pretiranim razkošjem, preobilico časa, neodgovornostjo itd. Posamezne svetle točke ali osebnosti so tako redke, da se o njih veliko in na široko govori, s poudarkom, da gre za nadvse redko lastnost, pojav ali dogodek. Upokojence še posebej boli uničevanje zemlje, dolgovi, ki jih bodo odplače- vali še njihovi vnuki, šole so po njihovem mnenju relativno slabše, kot so bile nekdaj. Kriza se je po njihovem mnenju začela nekje v drugi polovici šestdesetih let, takrat, »ko se je nehalo delati«. Ko smo jim predočili, da gre pri vsem tem večinoma za napake iz časov, ko so bili »na oblasti« ljudje iz njihove generacije, je bil eden od odgovorov, da revolucija nekaterih napak ne bi smela narediti, predvsem bi morali predvidevati, da se administracija nikoli ne bo borila zoper samo sebe. Sicer pa je posameznik nič, kar se še posebej izkaže, ko se je treba boriti zoper napake. Na vprašanje, ali se jim ne zdi, da njihova genera- Terozija Majer Alojz Strmec Cene Videti je, kot da je dal začetek novega leta predvsem cenam novega poleta za skoke nekam pod nebo. Cenam sicer že med letom ne manjka smisla za tovstne akrobacije, če jim nasilno nihče ne pristriže perutk, a prednovoletne oz. prvojanuarske podražitve so — ponovno — le prekoračile vse povprečnemu državljanu razumne meje. Novo letosmo torej dočakali s številnimi novimi cenami, ki so jih poleg proizvajalcev pomagali oblikovati še v državnem aparatu, saj so spremenjeni prometni davki prav tako prispevali k podražitvam, ki so segle v vse žepe, najbolj prizadele pa spet tiste, za katere že doslej ni bilo povsem jasno, kako se pretolčejo od plače do plače. Zbujanje in treznjenje po silvestrski niči res ni bijo prijetno. Podražili so bencin, električno energijo, telefonsko naročnino, stanarine, obutev, marsikaj od obleke in hrane, žgane pijače, kozmetiko, cigarete itd. Kaj bi naštevali! V večjih blagovnicah in prodajnih centrih, kjer prodajajo okrog 70 tisoč artiklov, pravijo, da skoraj ni stvari, ki se še ni ali sev kratkem ne bo podražila. Poleg tega lahko v naslednjih tednih pričakujemo verižno reakcijo: podražitve prevoza, ogrevanja in drugih podobnih storitev in izdelkov. Svoje je k podražitvam kljub precej drugačnim razlagam z vrha prispeval tudi po novih stopnjah obračunavani prometni davek, občutno povečan za luksuzne predmete. Pri tem je zanimivo in žalostno, da se je v tej skupini ob krznu, pozlačenih vžigalnikih in drugi podobni luksuzni ropotiji znašlo tudi vse južno sadje razen limon, čeprav na našem trgu poleg redkih banan in pomaranč že dolgo ni bilo moč videti raznih tovrstnih eksotičnih primerkov iz uvoza. Poleg tega obupno visoke cene domačega sadja ostajajo nespremenjene ali pa bodo celo poskočile. Pri cenah se res nikoli ne ve, kaj bo. Z novim letom je začel veljati novi zakon o cenah, po katerem mora združeno delo samostojno in z vso gospodarsko odgovornostjo odločati o cenah ter pri tem seveda upoštevati ekonomska in tržna merila. Zvezni izvršni svet bo odločal le še o cenah v železniškem in poštnem prometu, o cenah premoga, umetnih gnojil, elektrike in nekaterih najpomembnejših živil, kot npr, sladkorja, olja, moke. Nekakšna ovira za nagle skoke cen je to, da ZIS določa, katere delovne organizacije bodo dolžne seznanjati zavod za cene s podražitvami. Prav tako je določeno, katere organizar cije bodo morale vsaj mesec prej seznaniti kupce s podražitvijo. Gre za tiste proizvode, ki pomenijo v repro- dukcijskem procesu velike stroške. Organizacije, ki lahko same svobodno oblikujejo cene, pa morajo uskladiti svoje notranje akte z novim zakonom. Brez tega naj bi si ne smele privoščiti podražitev. Gospodarstvo se je očitno balo, da bi začeli leto 1985 s svobodnim oblikovanjem cen, takoj nato pa bi začela veljati klavzula, ki je ohranjena tudi v novem zakonu o cenah, da lahko organi družbenopolitične skupnosti uvedejo neposredni nadzor nad cenami (šele), ko uporabijo vse instrumente ekonomske politike in ugotovijo, da utegne priti do večjih motenj na trgu. Izredne razmere so gile pri nas namreč v zadnjih letih pogostejše od rednih in združeno delo očitno dvomi o sposobnosti, da lahko nadzira položaj na trgu. To svojo zamrznjene, so mnogi tik pred koncem preteklega leta pospešeno prijavljali nove cenike in dražili vse po vrsti. Za vsak primer! Za vsak primer so mnogi tudi precej »nategnili« odstotek podražitve. Razlog so kajpada slabe izkušnje iz preteklih nekaj let, ko so bili vedno na boljšem tisti, ki so pravočasno, pred zamrznitvijo, podražili svoje izdelke. Tudi to pot je hitrejšim in spretnejšim, naj gre za gospodarstvo ali državo, uspelo vnaprej zagotoviti si boljši položaj. O težavah s prodajo zaradi previsokih cen in preplitvega žepa povprečnega Jugoslovana (da o podpovprečnih niti ne govorimo) pa v gospodarstvu zaenkrat očitno le redki razmišljajo. Ta-kšne težave doslej še niso pokazale svojega vpliva na cene. Kajti tisti, kijih že imajo, raje zmanjšujejo ali celo-, ustavljajo proizvodnjo, namensto da bi svojim izdelkom spustili ceno, ki nemalokrat upošteva vse ne-marščine in slabo gospodarjenje ter vsebuje še nekaj rezerve »za vsak primer«. Kako se bodo cenovna dogajanja po podražitvah v začetku leta odvijala naprej do konca leta, je težko napovedati. Napovedim se izogibajo celo najbolj odgovorni na zvezni ravni in nočejo na dan z nikakršno številčno projekcijo cen. Trg, ki je bil leta na vrvici, in vsi sodelujoči na njem kot da se ne znajo povsem vživeti v realnost. Ta pa je precej nižji standard, plitvi žepi vse večje množice Jugoslovanov, zmanjševanje porabe celo tistih živil in izdelkov (mleka, svežega sadja, zelenjave, alkoholnih pijač, kave, detergentov, olja itd.), brez katerih si življenja danes tako rekoč ni mogočeza-mišljati. In ne samo to. Marsikdo se povsem jasnozave-da svoje monopolnosti, pa se temu primerno tudi obnaša. Najučinkovitejšega zdravila za to, uvoza — namreč ne bo. Ni deviz. Precejšen del gospodarstva jemlje grožnjo zveznih organov o morebitnem uvozu blaga za široko potrošnjo le kot dobro šalo. Ne federacija ne republike nimajo kakšnih večjih zalog, da bi lahko z njimi posredovale na trgu. Tako se dogaja, kar se dogaja. Potrošnik pa naj še naprej stiska pas in dela na njem nove luknje. Sicer pa, kaj se razburjamo in čvekamo le o podražitvah? Jaguar (avto, se ve) npr., se je pocenil... Z. LINDIČ—DRAGAS Kmečki turizem ______________ DELAVEC, ŠKOF IN GENERAL SO ENAKO DOBRODOŠLI »Pri nas so vsi dobrodošli, od delavca do škofa in generala. Tu ni politike, gledamo le človeka, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Predvsem pa si pri nas želimo ljudi dobre volje, željne sprostitve na kmetih,« prijazno pojasnjujeta Vinko in Zofka Grubič, kmeta z Dobrave ob Krki, gručastega naselja na terasi nad ravnino desnega brega reke, dober streljaj od Podbočja. Do te prve kmetije v krški občini, ki se pričenja resno ukvarjati s kmečkim turizmom, je speljana položna asfaltna cesta, do Krškega pa je okoli 15 kilometrov. Vinko se je že pred desetimi leti pri krški zadrugi pozanimal za kmečki turizem, a so mu odvrnili, da nimajo za to ne človeka ne denarja. Ljudje so že od nekdaj radi zahajali h Grubičevim, kjer so jih radi dobro postregli. Vinkov oče je bil pred vojno župan Podbočja, ki se je prej imenoval Sv. Križ. Bil je miren, spravljiv. Večkrat je poudaril, da je najboljša srednja pot. Zato ni imel težav niti v najhujših časih. Vinkova življenjska filozofija je podobna. Svojo družico, mlinarjevo hčer, je spoznal v bližnji vasici šutna. »Večkrat sem prišel po moko, pa mi je dala bolj otrobe,« se pošali Vinko, a Zofka mu ne ostane dolžna: »Kadar je kdo prišel k nam v mlin, me je vprašal, kakšen kruh sem mu pripravila. Povohaj, sem odvrnila in mu moko zabrisala v nos.« Takega krsta je bil očitno deležen tudi njen mož, čeprav o tem vedno molči. Naložba v delno preusmeritev sploh ni mačji kašelj, saj je ovrednotena na okrog staro milijardo. Dejanski stroški so seveda precej manjši, kajti veliko so sami postorili, pomagali so jim tudi prijatelji in sosedje. Pri Dobravcih očitno zavist nima domovinske pravice, čeravno bi se slepili, ako bi mislili, da je ta, za Slovence nič kaj lepa lastnost v tej vasi povsem zamrla. Grubiče-vi so dobili tudi dva milijona dinarjev posojila od krškega Mercatorja — Agrokombinata. Računajo še na precejšnje posojilo krške Beograjske banke, toda glavno breme ostaja slej ko prej na njihovih plečih. Posojilo bo treba vrniti. Da so zmogli takšen zalogaj, kot je kmečki turizem, so morali precej sprazniti hleve, pri tem pa niso pozabili, da te dejavnosti le ne more biti brez domačih živali, goveda in svinj. Prodali so precej telet, veliko prašičev in več kot dvajset hektolitrov vina, a vse to ni končna cena. »Veselje in voljo imamo še ta- ko kot poprej, le zdravje se je malo skrhalo ob vseh teh skrbeh. Nihče ni ravno zafrkaval, toda vsa stvar se je nekoliko zavlekla zaradi pridobitve raznih listin. Cene materialov so se od takrat, ko srrto samo začeli pripravljati, podvojile,« pravi Vinko. Za prihodnost kmetije, kjer so še pred leti iztržili lepe denarce s pridelovanjem kumaric, se ni bati, kajti štiri hčere so pri kruhu, a rade pomagajo»posebno najmlajša, ki je sicer višja medicinska sestra v ljubljanskem Kliničnem centru. Predvsem pa Vinko in Zofka doma pogrešata 20-letnega sina Francija, ki-naj bi se vrnil iz Sarajeva v začetku februafja, ko bo slekel vojaško suknjo. Franci rad kmetuje in je pravi naslednik okoli 7 hektarov velike kmetije, ki premore blizu 5 hektarov obdelovalne zemlje; kakšen hektar pa vzamejo vsako leto v najem. Zofka in Vinko se zavedata, da bodo s sinom morali družno poprijeti za vsako delo, pa naj se temu reče izletniški, poslovni kmečki turizem ali pa preprosto -»• kidanje gnoja. »To je prijetna, nevsiljiva, gostoljubna družina,« opiše Grubičeve njihov dobri prijatelj veterinar Vasja Matjan, ki mu ni bilo nikoli žal časa za pomoč kmetiji na razpotju. Pozna veliko mojstrov, ljudi, ki jih je znal prepričati, da so se ne le lotili posla, ampak tudi dobro delali in se včasih podvizali bolj, kot če Grubičevi ne bi imeli tega poznanstva. Matjan ne prenese izraza pospeševanje, kajti po njegovem gre samo za to, ali si pripravljen pomagati ali ne. Pravi prijatelj pač vedno pomaga, zato so Grubičevi hvaležni tudi predsedniku občinskega komiteja za gospodarstvo Igorju Dobrovniku, ki so mu zaupali vse težave in ki se je vedno osebno zavzel, da so jih čimprej odpravili. V jedilnici in kmečki sobi s krušno pečjo je dovolj prostora za okoli 50 gostov. Domačnost diha tudi iz dveh sob s šestimi posteljami. Tri sobe bodo uredili še v novozgrajenem prizidku. Vzorno so urejene tudi sanitarije, ki so, resnici na ljudo, marsikje kaj žalostno ogledalo hiše. Take »podrobnosti« v našem komercialnem turizmu pogosto odpravimo z levo roko. Kmečki turizem pri Grubičevih se ne spogleduje Z visokoletečimi turističnimi gospodarstvi, tudi z našim, ne, ki mu dostikrat povsem upravičeno očitajo razprodajo. Zaenkrat bo morda dovolj že rustikalni ambient, s prav takšnim pohištvom ter hrano in pijačo. Vinko je dober vinogradnik in kletar, za dobro kakovost kapljice s Šutenskega vrha je dobil na Tednu dolenjskega cvička že nekaj diplom. Na posavskem prazniku vin pa sta bila deležna pozornosti makova potica in kosilo v vinogradu. Zofka žanje nenehne pohvale tudi za ajdovo potico, ki se kar topi v ustih, domače kranjske klobase, krvavice z zeljem in druge kmečke dobrote Ko je junija krški aktiv kmečkih žena pripravil pri Grubičevih prikaz košnje, perice pa žehto, so si mnogi š« doma oblizovali prste, menda tudi voditelj priljubljenih televizijskih srečanj Mito Trefalt. . - PAVEL PERC Usode Ob kapitulaciji Italije so partizani spraznili italijanska vojaška skladišča v Črnomlju, zaseženo blago pa spravili na Maverlenu. Del tega blaga pa je očitno prišel tudi v roke nepoklicanih, kajti le tri dni po kapitulaciji sta Vinko Rožič in njegov brat, ki sta bila na paši nedaleč od vasi, našla razdrto bombo. Devetletnemu Vinku otroška radovednost ni dala miru. Prijel je bombo, in ko jo je želel obrniti, je detonator sprožil eksplozijo. Izgubil je obe očesi, raztrgalo mu je levo dlan, rani loga je po vsem telesu. Skupil jo je tudi brat, vendar jetolikona boljšem, da z naočniki z močno dioptrijo še zaznava okolje. Za Vinka se je torej 12. septembra 1943, ko je okrog njega zavladal svet teme, začela trnova pot. pot trpljenja, preizkušenj, potrjevanja pred samim sabo in pred drugimi. »V partizanski bolnišnici v Kanižarici so me za silo zakrpali, čez teden dni.pa me je oče z vozom odpeljal v novomeško bolnico. Štiri mesece in pol so me zdravili, največ težav pa jim je povzročala leva dlan. A rane so se dobro zacelile, imel pa sem celo malo upanja, da bom še kdaj videl na desno oko, ki je še zaznavalo kanček svetlobe. Po treh tednih pa sta ugasnila svetloba in zadnje upanje,« pripoveduje Vinko V domu za gluhoneme v Ljubljani se je Vinko leta 1944 naučil brati in pisati Braillovo pisavo, nato pa je odšel v dom za slepo mladino vKočevje, a ni ostal dolgo, kajti dva bombna napada v enem dnevu nista prizanesla njihovemu domu.'Okrog 30 gojencev se je zateklo v podzemno jamo pri Dolgi vasi. Dva tedna so živeli v negotovosti, začelo jim je primanjkovati hrane, potem pa je upraviteljici doma le uspelo, dasoseznova vrnili vdomzagluhonemevLjubljani, kjer jeVinkoostal do osvoboditve. V Ljubljani je končal tudi takratno drugo gimnazijo, potem pa se je odločil za pletarsko šolo v Škofji Loki. Tam je spoznal tudi svojo kasnejšo ženo. Vinko se spominja, oa je bilo takoj poosvoboditvi slepim težko najti zaposlitev. Več prozornosti so jim začeli posvečati šele okrog leta 1955, ko so Vinka kot poskusnega zajčka, kakor sam pravi, zaposlili na ljubljanskem Inštitutu za elektrozveze, kjer je pakiral kondenzatorje za elektrocevi, delal pri stiskalnici. A ker z ženo nista mogla dobiti stanovanja, sta sev upanju, da bosta imela v Beli krajini več sreče, preselila v Črnomelj. Najprej sta dobila sobo, pozneje še kuhinjo. Uspelo jim je najti tudi zaposlitev v semiški Iskri, a ko so po dveh letih spremenili proizvodni proces, je zanju dela zmanjkalo, šele po letu dni, avgusta 1958, je Vinku uspelo zaposliti se v Beltu, kjer je rezal navoje, navijal vzmeti, kovičil. To so bila le občasna dela, zato je bil zaslužek pičel, preživljati pa je moral celo družino. »Po polletnem delu v proizvodnji sem se ojunačil. Stopil sem k direktorju ter mu povedal, da želim stalno delo. Ponudil mi je delo telefonista v telefonski centrali, kar sem z veseljem sprejel,« pripoveduje Rožič o svoji zadnji zaposlitvi, ki ji je bil zvest kar 25 let. V začetku januarja se je namreč upokojil s štirimi desetletji delovne dobe. »Pravzaprav sem delal 32 let, 8 let pa se je nabralo beneficirane delovne dobe. In prav Belt je zame pomenil drugi dom. Ko sem postal telefonist, sem se doma učil črnomaljske telefonske številke na pamet, tiste iz drugih krajev, ki sem jih večkrat uporabljal, pa so se kar same vtisnile v spomin. Sedaj znam na pamet več kot tisoč telefonskih številk, kijih imajo delovne organiza- cije po vsej Sloveniji. Sicer pa je za telefonista pomembno, da zna na pamet vsaj pomembne telefonske številke v lastnem kraju, saj med delom ni časa za brskanje po imeniku,« pravi Vinko, ki je začel delati v centrali takrat, ko je imel Belt sicer Ie2zunanji in 20 notranjih linij, a je moral vezati vse notranje pogovore med seboj. Pozneje je moral biti kos trem zunanjim in 30 notranjim linijam, razbremenila pa ga je šele pred desetletjem kupljena avtomatska centrala, ki ji je pred dvema letoma sledila novas kar 100 notranjim' linijami in petimi zunanjimi. Leta 1968 je Vinko kupil tudi hišico, ki bi bilažetakral potrebna temeljite adaptacije. A kdo bi ob nakupu mislil na to! Takrat so bili srečni, da so končno na svojem Seveda pa Vinko na popravilo ni pozabil. Namensko j« varčeval, gradbeni inšpektor pa mu je zagotovil, da s« bodo kje na občini gotovo našli primerni načrti, tako d* ne bo imel prevelikih stroškov z izdelavo novih. »Preje1 pa sem načrt ljubljanskega Projektivnega ateljeja, z* katerega bi moral takrat plačati 800 starih tisočakov Tolikšne vsote nisem imel kje vzeti, zatosem načrt zavrnil. Za kazen nisem dobil gradbenega dovoljenja in ta-koz adaptacijo ni bilo nič,« pojasnjuje Rožič. »Predtr«1 mi leti sem v Beltu zaprosil za stanovanje, a mi je stanovanjska komisija pojasnila, da lastnik stanovanja n* more prositiza stanovanje. Odstanovanjskeskupnos« pa sem dobil odločbo, da dobim dvosobno stanovanj« če jim dan ključ moje hiše. T ega pa nisem hotel storiti saj sem imel namen živeti vdrugem stanovanju le tolik« časa, da bi si uredil lastno hišo. Da bi se za vedn« odpovedal svoji hiši? Ne, raje živim v tej podrtiji kot< družbenem stanovanju. Življenje v bloku ni za slepega ki siželi med drugim tudi miru. Sedaj so nasobvestili, d* bodo hišo rušili, a niso povedali, kaj bo z nami. Vem N to, da v blok ne želim « Sedaj živijo v Vinkovi hiši štirje: poleg žene Ančke ¥ sin in vnuček. Stiskajo se v treh prostorih: veža je hkra,: tudi shramba in kopalnica, poleg kuhinje imajo š( sobo, v kateri spijo vsi štirje. Nimajo ne kleti ne podstrešja, in četudi je le 48 kv. metrov stanovanjske površin« pokurijo po 7 ton premoga v eni zimi. Ni se zmotila Ančka, ko je dejala, daje njihova hiša kot sito, saj jim sko* lesene zidove in strop uide skoraj vsa toplota. Letos f radi hišo izolirali in zamenjali strope, a ne vedo, če boš* stala. M. BEZC GOZD JIM REŽE LEP KOS KRUHA Popotnika po Skandinaviji od vsega še najzvesteje spremljajo bela očesa jezer in jezerc, skrivnostno osvetljeno nebo in gozdovi, širni zeleni gozdovi, s katerimi je ta del sveta tako bogato in razkošno pokrit. Kilometre in kilometre te ob dolgih, polpraznih cestah spremljajo visoki gozdovi iglavcev, temni gozdovi mladega, gosto zasajenega smrečja, tu «%'♦* <■**■< s ^ WV'* i*%S*x , •/■v'.*»S V*'**'«* ►V# #J»Ž* ž <' * **** ‘*V ►***» ; ■ftV «* i*t* £0 š* '*<<*** vh r*V, «<> ^ r*, * > x ** *■* ‘ ' V ;<»« **u a *■+ > * ?■* % > *V Ir%-*i*V Ti V' VSAKDANJI NA TIS NAČINOV Pri Pečaričevih je bilo včasih veliko otrok. Enajst jih je rodila mati. Janez, ki se je rodil leto pred prvo svetovno vojno, je bil najstarejši, med vojno rojena brata pasta kmalu umrla, takodajih je ostalo še devet. Že stari oče je bil strasten lovec in ta veščina se je prenašala iz roda v rod. Tudi Janezov sin Zvone, ki sedaj gospodari na kmetiji, je predan lovu. »To je pravzaprav edino razvedrilo, ki si ga kmetje tukaj privoščimo,« pravi. »Poleti živimo samo za kmetijo, jeseni in pozimi pa se najde kakšna nedelja tudi za ta šport. Za druge stvari pa ni denarja. Kar za naše pridelke, mleko, živino, grozdje in drugo, iztržimo, takoj vloži mo v mehanizacijo, gnojila in krmila. Takšno je dandanes kmetovanje. Na dopust niti pomislimo ne.« Janez je bil že pred vojno napredno usmerjen. Leta šestintridesetega je ustanovil društvo kmečkih fantov in deklet v Rosalnicah in bil njegov predsednik. Organizirali so tekmovanje v košnji in nekaj srečanj, potem pa je dr uštvo zaradi pritiskov oblasti razpadlo. Janez se je tedaj zaposlil v Nemčiji, saj je bilo domaza denar težko, ko pa se je pričela vojna, se je vrnil domov. Pot domov pa ni bila tako enostavna. Nad Ljubljano je bila že italijanska meja, skozi katero seje moral pretihotapiti. Doma je potem kmalu pričel delati za odporniško gibanje, februarja dvainštiridesetega pa je vstopil v Belokranjski odred, s katerim je tudi vkorakal v osvobojeno Ljubljano. V partizanih sta bila tudi sestra in brat. Predanost narodnoosvobodilnemu gibanju pa je morala Pečaričeva družina drago plačati. Najprej je padel oče. Prijeli so ga Italijani in ga zaprli v Metliki. Ko so ga ti izpustili, pa so se nad njim znesli belogardisti. Prišli so ponoči in ga klicali, češ da so partizani. Ko pa jim je hotel odpreti, so ga skozi zaprta vrata ustrelili. Tako jeoče umrl na domačem pragu. Zgodilo se je maja leta triinštiridesetega. Nekaj mesecev pozneje, avgusta, je na Grabrovcu padel brat Silvester, štiriinšti-ridesetega pa so Nemci zažgali celo domačijo, tako da je ostala le drvarnica in nekaj na pol porušenih zidov, v katerih si je ostanek družine naredil zasilno prebivališče. Tako so tudi dočakali konec vojne in vrnitev Janeza, ki je prevzel vodenje kmetije in obnovo poslopij. »Težko je bilo,« se spominja Janez. »Ni bilo materiala niti prevoza. Vse smo delali z rokami. K sreči sem dobil za pomoč dva nemška ujetnika, ki sta se kar dobro spoznala na gradnjo. Skopali smo za klet in jo zabetonirali, potem pa počasi dograjevali.« Močna, prav po nemško utrjena in obokana klet stoji še danes. Janez in sin Zvone sta me gostoljubno povabila vanjo, kajti pod mogočnim nemškim betonom stoji vrsta belokranjskih sodov, kjer Pečariči shranjujejo svoj okusen in bogat vinski pridelek. Po štiridesetih letih je ta klet, ki so jo zgradili nemški ujetniki, edini spomin na vojno. O stari hiši in poslopjih, ki sojih Nemci zažgali, ni več sledu. O zločinu, ki jo je na pragu domačije storila domača roka, pa priča spominsko obeležje na križišču ob cesti. TONE JAKŠE UREDILA 50.000 PRIČESK Če si pod podobo nekega kraja ne predstavljamo le stavb, ampak tudi ljudi, ki v njem živijo, kar menda ni zgrešena predstava, potem lahko mirno zapišemo, da Franja Uhl že dvajset let sooblikuje podobo Novega mesta, pa tudi bližnje okolice. Kot je marsikomu znano, je namreč frizerka. Težko bi rekli, koliko glav se je v tem času zvrstilo pod njenimi rokami, koliko frizur je oblikovala, koliko ljudem je pripomogla k lepšemu, bolj urejenemu videzu, ki je marsikomu zelo pomemben za splošno dobro počutje v spopadanju z vsakdanjostjo. A kakšnih petdesettisočkrat je s škarjami, rokami in glavnikom gotovo žešla v lase. »Za ta poklic sem se odločila, ker mi je res všeč,« pravi Franja. »Zelo rada opravljam to delo in še nikoli mi ni bilo odveč. Veliko pove že to, da sem tudi po ves dan v salonu, pa ne čutim utrujenosti. Vesela sem, če so ljudje zadovoljni z mojim delom, z njegovim končnim rezultatom.« Ker si je v dvajsetih letih svojega novomeškegafrizerskegadela pridobila želo veliko stalnih strank — danes so v večini med tistimi, ki zaidejo v njen salon, da jim napravi frizuro — je to verjetno dovolj trden dokaz, da so ljudje z njenim delom zadavoljni. Franja —takrat šeni bila Uhlova—je prišla v Novo mesto pred dvajsetimi leti iz Celja, kamor jo je šel iskat znani novomeški frizer Pucelj napriporočiloFranjineprijateljice, kije že delala pri njem. Takrat je imela Franja za sabo dveletno delo v tem poklicu. V Novem mestu, kjer je potem kar ostala, in sicer iz »ljubezenskih razlogov«, je zamenjala še eno službo, nato pa šla na svoje. Njena poklicna samostojnost je tako že polnoletna in dočakala jo je v svojem salonu v soseski ob Cesti herojev, znani kot Plava laguna, medtem ko je prej frizirala v najemniških prostorih. Kot rečeno, ima Franja zelo veliko stalnih strank, ki po dolgih letih niso več le stranke, ampak že kar prijatelji, ki jim obobisku ne nudi le frizerskih uslug, marveč z njimi tudi pokramlja, da ta čas res čimbolj prijetno mine. Če potem še frizura uspe, dasta zadovoljni stranka in Franja, je dober občutek toliko večji. Frizerski poklic prav gotovo ni med lažjimi. Posebno zato, ker je rezultat dela še dolgo (bolje je opravljeno, dlje je vidno) vsako minutko izpostavljen bolj ali manj kritičnim očem in ker jefrizurakotdelzunanjegavideza estetska zadeva in povsem stvar subjektivnega okusa. Toda vsak poklic ima svoje pasti, svoje svetle in temne plati. Franja pravi, da toliko rajši dela in se, morda podzavestno, tudi bolj potrudi, če je stranka z njenim delom zadovoljna in ji da to tudi vedeti. Občutek ješe zlasti prijeten, če kakšna frizura še posebej uspe, morda tudi zato, ker se bolj potrudi, če gre za posebno priliko. »Zgodi se seveda, da se frizura ne posreči najbolj, oz. da stranka z njo ni zadovoljna. Človek, ki dela, pač tudi greši. Pri tem me najbolj jezi, če mi stranka mč ne rece, saj di se se dalo kaj storiti, popraviti, ampak gre k drugemu frizerju in setoži,» pravi Franja. Ljudje smo pač različni, z različnimi željami. T udi na frizerskem stolu ne moremo menjati svoje čudi. Vendar ima Franja s strankami kar srečo. Njihovim željam ugodi, če le more. Vedno se namreč ne da. Že lasje so zelo različne kvalitete. Vseh se ne da lepo oblikovati, narediti iz njih tako frizuro, kot si jo zamisli Franja ali stranka. Veliko je odvisno tudi od frizerja in od uporabe preparatov. Nekateri frizerji las ne čuvajo, medtem ko Franja veliko da na to, saj svoji stranki potem tudi lahko naredi boljšo frizuro. To se da z naši mi preparati, ki so kar v redu. Zunaj imajo sicer večjo izbiro preparatov za nego las z vitamini in proteini, a če frizer lase zna čuvati, ti preparati niti niso potrebni. »V Novem mestu so ljudje navajeni na standardne frizure. S spremembami, modnimi novitetami, ki jih seveda spremljam, saj je to v našem poklicu zelo pomembno, je v Novem mestu zelo težko prodreti, bistveno težje kot npr. v Ljubljani, ki je pač večje mesto. Zanje in za nasvete frizerke ljudje niso najbolj dovzetni. Kljub temu skušamo svetovati, kaj komu najbolj pristoji. T udi pobudniki novih idej smo najpogosteje frizerke. Ljudje redkeje prihajajo s kakšnimi posebnimi željami, ki izvirajo iz poznavanja na tem področju,« pravi Franja. Franja friziraženske in moške glave. Pravi, da so moški »lažje« stranke, imajo manjše zahteve in so prej zadovoljni. Morda pa le nočejo pokazati svojega nezadovoljstva. Ali pa to pri Franji, ki bi se šeenkrat odloči laza isti poklic, ni potrebno. Z. LINDIČ—DRAGAŠ Zima je, daže dolgo ne takšne, pri Meginskih v Čurilah pa je v kuhinji toplo in prijetno. Zunaj seje temperatura tudi nekoliko dvignila: prej je bilo tam med petnajst in dvajset pod ničlo, daje rezko škripalo pod nogami, sedaj pa je pri minus petih stopinjah že kar znosno. Iz sivih oblakov se je usul goSt sneg, tako da je v belini komaj zaznati silhuete bližnjih dreves in poslopij. Pogovor seveda teče o zimi. Janez Pečarič, upokojeni gospodar pri Meginovih, kakor se po domače pravi tej kmetiji v čurilah nad Metliko, se spominja, kako je leta 1929 Kolpa tako zamrznila, da so Hrvatje z vozovi in s sanmi vozili drva iz svojih gozdov na tej strani Kolpe. Še bolj živo pa se spominja neke druge zime, ko Kolpa sicer ni zamrznila, bila pa je strupeno mrzla. To je okusil tudi na lastni koži. Bilo je decembra štiriinštiridesetega. Mraz je bil, da je zemlja globoko zamrznila. Snega sicer ni bilo, brila pa je burja, da je rezalo do kosti. Janez ali Janko, kakor so ga takrat klicali v partizanih, se je sam vračal z obveščevalske naloge v bližnji Hrvaški. Malo pred Kolpo pasogaizsledili ustaši in sklenili obroč okoli njega. Pritisnili so ga ob Kolpo, misleč, da ga imajo v šahu, on pa si je oprtal brzostrelko in se pognal v vodo. Krogle so švigale mimo njega in brazdale vodno površino, on pa je le srečno dosegel drugi breg in izginil v temi. Ko si je malo oddahnil, je začutil, kako je obleka postajala vedno bolj trden oklep. Vse na njem je zmrzovalo. Kaj je hotel, stekel je in že na koncu moči in tako hripav, da niti besedice ni mogel spregovoriti, pritekel domov v čurile, kjer so mu mati in sestre postregle s toplim čajem in poskrbele za preobleko. »Razen tega, da sem bil še nekaj dni hripav, drugih posledic ni bilo,« pripoveduje Janez, »še sedaj pa me kdaj pa kdaj zagrabi revmatizem, ki sem si ga nabral v dolgih in težkih letih partizanščine.« OČETA SO UMORILI NA PRAGU prgišče misli KAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Ljubezen je v prvi vrsti občutek lastne nezadostnosti. M. ROŽANC Vino je ljudem ogledalo. ALKAIOS Strah in tesnoba sta najvišja oblika zavesti. P. ZIDAR Bolečine ni mogoče spraviu na papir in se je znebiti. H. HESSE To, k3r star človek je in postane, se ne da nadomestiti z mladostjo in genialnostjo. ' - O.SCHRIMPF Življenje je močnejše od smrti in vera močnejša od dvoma. H. HESSE Revščina v zahodnem svetu, kjer so ljudje osamljeni, nezaželeni in neljubljeni, je strašna. Lakota teh ljudi je mnogo večja, kot je lakota v revnem svetu, katero je mogoče olajšati z nekaj prgišči riža. Mati TEREZA * im Dl DIAFRAG- MA KRAVA IRANSKI NOMADI STARI OCE ŠTUDENT ORIENTALSKE KNJIŽEVNOSTI OL STRA2NIK ANGL t IME DEL 0CESA i. ■!«(' - 7S ** MADRIDSKI MUZEJ OKRASNA PTICA 1 -N K0TAC BIKOBOR-SKI VZKUK ITAL OTOČJE PODOBA/ SUKANEC BOG GOZDOV /SNOV V PUN STANJU l/UT. MERA ► OL DL VRSTA AFR ANTILOPE JUO. POPEVKARICA /NAMEST NIK *- 9 MARIBOR. OPER. PEV/ GEOM. POJEM PRIPOMOČEK ZA ClSCENJE VRTEČI SE DEL EL STROJA ZAPREKA ORIENT. PRAŠEK ZA LASE/POLJ ORODJE CIRILSKA CRKA/ DOM. Z. IME STIK MEDVED VREČAR/ POR MOSTAR/ VRSTA SOCVETJA X GREZILO/ TONE ČUFAR VRSTA TKANINE/ IZVRŠNI SVET TROPSKA BODEČA RASTLINA SONDA LOTERIJSKI LISTE« MIRUJOČI DEL EL STROJA Prodajalci dolgih prstov Skoraj polovico tatvin v trgovinah opravijo prodajalci — Študija o tatvinah v ZDA ____ Strah izza nasmeškov Fotografiranje nagic za koledarje in revije ni vedno ateljejsko delo, temveč včasih tudi nevarno Lastovke so velike popotnice, ki se zlepa ne izgube na svojih dolgih poteh. Tako vsako leto najdejo ne samo rodni kraj, temveč prilete natanko v staro gnezdo. Na sliki: pred veliko potjo. (Foto: MiM) Pernati mornarji na nebu Ptice selivke si izdelajo več zemljevidov in se po njih ravnajo na svojih dolgih poteh Manchestrskemu zoologu dr. Robinu Bakerju seje končno razkola skrivnost, katere si znanstveniki, pred njimi pa številni opazovalci in ljubitelji narave, niso znali razložiti nekaj stoletij. Razkril je, kako se ptice selivke usmerjajo na svojih dolgih poletih, kako jim uspe preleteti na tisoče kilometrov, ne da bi se pri tem zares občudovanja vrednem podvigu izgubile. Zoolog trdi, da se ptice ravnajo po »zemljevidih«, ki jih kos za kosom sestavijo v svojem spominu. Najbolj podrobno imajo v spo-niinu zarisan zemljevid domačega območja, medtem ko oddaljene Predele poznajo le v grobih obrisih, vendar znajo dele teh zemljevidov lepo povezovati v celoto. Tako si sčasoma zgrade pravi atlas, s pomočjo katerega se znajdejo na svojih vsakoletnih potovanjih. Zemljevid ptic selivk je pravzaprav večplasten. Na vidnem zemljevidu, na katerem so vrisana najrazličnejša vidna znamenja, kot so ceste, gozdovi, mesta, velike stavbe, reke, jezera ipd., leži Zemljevid vonjav, zvokov in niagnetnih polj. Ptice namreč v svoje zemljevide vrišejo poleg značilnih vonjev tudi pestre vzorce zvokov, ki prevladujejo na določenih predelih, pri čemer jim pomaga sluh, ki zazna tudi tiste frekvence, kijih človek ne zazna. Zaznavanje Prememb v magnetnem polju je Prav tako izvrstna sposobnost Ptic, ki jo s pridom uporabijo pri “risanju« svojih zemljevidov. V 40 letih raziskav je britanski zoolog prišel do prepričanja, da so Ptice sposobne »izrisati« tudi vzorČni zemljevid, zasnovan na obdobjih infra zvoka, da imajo torej v sebi nekakšen Dopplerjev kompas, ki jim pride prav takrat, ko je vidni zemljevid neuporaben, s« pravi ponoči, vgosti megli,nizki oblačnosti. Nekatere ptice selivke imajo v ta namen sposobnost prepoznavanja zvezdnih vzorcev in morda celo Lur.inih poti. ..Umetnost ni posnemanje 2lvljenja, temveč ustvarjanje nekega novega posebnega ž|vljenja, življenja na posebni tavnini. S. GRUM Ptice selivke imajo torej veliko odličnih sposobnosti, ki jim omogočijo varno usmerjanje na dolgih poteh. Katerega od kompasov oziroma zemljevidov uporabljajo, pa je odvisno od okoliščin in posamezne vrste. Golobi imajo še najbolj zanesljiv magnetni kompas, s pomočjo katerega uravnavajo svoje zelo natančne lete, čeprav so nekateri poskusi italijanskega raziskovalca Floriana Papija pokazali, da se zanašajo tudi na vonj. Včasih dajejo prednost celo zemljevidu vonjev, če so ti za njihov domači kraj izraziti. MiM (Vir: Scientific A.) Za fotografe, ki se ukvarjajo s fotografiranjem golih lepotic za stenske koledarje, se je naporni posel končal že pred nekaj meseci in za lepotičke tudi. A zdaj, ko so najrazličnejši koledarji prišli na plan, se je zvedelo tudi za nekaj nezgod, ki razkrivajo, kako naporno in nevarno je pripravljanje koledarjev z nagicami. Britanski list Sunday Mirror je zapisal nekaj nezgod. Oglejmo si dve izbrani. Bujna plavolaska Karen Kelly se je zadnji mesec pretegovala na čudoviti plaži Bahamskih otokov, brez obleke seveda, okoli nje pa se je trudila snemalna ekipa, ko je izza grmovja pridrla peterica domačinov in, ne meneč se za krike prestrašene nagice, začela otipavati njene bujne obline. Lepotička v beg, domačini za njo, na koncu tekajoče skupinice pa še člani snemalne ekipe, ki jim je nekakole uspelo prepričati vročekrvne fante, da je dekle samo za oči, ne pa za roke ali celo kaj drugega. Fotografski model Linda Lu-sardi pa še dolgo ne bo pozabila poziranja na Maldivskih otokih. Fotograf si je zamislil, naj bi v Evinem kostumu smučala na vodi. A lepotica tega ni bila najbolj vešča. Med fotografiranjem je padla v vodo, tam pa se je v hipu znašlo nekaj morskih psov. Na pomoč je priskočil nek tamkajšnji ribič, ki je nagico pobral v čoln, potem pa hitro odveslal —stran od prizorišča snemanja. Na srečo so se fotograf in sodelavci spomnili da imajo motorni čoln. Ujeli so rešitelja in nagico iztrgali iz njegovih rok. Morski psi in ribič so tako ostali praznih čeljusti oziroma Vse je tu: morje, pesek, eksotika, lepota telesa; a za tem očarljivim fotografiranim svetom so tudi neprijetnosti iz resničnosti. rok. Ribič si bo lahko vsaj napasel oči na nagici na koledarju, a kaj bodo morski psi? MiM (Vir: Durbin) Prednovoletna norija nakupovanja je za nami in marsikje po svetu so ostale police trgovin temeljito spraznjene, še posebno v razvitem svetu, kjer so božični nakupi že po tradiciji najbolj množično zapravljanje denarja. Toda polic niso spraznili samo kupci, pomagali so jim tudi številni tatovi, tisti, kijih prsti srbijo vse dneve in se od tatvin preživljajo, kot tudi tisti, kijih tuje blago zamika le občasno. Američani, ki vse hitro zračunajo, so že postregli s številko, da so bili trgovci zaradi dolgoprstnežev lani oškodovani za okrog 8 milijard dolarjev. Zares astronomska številka! Trgovci so zaradi slabih izkušenj v preteklosti sicer pripravili lepo orožarno protitatvinskih ukrepov, vendar so od kraje odvrnili večidel le omahljive in neodločne občasne tatiče, medtem ko so stalni zmikavti ostali enako aktivni kljub interni televiziji, trgovinskim detektivom in elek-tronskimnalepkam. Proti najsodobnejšim elektronskim napravam, ki odkrijejo tatu, če nese blago s posebno nalepko, ki se da uničiti le na blagajni, torej ko je blago plačano, se borijo na preprost način — poškodujejo jih. dujejo jih. A škoda bi ne bila velika tudi takim tatovom navkljub, ko bi ne bilo največ prikritih tatov kar med prodajalci samimi. Po študiji, ki so jo opravili v ZDA, pride skoraj polovica vseh tatvin v trgovinah na prodajalce. Te je tudi najtežje kontrolirati, kradejo pa zelodrage stvari, ki so pred drugimi dobro varovane. Srečni kašelj Po 12 letih spregovorila Življenje piše najbolj nenavadne zgodbe. O tem se je preprčala mlada Avstralka Marie HafTerman, ki celih 12 let ni mogla govoriti, potem pa je zakašljala in — spregovorila. Ko je bila Marie stara 13 let, se je pripetilo nekaj nerazumljivega. Pojedla je božični puding in ni mogla več spregovoriti niti besede. Starši so jo vodili od zdravnika do zdravnika, a ji nihče ni mogel pomagati. Tudi rentgenski posnetki niso odkrili vzroka za nenadno nemost. Leta so tekla, Marie se je poročila, preselila v drugo mesto, opravljala službo tajnice in se sprijaznila s tem, da bo pač (za razliko od drugih žensk) tiho. Lepega dne je zakašljala in izgrlajije zletel majhen kovanec. Njena nemost je bila v hipu pojasnjena: v tistem božiču pred 12 leti je imela »srečo«, da je dobila puding z novčičem, ki ga v angleškem svetu dajejo v eno od skode-lic s pudingom. Zdaj Marie že govori. Ima sicer še nekaj težav, a novec za srečo ji je navsezadnje le naredil enega najlepših trenutkov v življenju, čeprav je bil glavni krivec 12-leJne nemosti. Študija je pokazala, da je bilo lani tatvin nekaj manj kot prejšnja leta. Zaradi boljših varnostnih ukrepov so ulovili več tatičev — kar 700.000, vendar je pred sodnika stopila le dobra desetina. Poklicni tatovi delajo običajno v skupinah, ki so dobro utečene. Pri nekaj profesionalcih so našli cele mape za krajo zanimivih trgovin, na njih pa so imeli označene celo ure, ko je nadzor najslabši in kraja najlažja. Najraje obiskujejo draguljarne in zlatarne oziroma tovrstne oddelke v veleblagovnicah. Dogaja se tudi, da nakradeno blago prodajo strankam, ki so dragocenosti naročili pri trgovcu. Presenetljivo pa je, da je študija zavrnila precej razširjeno mnenje, da je med trgovinskimi tatiči veliko najstnikov. Njihov deležni velik, majhen pa je predvsem po vrednosti nakradenih reči. Daleč jih po obojem prekašajo kar prodajalci sami. MiM (Vir: Time) Pripravljeni na komet Halleyjev komet bodo temeljito »pretipali« Vesoljskega potnika, kije doslej sejal grozo v srca ljudi, bo ob njegovem ponovnem srečanju z Zemljo pričakalo več vznemirjenosti, radovednosti in zanimanja kot strahu, saj se je znanstveni svet temeljito pripravil na čas, ko bo Halleyjev komet pribrzel iz vesoljskega prostranstva v našo bližino. Ledeno kepo, nekaj kilometrov debelo, ki z veliko hitrostjo drvi k nam. bodo sprejeli številni sateliti in opazovalne postaje. Sovjetski znanstveniki so nedolgo tega poslali v vesolje dve šti-riinpoltonski vesoljski sondi, naloženi s kamerami in senzorji za opazovanje kometa, jia eni od njih pa se nahaja tudi v Ameriki načrtovan analizator kometovega prahu. Ta mesec bodo tudi Japonci poslali svojo sondo MS-T5, julija pa bo v vesolje poletela še sonda Evropske vesoljske agencije, ki združuje 11 evropskih držav. Vsa ta množina naprav bo premerila, analizirala, preslikala in otipala slovitega vesoljskega popotnika, ki zvesto vsakih 76 let prileti v bližino našega planeta. Znanstveniki upajo, da bodo tako pridobljeni podatki zelo koristni za spoznanje o stanju našega sončnega sistema v obdobju nastanka. Morda pa je še bolj pomembno to, da so se znanstveniki sveta povezali in s skupnimi močmi lotili raziskovanja. Tudi v nesreči je življenje lepo. F. M. DOSTOJEVSKI JOŽE RAMOVŠ DOLGA POT GARR0VIH 2 Želita se zdraviti. Ponovno naj se oglasita kak torek ob treh popoldne in prineseta poročilo nadrejenih o njegovem delu v zadnjih letih, socialno poročilo o njem in njegovi družini, poročilo patronažne sestre, osnovne laboratorijske izvide in zdravniški izvid. Videz: Mož je srednje postave, po videzu zdrav, danes trezen, z rahlo zariplim obrazom, redkobeseden, v alkoholni obrambi, toda iskren, nebogljen, spodobno oblečen in snažen, daje vtis dobrega človeka. Žena je srednje visoka, vitka, iskrih oči, čedna, prizadeta, odločna, še navezana na moža, hoče ga rešiti, svojo stisko in položaj razloži jasno in razločno. Torek, 3. 7. 1979 Prihajata po dobrih treh mesecih. Njegovi zdravstveni izvidi so v mejah normale. Tončka: »Poskušal je sam abstinirati, pa ni šlo.« Miha: »Odločil sem se za zdravljenje, toda ne v bolnišnici. Obravnava njegovega odpora do bolnišnice. Pil včeraj. Knjige o alkoholizmu in zdravljenjušeni prebral. Prinesel je socialno poročilo in poročilo nadrejenih na delovnem mestu. Iz poročila nadrejenih na delovnem mestu: »V delovni organizaciji OMT je zaposlen od 1966. Od 1974 dela kot odpravnik v oddelku PDO. Ob delu se izobražuje na delovodski šoli. Dela in nalogeopra-vlja vestno. S sodelavci se razume. V oddelku je priljubljen kot dober in marljiv sodelavec. V konfliktnih situacijah se obvlada. Pri delu se posvetuje z drugimi sodelavci. Opozorila neposrednega vodje upošteva. V zadnjih treh mesecih je neposredni vodja opazil, da je postal bolj pozabljiv in da pomanjkljivo izpolnjuje delovna poročila. Sicer pa je pri delu tih, o svojih težavah in stiskah se ne pogovarja v delovni okolici. Službe ne zamuja, niti ne izostaja z dela neopravičeno.« Iz socialnega poročila: »Tovariš Miha Gaber izhaja iz kmečke družine s petimi otroki. Starša sta oba še živa, stara 67 let. Živeli so urejeno kmečko družinsko življenje. Niti starša niti drugi otroci nimajo težav zaradi alkoholizma. Miha je bil že kot otrok tih in vasezaprt. V fantovskih letih se je v družbi vrstnikov težje uveljavljal, le če je skupaj z njimi pil, se je počutil njim enakovrednega. Sicer pa je precej čustven in pozoren kot mož in oče. Končal je šest razredov osnovne šole in se nato v Ljubljani izučil za zidarja. Do vojaščine je bil zaposlen pri gradbenem podjetju, pozneje pa se je zaposlil v domačem kraju v OMT, kjer je še sedaj. V tej delovni organizaciji je pitje precej razširjeno, znanoje, dazapo--slujejo tudi alkoholike, ki jih druge delovne organizacije v Prisojnem disciplinsko odpuščajo. Tudi njegovo delo je takšno, da se pitje in opitost lahko prikrije. Žena Tončka se vozi na delo v Novo mesto. Začetki njunega skupnega življenja niso bili ugodni zaradi slabih stanovanjskih razmer. Obe deklici sta se rodili, ko sta bila podnajemnika. Leta 1972 sta začela zidati svojo hišo. Pri gradnji sta veliko delala sama, in tako nista imela urejene tople prehrane. Tedaj je Miha pri delu že tudi redno pil. V novo hišo so se vselili leta 1975. V sosednji hiši je vinotoč, kamor je Miha vse več zahajal. Leta 1977 je padel z balkona nedokončane hiše in se precej polomil. Več mesecev je bil v bolniškem staležu in od tedaj so se obdobja treznosti skrajševala. Kadar je opit, se z ženo rad pogovarja in izraža čustveno naklonjenost, njej pa je odvraten, ker jo vsaka pijanost zelo moti. Tako prihaja med njima do nesoglasij, sicer pa se dobro ujemata in ni drugih vzrokov za zakonske razdore. Oba sta precej čustvena in rahločutna človeka, prav tako njuni hčerki. šola nas je opozorila na družino zaradi težav pri hčerkah: nemirni sta in raztreseni. To je opažala tudi sama mati, vedela pa je, da jima ne bo mogla pomagati, dok'er ne bo odstranjen osnovni vzrok za napeto družir, 'ko ozračje, to je očetov alkoholizem. Želela se je z alkoholizmom najprej dobro seznaniti. zato je prihajala na skupnost socialnega skrbstva na razgovore ter si kupila knjigo o alkoholizmu »Dolga pot«. Moža je skušala nagovoriti in osvestiti. Vendar je spoznala, da ne bo dosegla ničesar, ker bi se mož zdravil le tako, da ne bi nihče vedel zato. Hodil je k splošnemu zdravniku na razgovore, a je tudi to kmalu opustil. Šele s tožbo za razvezo je žena dosegla, daje pristal na zdravljenje. Okolica še vedno nima tovariša Gabra za alkoholika, pač pa za človeka, ki se včasih malo napije. Vsi obsojajo ženo in se mu smejijo, ker se ji pusti voditi.« Torek, 10. 7.1979 Zena pride sama i n pove: »Mož spet popiva. Ni hotel na pregled. Knjige ni prebral, življenjepisa ni napisal. Rada bi ga pripravila na zdravljenje, saj je bil pred alkoholizmom dober človek in svaživelosložno. Bom še poskusila in se oglasila v septembru.« Prinesla je svoj življenjepis: »Moje ime je Tončka Lipa, poročena Gaber, rodila sem se 10.11.1946 v vasi Suhi vrh sredi Dolenjske kot nezakonski otrok. Mama se je pozneje poročila in rodila še tri otroke. Doraščala sem torej s polbratom in polsestrama, ki so imeli vedno prednost pred menoj. Tako sem bila od nekdaj navajena počakati in potrpeti. T a lastnost me spremlja in tepe vse življenje. Pri dvajsetih letih sem spoznala sedanjega moža, leto zatem sva se poročila. Naslednje leto se nama je rodila prva hčerka, Alenka. Pred poroko sva se zelo dobro razumela, mislim, da sem bila takrat najsrečnejša. Nadomestil mi je vse, kar sem doma pogrešala. Hodila sva skupaj po raznih zabavah in podobno, vendar nikoli nisem opazila, da pije več kot drugi. Vedno sem si želela, da ne bi pil. Pijanega sem videla samo dva tedna pred poroko. Zaskrbljena sem zaupala mami, vendar me je skoraj okregala. &»i Rm«.W • »a ■» >' >■»»* Rini* i * feMfiftudrž' MM4 * **x?-2 itm f*w&» U:»ki **.7foy*ž.i»s-» Zločin na Gracarjevem turnu (2) Obstali pred zaklenjeno sobo Po telefonskem klicu iz Ljubljane se je pričelo iskanje Nede Schoeppl — Spori skrbnika Vite D’Huer z grajskim sosedom F. Valtom J. — Prvi pregled gradu ni odkril nič sumljivega — Mica Franko ozadnjem ____________ srečanju z grajsko gospo Brž ko je Slavka Rozman poklicala trgovino v Hrastju in se zanimata za Nedo Schoeppl, ki je ie dva dni ni bilo v službo v Klinični center, je trgovka Justina Faragona poslala neko deklico, naj gre pogledat, kako je z grajsko gospodično. Dekletce je bilo hitro nazaj in je povedalo, da je grad zaklenjen. • Vendar se ljubljanski znanci Shoepplove s tem niso zadovoljili, marveč so o njenem izginotju obvestili šentjernejsko milico. Ljudje, ki so poznali razmere na gradu, so vedeli, da ima grajski ključ poleg obeh sester, Vite in Nede Schoeppl, le še Mica Franko, najbližja grajska soseda iz Hrastja. Vita D’Heur, najstarejša Schoepplova hči, ki se je pred slabimi 20 leti vrnila iz Belgije, kjer je bila poročena in ima tri hčere, živi od avgusta lani v novomeškem domu starejših občanov, zadnja dva meseca pa je v bolnišnici v Ljubljani, je bila to novomeška zdravnica dr. Suzana Furlan, vendar ona vedno večjega dela s tem ni zmogla. Viti so namreč zaradi bolezni leta 1973 delno odvzeli opravilno sposobnost. Zlasti potem, ko je Neda ostarelega in oslabelega očeta najprej vzela k sebi v Ljubljano, ko pa so mu povsem odpovedale noge, so ga premestili v dom počitka na Tabor, kjer je v visoki starosti blizu 90 let tudi umrl. V tem času je bila Vita sama na gradu, mesec ali dva na leto pa v bolnici v Ljubljani, in če ne bi imela vestnega skrbnika bi bilo grajsko GRACARJEV TURN SAMEVA—Novozapadli sneg daje mogočnemu gradu v Hrastju še skrivnostnejšo podobo. Zgodbe, ki so se v preteklosti in sedanjosti napletle nad Gracarjevim turnom, nosijo s seboj prekletstvo, kateremu tudi zadnja prebivalka gradu Neda Schoeppl ni mogla ubežati. tako da sta v zadnjem času lahko prišli v grad le Neda in Frankova, razen če ni imel še kdo grajskih ključev, seveda ponarejenih. Zato so šli miličniki v torek zvečer naravnost k Frankovi. Mica se je poti v grad branila in je povedala, da se boji, kaj bi rekla grajska gospa, ko bi zvedela, da je tujcem odpirala vrata gradu in hodila po njem. Miličnike je napotila k Tonetu Jakšetu, ki je zadnjih šest let na željo Vite in njenega očeta Herija Schoeppla uradni skrbnik D’Heurjeve. Na vrata Jakšetove hiše so miličniki potrkali tisti torek, 11. decembra, okoli 18. ure. MICA NI HOTELA V GRAD »Kes so me tisti večer obiskali miličniki in me prosili, če grem z njimi do Mice Franko po grajski ključ in posestvo, kolikor ga je še ostalo, zlasti hoste. kmalu razprodano; ponudb je bilo veliko, takih, ki bi jo radi ogoljufali, pa še več. Vsaka stvar, naj je šlo za posek lesa, prodajo zemljišča ali kaj drugega, je bila lahko opravljena samo z mojim pristankom in vednostjo novomeškega centra za socialno delo.« ŽALOSTEN KONEC NEDINEGA DVOJČKA Vita D’Heur je namreč po smrti očeta, inž. Herija Schoeppla, postala lastnica dveh tretjin zemlje in gradu, ostala tretjina pa je bila Nedina. To sta bili zadnji dedinji Gracarjevega turna, kajti njun brat Osvin Schoeppl, Nedin dvojček, je umrl v triintridesetem letu starosti leta 1962. Tudi Osvinova usoda je delček žalos- MILIČNIKOM ODKLENIL VRATA GRADU — Tone Jakše, kije že šesto leto skrbnik Nedine sestre Vite D’Heur, je bil zraven obakrat, ki oso miličniki preiskovali Gracarjev turn. »Prvi obisk gradu ni pokazal nič sumljivega, vse je bilo pospravljeno in v najlepšem redu,« je povedal. kasneje še na grad. Razlogov mi ni bilo potrebno posebej pojasnjevati, kajti že popoldne so mi v Dolenjkini trgovini v Hrastju povedali, da se neki Nedini znanci iz Ljubljane zanimajo zanjo, saj je baje že dva dni ni v službo. Tako sem sam isto popoldne s sinom odšel do gradu, vendar so bila vrata zaklenjena. No, kakšno uro pozneje pa so že bili pri meni tudi miličniki.« Jakše Gracarjev turn in njegove prebivalce zelo dobro pozna. Kako tudi ne, ko pa je že kot mlad fant velikokrat pomagal pri raznih cpravi-lih, še posebej v grajskih hostah, saj, kot sam pravi, Heri Schoeppl nikoli ni bil slab plačnik. OGROŽENO GRAJSKO POSESTVO »Z grajskim gospodarjem sva se dobro razumela in nemara me je prav zato poklical k sebi, rekoč: »Jakše, vi ste pošten človek, grad in posestvo najbolje poznate, oba z Vito bi rada videla, da postanete skrbnik našega posestva.« Nič nisem imel proti temu, čeprav mi je to skrbništvo kasneje nakopalo na glavo veliko težav in skrbi. Kmalu zatem — sedaj teče šesto leto — pa sem postal tudi Vitin uradni skrbnik, predtem tnih grajskih zgodb. Mlad in postaven sin, ki pa se ni nosil nič po gosposko, ampak je raje drugoval s svojimi kmečkimi vrstniki, je pri dekletih veljal za plahega. Bolj se je zanimal za kmetovanje, še posebno rad je imel čebele. Po vojni je začel urejati požgani grajski marof, kjer so bili nekdaj hlevi. Tam sije že uredil sobo s krušno pečjo. Potem se je zagledal v revno kmečko dekle iz Orehovice in se hotel z njo poročiti. Njegova mama Vlasta, rojena Rudež, pa je temu odločno nasprotovala, kajti nosila se je precej visoko in svojih treh otrok ni nikoli puščala, da bi se igrali z drugimi vaškimi. Osvina je vse to močno prizadelo, vdal seje pijači in to vse skupaj je pripomoglo k njegovi prezgodnji smrti. Osvin Schoeppl je zadnji član rodbine, kije pred pogrebom ležal v starodavni grajski kapeli, in zadnji, ki je pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Orehovici. Mati Vlasta in oče Heri sta umrla v Ljubljani, kjer sta tudi pokopana, k njima pa so pred kratkim položili tudi posmrtne ostanke tragično preminule Nede. NEDA VALTA NI MARALA Oskrbnik in skrbnik Anton Jakše iz Orehovice je bil zadnjič pri Nedi 1. decembra lani, ko se je pri njej pozanimal, kako je z Vito, kije ta čas že bila v bolnici v Ljubljani. »Takrat mi je Neda povedala, da se je spoprijateljila z neko ljubljansko družino in da ti sedaj večkrat pridejo z njo na Gracarjev turn, ji pomagajo pri delu, za spomladi pa so imeli v načrtu, da bodo skupaj obdelovali tudi vrt, ki gaje doslej za 1.000 dinarjev na leto imel v najemu sosed F. Valt J. Pred tem pa mi je Neda naročila, naj se oglasim na gradu in ji pomagam sprazniti bivšo grajsko kotarnico, v kateri je imel sosed Valt spravljeno svojo kramo. Zdelo se mi je prav, da o tem Valta obvestim. Šel sem k njemu in mu povedal, kaj zahteva Neda, on pa je samo skomignil z rameni in odvrnil, da stari motorji in kar je še notri, niso njegovi, ampak sinovi. Z Nedo sva res s težavo zvlekla kramo pred vrata, Neda pa je na vrata kolarnice nabila pisanje, v katerem mu je ponovno prepovedala vstop v vse grajske prostore. Predtem mu je o teh stvareh pisala v priporočenem pismu, vendar nanj ni dobila nobenega odgovora.« JAKŠETOVI SPORI Z VALTOM »Kot Vitin skrbnik sem imel z Valtom nekajkrat opravek. Spominjam se, kako je Neda nekega dne razburjena prišla k meni domov in mi očitala, da ne skrbim dovolj za grad in posest, saj je v vasi slišala, da je Valt kupil neko zemljo od Vite. Šel sem k Valtu in mu pojasnil, kar je on sicer zagotovo vedel, da Vita ne more sklepati nobenih pogodb brez mene.« O tem je Jakše obvestil tudi center za socialno delo in iz njihove zabeležke, ki nosi datum 16. 11. 1981, je razvidno, da tudi oni niso bili seznanjeni s kakršno koli prodajo grajske zemlje in da bodo, če bo potrebno, zahtevali preklic pogodbe. Drugič je imel Jakše težave zaradi šestih starih milijonov dinarjev, ki naj bi jih Vita dolgovala sosedu F. Valtu J. »Ko senjpO tem povprašal Valta in mu ponovno jasno in glasno povedal, da brez moje vednosti in pristanka ne more nihče sklepati z Vito nobenih poslov in da mu tudi nobenega denarja ne bo mogla vrniti brez mojega pristanka, je samo kratko odvrnil: ,To je moja in Vitina stvar!* Do nesoglasja je prišlo tudi, ko sva z Nedo pospravila kolarnico, ostale pa so zložene smrekove deske. Valt je trdil, da so njegove, da mu jih je prodala Vita in dovolila, da jih ima spravljene v kolamici. Jaz sem zahteval, naj mi pokaže račun za kupljene deske, in mu povedal, da so to deske od lesa, ki smo ga sekali za sprotno vzdrževanje gradu. Potem pri svoji zahtevi ni več vztrajal.« NA PRVI POGLED NIČ SUMLJIVEGA Ko je Frankova Mica v torek, 11. decembra, zvečer izročila ključ trdnih grajskih vrat Tonetu Jakšetu, sta s šentjemejskim miličnikom stopila do gradu, odklenila vhodna vrata in šla proti kuhinji v grajskem pritličju. »Kuhinja, v kateri so se grajski v glavnem zadrževali čez dan, je bila* zaprta, a vrata niso bila zaklenjena. Vstopila sva in videla, daje vse pospravljeno. Nič sumljivega ni bilo. Stopila sva v hištrno, tako pravimo sobi v pritličju, kjer si je pokojni gospod Heri uredil bivališče, ko ni mogel več po stopnicah hoditi v gornje nadstropje. Tudi tam nič. Vsi gornji prostori razen Vitine kopalnice so bili zaklenjeni, ključev pa nismo imeli. Midva nisva imela v gradu več kaj početi. Mici sva vrnila ključ, mene pa je miličnik zapeljal domov.« MICA JE NA MIZI ZAGLEDALA BUHTELJ Naslednji dan so miličniki spet potrkali pri JakŠetovih. »Stric, znova boste morali v grad, z nami pa bo šla tudi Frankova Mica, da bo videla, če se je Neda v gradu preoblekla, kajti Mica trdi, da v tistih oblačilih, v katerih je bila v nedeljo zvečer pri njej, Neda ne bi šla nazaj v Ljubljano.« To je bilo malo pred poldnevom. Jakše si bo ta obisk gradu za zmeraj zapomnil. »Spet smo šli najprej v kuhinjo, kjer je Mica na mizi zagledala buhtelj, ki ga je v nedeljo zvečer, ko je Neda odhajala od nje, zavila in ji ga dala za popotnico.« Neda Schoeppl se je pri Frankovi Mici v Hrastju oglasila že v soboto zvečer. »Prisedla je k meni na peč. DRUŽINSKA GROBNICA — Zadnji je bil v grobnico Rudeževe rodbine na pokopališču v Orehovici pokopan še ne 33-letni Osvin Schoeppl, katerega usoda je postala del tragične preteklosti Gracarjevega turna. Najprej sva se pogovarjali o ljubljanskem Jacku Razparaču. Rekla mi je: .Vidite, Mica, vi ste tukaj brez skrbi, kaj takega se na Dolenjskem ne more zgoditi.* Potem je v časopi- BUHTELJ ZA POPOTNICO — Mica Franko, najbližja soseda Gracarjevega turna, je bila zadnja, ki je videla Nedo Schoeppl. Skupaj sta tisto nedeljo gledali televizijo, nato pa je Frankova dala Schoepplovi še buhtelj, ki je preiskovalce popeljal na pravo sled. su zagledala recept za buhteljne in se ob tem spomnila, kako dobre buhteljne je pekla njena babica. Zato sem si mislila: jo bom pa razveselila in ji v nedeljo spekla buhteljne. Osem sem jih spekla, a Nede do večera ni bilo. Vedela sem, da ima čez dan delo, čistila je drevje. Čudila pa sem se, zakaj ne pride ob mraku. Prišla je šele malo pred osmo zvečer, se sezula in legla na peč. Prinesla sem ji tri buhteljne in kozarec vina; kar zamalo se mi je zdelo, da ni pokazala nobenega veselja. Prav siliti sem jo morala, da je pojedla dva buhteljna in spila dober kozarec vina. Po dnevniku sva gledali televizijsko nadaljevanko o Aniti Novak. Ko je prišlo do tiste zamenjave krvi, je Neda, ki je kot medicinska sestra take stvari poznala, rekla, da kaj takega v resnici ni možno. Nadaljevanke je bilo konec okoli pol desete zvečer, takrat se je Neda dvignila in rekla: ,No, sedaj grem pa domov, saj sem se na peči že dovolj pogrela; ta kmečka peč je res nekaj krasnega, doma kurim že cel dan, pa je še zmeraj mrzlo.‘Ko je odhajala, sem ji tretji buhtelj zavila v papir in jo pospremila iz hiše. Ko je prižgala baterijo, s katero si je svetila po poti, sem jo zadnjič videla.« (Nadaljevanje prihodnjič) ANDREJ BARTELJ BOJAN BUDJA ZAPEČATENA GRAJSKA VRATA — Delavci organov za notranje zadeve so vrata Gracarjevega turna zapečatili. Vrvica bo odstranjena šele, ko bo dokončno pojasnjeno, kaj se je v noči na ponedeljek, 10. decembra, dogajalo v grajskih prostorih. POTA m stn? murni /orosili ZNOVA KRAJA LESA — Rudi Bratkovič iz Cerovega loga je 10. januarja prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz gozda na Pendirjevki odpeljal 4 bukova drevesa in ga tako oškodoval za okoli 30 tisočakov. OB RADIOKASETOFON — Med 7. in 11. novembrom je francoski državljan,Patrick Moriceau parkiral tovornjak ob magistralni cesti pri Štefanu. Vlomilec je vdrl v kabino in mu odnesel radiokasetofon in dokumente. Francoz je oškodovan za kakih 20.000 din. ODNESEL VRTALNA STROJA — Iz trgovine Dolenjke v Trebnjem je prejšnji teden neznanec odnesel dva vrtalna stroja, vredna preko 23 tisočakov. Kot zanimivost zapišimo, da je neznani storilec odnesel le stroja, škatli pa pustil na polici, tako da točnega datuma tatvine ni moč določiti. GROZIL IN RAZBIJAL — Metliški miličniki so 8. januarja pridržali do iztreznitve 46-letnega Tomaža Hudo-rovca iz Križevske vasi. Mož je doma razbijal in grozil, tako daga čaka še pot k sodniku za prekrške. ISKRE UHAJALE IZ DIMNIKA MALI KAL — V soboto okoli 20. ure je prišlo do požara v stanovanju Alojza Kotnika z Malega Kala pri Mirni peči. Ogenj se je pojavil v podstrešni sobici, skozi katero je speljan dimnik iz krušne peči. Kot je pokazala preiskava, so tistega dne zaradi mraza v hiši močno kurili, iz že dotrajanega dimnika pa so pričele uhajati iskre in zanetile ogenj, ki je hitro zajel celo ostrešje. Požar so gasili gasilci iz Mirne peči in člani ZPV iz Novega mesta, ob tem pa tudi rešili opremo iz spodnjih prostorov. Škodo so po prvih podatkih ocenili na preko 300.000 din. POŽAR V BELTU ČRNOMELJ — V Beltu — tozd Livarna je prišlo 9. januarja okoli 1.30 do požara, ki ga je povzročila okvara na ventilu naftne napeljave, kije tekla po tleh pod kovinske odpadke vse do mesta, kjer so sušili material pred transportom v livarsko peč. Ogenj je izbruhnil najprej v sušilnem tunelu in se nato razširil na celotno električno napeljavo in omarice. POHVALA ŠOFERJEM Že kar navajeni smo, da v časopisih beremo pritožbe nad avtobusnimi sprevodniki in šoferji, pa povejmo še nekaj pohvalnega, kadar si ljudje to res zaslužijo. V mislih imamo predvsem šoferja avtobusa Gorjancev, ki zjutraj vozi iz Brežic v Novo mesto. Nekaj po šesti uri nas pobere v Kostanjevici in tudi v teh najbolj hladnih dneh in kljub slabim razmeram na cesti nam ni bilo treba čakati. Topel in točen avtobus za delavce in uslužbence, ki se jim zjutraj mudi na delovno mesto, veliko pomeni. Kaj pa to pomeni za vestnega šoferja, tudi vemo: vstati je treba nekaj ur prej, morda tudi zakuriti pod vozilom, da se ogrejejo napeljave, in nato ogreti še vozilo, da je potnikom bolj udobno. Tega ne bi pisali, če ne bi vedeli, da vsi avtobusi nimajo tako prizadevnih šoferjev. Ta dva, upajmo, da nista izjema, imata tudi ime. To sta Darko Kocjan in Tone Ivanjšek. Potniki Po dolenjski deželi • V družbi žužemberških miličnikov je moral v petek popoldne zapustiti gostilno KZ domačin Mato Andrijanič. Skupaj s psom sta se prepirala s skupino občanov in med tem, ko je Andrijanič vpil, je njegov zvesti štirinožni prijatelj obdeloval goste. Kar peterica je morala zaradi ugrizov po zdravniško pomoč. Ni znano, ali je bil tudi pes vinjen. V petek ponoči sta 20-letni Elko H. in 55-letni Valentin B. iz Straškega Novolesa zmaknila 20 metrov električnega kabla. Marsikdo bi takšno blago pametneje porabil, Elko in Valentin pa sta kabel sežgala in bakreno žico skušala prodati Dinosu. Že pri vratarju soju čakali miličniki. • Neko noč prejšnji teden je še neznani zlikovec vlomil v drvarnico 31-letne Amalije Kobe iz Črnomlja. S storilcem so odšle Elanove smuči, dolge 150 centimetrov in vredne blizu 8 tisočakov. Če je tat smuči zmaknil zase, potem miličniki z njegovim iskanjem ne bi smeli imeti večjih težav. Ker morajo biti smuči po vseh doslej veljavnih predpisih daljše od lastnika, potem lahko tatiču pripišemo vsega kakšnih 130 centimetrov višine. Temu primerna je verjetno tudi njegova starost. • Kako malo ali kako veliko je dandanes pol sta ega milijona?! Sicer pa naj to oceni vsak sam. V ilustracijo so naslednje vrstice: iz zajčnika Cirila Lešnjaka iz Novega mesta je v noči na 8. januar izginilo troje dolgouhcev, katerih mesnato vrednost miličniki ocenjujejo na okroglih 5 tisočakov. POTNIKI OSTALI NEPOŠKODOVANI ODRGA —8. januarja je Zagrebčan Janko Salopek peljal avtobus iz Ljubljane proti Zagrebu, vendar hitrosti vožnje ni prilagodil zasneženemu cestišču. To je bilo usodno, ko je pripeljal do Odrge, kjer sta na cesti zaradi okvare stala dva tovornjaka. Salopek avtobusa ni utegnil pravi čas ustaviti, zato je, da bi se izognil trčenju, zapeljal v desno izven ceste. Poleg tega je oplazil oba tovornjaka. Na srečo se ob tem ni poškodoval noben potnik, materialno škodo pa so ocenili kar na 800.000 din. Sredi zime brez strehe nad glavo 600 tisočakov škode ob požaru na hiši Vinka Verbiča BREŠKA VAS — 9. januarja okrog 21.30 je prišlo do hudega požara na stanovanjski hiši 63-letnega Vinka Verbiča iz Breške vasi. Po doslej znanih podatkih je do ognja prišlo zaradi slabe električne napeljave, okvara na podstrešju pa je • Prav bi bilo, ko bi bil ta požar dovolj učinkovito opozorilo vsem, ki v teh mrzlih dneh obremenjujejo ponekod staro in dotrajano električno napeljavo s priključitvami številnih grelnih teles. zanetila požar. Ta je v zelo kratkem času zajel celo hišo, veliko 10 krat 7 metrov, kije večidel lesena. Zgorelo je ostrešje, poleg njega še stropi, domala vsa oprema z izjemo tiste v kuhinji, tako da znaša povzročena materialna škoda po prvih ocenah okoli 60 starih milijonov. Ogenj so pogasiličlaniPGD iz Bele cerkve, gasilci iz Dolenjega Maharovca in gasilci Zavoda za požarno varnost iz Novega mesta. ZGORELA TOVORNJAK IN TOVOR — 29-letni Mihael Šparakel z Velike doline pri Brežicah je 10. janua-rja peljal tovornjak po magistralni cesti proti Ljubljani. Nekje pri Ribnici je v kabini zavohal dim, zato je vozilo ustavil in odprl pokrov motorja. Takrat pa je ogenj v hipu zajel celotno vozilo in ga tudi uničil, prav tako kot na njem naloženo pohištvo. Povzročena škoda je ogromna; ocenili sojo na 3 milijone din. Vzrok požara je bila okvara na električni napeljavi. ZADELA PEŠAKINJO — 10. januarja se je 28-letna Štefka Šušteršič iz Šentjerneja peljala z osebnim avtom po cesti proti domu, vendar jo je v Petelinjaku pričelo na zasneženem vozišču zanašati. Med tem je s prednjim delom avtomobila trčila v 16-letno pešakinjo R. K. z Rateža. Dekle je bilo na srečo ie laže poškodovano, saj so jo po nudeni zdravniški pomoči že odpustili iz novomeške bolnišnice. DOLENJSKI LIST Št, 3 (1849) — 17 tanu POPLAVA ZARADI POČENE CEVI ' GOTNA VAS — Mraz in nizke temperature so jo zagodli tudi zaposlenim v Novolesu v Gotni vasi. Zaradi mraza je namreč počila 11. januarja nekaj po 2. uri ponoči glavna vodovodna cev v hidrantni postaji pred Novolesom. Voda je zategadelj poplavila obratne prostore, njena višina pa je dosegala tudi do 30 centimetrov. Škoda še ni ocenjena, vodo pa so ob pomoči delavcev izčrpali gasilci. OSEMINTRIDESET NAGRAJENIH — V četrtek so v novomeškem hotelu Metropol podelili republiška priznanja za prispevek k varnosti na naših cestah. Iztok Winkler (levo), predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, izroča plaketo vzornega voznika miličniku PPM Novo mesto Antonu Murnu. (Foto: B. B.) Koliko nesreč so rešili? Republiška priznanja za delež k večji prometni varnosti — Zlate, srebrne in bronaste značke PODPORNIKI POŠKODOVALI RUDARJA KANIŽARICA — V jami kanižar-skega rudnika je prišlo prejšnji teden do delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 19-letni Bahrija Fejzič. Ta je hotel odstraniti kovinsko podporo, kije bila sestavljena iz desetih podpornikov. Ti so zaradi mraza zamrznili in se jih je Fejzič lotil s krampom. Takrat pa seje vseh deset podpornikov zrušilo na Fejziča in ga poškodovalo, tako da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. NOVO MESTO — V prostorih hotela Metropol je bila prejšnji teden slovesnost, na kateri so bila podeljena republiška priznanja posameznikom za njihov prispevek k večji varnosti na cestah. Zlate, srebrne in bronaste značke republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je podelil njegov predsednik Iztok Winkler, enako kot plakete vzornim voznikom. Zlate značke so prejeli: Jožica Fabjan, Štefan Gorše, Franc Kum, Franc Krošelj, Silva Podboj,Ognjeslav Prah, Jože Pungerčar in Martin Šuštaršič, dobitiniki srebrnih so: Bojan Blatnik, Ana Bukovec, Edvard Doljak, Emil Jurečič, Janez Poklač, Miran Rifelj, Dušan Slak, Jože Smolič in Anton Strojin, medtem ko so bronaste značke prejeli: Jožica Čampa, Angela Levak in Neda Novak. Poleg značk je bilo podeljenih še 18 plaket vzornim voznikom, ki so jih prejeli: Alojz Bele, Anton Boljko, Ivan Božič, Stanko Despič, Jahez Fink, Franc Grlica, Martin Gale, Jože Kukman, Anton Kostrevc, Stane Luzar, Anton Murn, Ivan Mikec, Ivan Maraš, Zlatko Romih, Jože Robek, Rudolf Skobe, Milan Vene in Martin Župan. Vsi udeleženci četrtkove slovesnosti so bili tudi priča prisrčnemu kulturnemu programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili učenci in učenke stopniške osnovne šole. Z miličniki v akciji Življenje cenejše od kazni? Kako se privezujemo z varnostnimi pasovi? — Le tretjina »ubogljivih« NOVO MESTO — Kaj reči o nepopolnih ireh lednih, kar velja nova zakonodaja o obveznem pripenjanju v osebnih avtomobilih z varnostnimi pasovi? Mnenja so deljena, ial tudi navade. Akcija, v katero soseprejšnji tedenodpravili miličniki novomeške prometne postaje milice Janez Horvat. Milan Meden in Jože Šinkovec, njihov komandir Iztok Likar, inšpektor milice Miklavž Prišl ter avtor teh vrstic, je odkrila ne le veliko število voznikov in potnikov, ki so očitno pozabili na novo obveznost, pač pa še marsikaj zanimivega. Tudi kar zadeva tovrstno sprejelo zakonodajo. Precej je bilo voznikov in potnikov, ki so morali med triurno akcijo poseči v denarnico, še več je bilo takih, ki so bili opozorjeni. Kot je znano, je kazen za voznika in potnika na sprednjem sedežu, če seveda ni privezan, 100 dinarjev, če Pa v avtomobilu sploh ni varnostnega pasu, čeprav mu ga zakonodaja predpisuje, pa 200 din. Vse prej kot za visoko kazen gre bolj za to, da zakon, če pač drugače ne gre, ob sankcijah le preide v navado. Kaj bi šele rekli o kaznih, kijih voznikom in potnikom za nepripenjanje z varnostnimi Pasovi izrekajo v drugih evropskih državah? Sicer pa poglejmo nekaj najzanimivejših primerov! Če vas v Avstriji zalotijo nepri-vezanega, boste morali odšteti 100 šilingov kazni, če pa se vam to pripeti v Belgiji, vam grozi kazen od 600 do kar 3 tisič belgijskih frankov. Podobno drago bi plačali malomarnost tudi v Franciji, kjer vozniku, ki ni pripet, zaračunajo od 150 do 300 frankov kazni. Strogi so tudi v vzhodnoevropskih državah, na Madžarskem je kazen za nepripenjanje °d 100 do 500 forintov, v Vzhodni Nemčiji morajo za enak spodrsljaj vozniki odšteti od 100 do 300 mark. Za naše razmere so izredno visoke “tarife« tudi v Zahodni Nemčiji in v Švici. V prvi znaša kazen, če nisi Pripet, okroglih 40 mark, medtem ko Je potrebno v Švici za enak »greh* odšteti 20 švicarskih frankov. Še Pogled na sever: danski policisti zaračunajo neuporabo varnostnih pasovs lOOdanskimi kronami kazni. Švedski pa celo dvakrat več. Morda °b tem še zanimivost, da le v Italiji in Romuniji danes še ni obvezna uPoraba varnostnih pasov. In sedaj k ugotovitvam naše akcije. Najprej nekaj številk. V treh urah je bilo ustavljenih in tehnično pregleda-n>h 47 vozil, 38 voznikov in potnikov v osebnih avtomobilih je bilo opozorjenih na uporabo varnostnih Pasov, 11 voznikov in 2 potnika sta Pjačala kazen 100 din, dvema pa sta bjja izdana tudi plačilna naloga. Hiter izračun pokaže, da*mo med našo akcijo »zalotili« kardve tretjini neprivezanih voznikov in potnikov, čeprav je bil osnovni namen tokrat le Preverjati uporabo nove zakonodaje na cestah, pa možje v modrih unifor-mah niso mogli mimo še nekaterih nepravilnosti. Uporabljen je bil tudi alkotest, ki je enemu vozniku celo °dvzel vozniško dovoljenje, saj je meritev pokazala kar 1,3 promila alkohola. Zaradi tehničnih hib je bilo n^vzeto tudi eno prometno dovoljenje, bil odrejen en izreden tehnični pregled, napisani pa so bili tudi štirje predlogi za uvedbo postopka, eden od teh zoper novomeško Novotehno zaradi nepravilnega prevoza nevarnih snovi, v tem primeru je šlo za jeklenke plina. Za konec pa nekaj o zakonodaji. Vse nejasnosti in nedorečenosti morda zaslužijo še kaj več od teh nekaj vrstic, zato tokrat poglejmo vso zadevo v najbolj skopih obrisih. Bolj ali manj znano je dejstvo, daje pri nas uporaba varnostnih pasov obvezna le v avtomobilih, ker so pasovi vzgrajeni. Toda ali velja olajšava za neuporabo varnostnih pasov za osebne avtomobile, izdelane pred 1. aprilom 1971, kot je bilo v nekaterih sredstvih javnega obveščanja tol-mačenje pristojnega prometnega inšpektorja, ali za osebna vozila, izdelana in vključena v promet pred 1. januarjem 1977? O tem govorita 64. in 65. člen pravilnika o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila (naziv tega pravilnika je sicer še veliko daljši), vendar pa ne najbolj jasno. 64. člen pravi, da se določbaotem, da morajo biti priključki za varnostne pasove vgrajeni vsaj za prvo vrsto sedežev, uporablja za vozila, ki so bila izdelana in vključena v promet po (.aprilu 1971. 65. člen pa predpisuje vgraditev varnostnih pasov v avtomobile, ki že imajo vgrajene tudi priključke. Ta določba velja za osebne avtomobile, ki so bili izdelani in vključeni v promet po 1. januarju 1977. Doslej vse lepo in prav, če nebi bilo še tistega dodatnega člena, ki pravi, da se določbe že omenjenega 65. člena ne uporabljajo za osebne avtomobile, ki so bili izdelani in postavljeni nacesto pred 1. januarjem 1977. Po vsem tem, resda ne najbolj enostavno formuliranem besedilu je vendarle razvidno, da je »mejni« datum izdelave osebnih avtomobilov, po katerem morajo imeti obvezno vgrajene varnostne pasove, leto 1977. Tako vsaj so nas prepričevali novomeški miličniki, sam si po tako zapletenem bešedilu resnično težko ustvariš mnenje, še posebej, če te tudi nekatere-»pristojne« izjave v TUDI PIHATI JE BILO TREBA — Poleg opravljenih 47 tehničnih pregledov vozil seje našel tudi tak, iz katerega je močno zaudarjalo po alkoholu. Test je pokazal vozniku 1,3 promile alkohola. Vozniško dovoljenje se je preselilo k miličniku. nekaterih sredstvih javnega obveščanja prepričujejo o nasprotnem. Najmanj, kar lahko ob tem zapišemo, je to, da sestavljalci tega zakona na besedilo v njem ne morejo biti najbolj ponosni. BOJAN BUDJA VEČINA NEPRIPETIH — Miličnik Janez Horvat (levo) in komandir PPM Novo mesto Iztok Likar sta imela med triurno akcijo prejšnji teden veliko posla. Le malo ustavljenih voznikov je upoštevalo zakon o obveznem pripenjanju z varnostnimi pasovi. Po prvem delu pod vrhom V soboto končan prvi del prvenstva v obeh SKI — Fantje delijo 4. mesto s Heliosom, dekleta prav tako Sobotna srečanja — dekleta so odigrala 9. kolo, fantje pa 11. —so zaključila prvi del prvenstva v obeh republiških košarkarskih ligah. Igralci Novolesa in dekleta Novega mesta so s tokratnim izkupičkom lahko zadovoljni, bolj verjetno igralke, ki so zasedle mesto tik pod vrhom, vsega štiri točke za vodilnimi ekipami Mengša, Ilirije in Jesenic. Igralci Novolesa so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva igrali doma z mariborskim Branikom Jeklotehno in dosegli tesno zmago 98:95 (46:38). Zdi se. da so gostitelji tudi tokrat podcenjevali nasprotnike, saj so jim bili Mariborčani vseskozi za petami in ob koncu celo ogrozili načrtovani točki Novo-meščanov. Ti so igrali le toliko, kolikor je zadostovalo za zmago, tako da kakšnih 300 gledalcev ni zadovoljnih zapuščalo dvorano pod Marofom. NOVOLES: Peljhan 12, Cerkovnik 9, Bajc 23, Balažič 9, Seničar 7, Kek 6, Župevec 15, Plantan 17. SMUČARSKI TEČAJ NA GORJANCIH NOVO MESTO — SK Gabrje organizira od 20. do 26. januarja smučarski tečaj nad Gabrjem. Ža člane društva je potrebno za tečaj odšteti 1.400 din, za nečlane pa 1.800, medtem ko je za otroke ta znesek manjši za 2 stotaka. Udeležence tečaja bo Vsakodnevno ob 10. uri izpred hotela Kandija vozil poseben avtobus, vrnitev pa bo ob 15.30. V ceno ni vračunana hrana. Prijavite se lahko vsak dan na telefonsko število (068) 23-673. Največ zanimanja letos za Travno goro Šola smučanja med počitnicami — še Dane in Izber Tesno pa so zmagale tudi Novo-meščanke v Divači proti zadnj-euvrščeni ekipi Cimosa. Resda je bilo pričakovati težek boj za zmago, saj so' Novomeščanke veliko moči porabile v prejšnjem kolu proti Kladivarju, gostiteljice pa so zaigrale s poletom in izbrano, kot že dolgo ne. Tako pravzaprav nič čudnega, če so igralke Cimosa vodile večji del srečanja. Šele sredi drugega polčasa sojih gostje ujele in z zanesljivo igro obdržale prednost do konca tekme. NOVO MESTO: Avguštin 6, Dragman 4, Smrke 6, Srebrnjak 24, Bunc 19, Vesel. Tako fantje kot dekleta nadaljujejo prvenstvo 2. februarja: Novoles s Cometom, Novomeščanke pa z vodilnim Mengšem. OBVESTILO NOVO MESTO — Smučarsko društvo Gorjanci obvešča vse svoje člane, ki želijo tekmovati za barve kluba, da se zbero v nedeljo. 20. januarja, ob 11. uri na smučišču Deci nad Gabrjem. VEBROVA KLUBSKA PRVAKINJA TREBNJE — Pred nekaj dnevi seje končalo klubsko prvenstvo trebanjskih kegljačic. Znova je zmaga pripadla Vebrovi, ki je v osmih nastopih podrla 2.948 kegljev, druga je bila Flisarjeva z 2.890 in tretja Mezgečeva z 2.614 podrtimi keglji. N. G. ^ m V SEMIČU SE TEKMOVANJA KAR VRSTIJO SEM 1Č — V okviru športno rekreativnih tekmovanj, ki' potekajo v krajevni skupnosti Semič od septembra, zaključila pa se bodo maja, so pred kratkim končali s streljanjem z zračno puško in odbojko. V streljanju je nastopilo 9 ekip, zmagala pa je ekipa Blo-karjev (797 krogov), pred ekipo Kašče (624 kr.) in Kota (589 kr.). Med posamezniki so bili najboljši Milojko Pavlovič. Radmila Pavlovič in Tomislav Stonič(vsi Blokarji). V odbojki je nastopilo 7 ekip. zmagala pa je ekipa Kašče (12 točk), sledili sta Vavpčj vas (101.) in Blokarji (61.). Po tekmovanju v štirih disciplinah je najboljša ekipa Blokarjev, sedaj pa potekajo oz. se bodo v kratkem začela tekmovanja v kegljanju in šahu. ŠPEHAR IN KOBE STARI TRG — TVD Partizan iz Starega trgaje lani organiziral mesečna tekmovanja v streljanju z zračno puško in v šahu. Po desetih tekmovanjih je med strelci zmagal Špehar pred Šterkom in Kuretom, medtem ko je bila pri članicah najboljša Mesaričeva. V šalju je slavil V. Kobe pred Štajdo-harjem in U. Kobetom, najboljša šahistka pa je bila Štulčeva. Med 60 nastopajočimi cicibankami je zmagala Hrovata (Olimpija Isčasom 51:79, sledijo pa: Baša (Novinar) 52:21, Hafner (Alpetour) 55:49 itd. Najboljša Dolenjka je bila Moretova, dosegla je 39. mesto in si z majhnim zaostankom za vodilno krepko izboljšala YU točke. Pri fantih — nastopilo jih je kar 100 — je zmagal Piber (Bled) z 52:68, sledijo Mlekuž (Branik) 53:68, Vrhovnik (Novinar) 54:42 itd. Organizacija tekme je bila odlična, po deset prvouvrščenih v obeh kategorijah pa je prejelo praktične nagrade, ki sta prispevala Novoles in Krka. Od tečajev pa do plesa Člani krškega smučarskega kluba so se temeljito pripravili na letošnjo zimo, še posebej počitnice RIBNICA — V Ribnici in bližnji okolici do pred dveh let ni bilo urejenih smučišč in organiziranega smučanja. Šele z ustanovitvijo smučarskega kluba je ta dejavnost zaživela. Uredili so smučišče v Danah (z vlečnico in brunarico) ter organizirali prve tečaje za začetnike. Pripravijo tudi tekaško progo, na kateri je videti mlade in starejše Ribničane. To smučišče je zdaj samo lokalnega pomena, že v bližnji prihodnosti pa ga nameravajo ponuditi smučarjem iz drugih krajev. Za zimski turizem so ugodnejši pogoji na območju turističnega društva Sodražica, in sicer predvsem na Travni gori, kjer se sneg zadrži dalj časa. V teh dneh, med šolskimi počitnicami, bodo imeli tu šolo v naravi učenci iz Krškega, Ljubljane in Umaga, na oddih pa bodo prišli tudi delavci novomeškega Cestnega podjetja. Včasih je veliko obetalo tudi smučišče pri Izberu v bližini Sodražice, vendar je to zimo tu le vlečnica, v gostišču pa ponujajo ribje specialitete. M. GLAVONJ1Č V nedeljo 160 smučarjev na Gačah 1. skupno tekmovanje SRS za cicibane in cici-banke v veleslalomu ČRMOŠNJ1CE — SD Rog iz Novega mesta je v nedeljo na novem smučišču Rog nad Crmošnjicami pripravil 1. skupno tekmovanje SR Slovenije v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Odlično pripravljena proga je bila dolga 1.200 metrov, imela je 26 vratec in 150 metrov višinske razlike. KRŠKO — Prizadevni športni delavci SK Krško so se na letošnjo zimo, predvsem pa na šolske počitnice zares temeljito pripravili. S pestro ponudbo tečajev za otroke, organiziranim smučanjem za starejše, oživitvijo sekcije za smučarske skoke, pa pripravo tekaških prog so skoroda zanesljivo 'ustregli slehernemu okusu. • Krški smučarji redno poskrbijo tudi za razvedrilo svojih članov in ljubiteljev rekreativnega smučanja. Tako za v soboto, 26. januarja, ob 20. uri pripravljajo že 4. tradicionalni smučarski ples z dobro glasbo, pestrim programom in srečelovom. Vabljeni! Tako med 14. in 18. januarjem poteka začetni in nadaljevalni tečaj za otroke osnovnih šol iz Koprivnice, s Senovega in iz Brestanice na smučišču v Koprivnici, v istem terminu pa je na Polomu tečaj za učence šol iz Krškega. Podbočja in Kostanjevice. Za vsetečaj-nike je organiziran avtobusni prevoz iz Krškega z odhodom ob 9. in povratkom ob 16. uri. Od torka do sobote poteka začetni smučarski tečaj za predšolske otroke in učence do 3. razreda na Strgarjevem bregu na Vidmu, v ponedeljek pa se bo pričel začetni in nadaljevalni tečaj, vključno z zimovanjem, v planinskem domu na Bohorju. Udeležili se ga bodo učenci šol s Senovega, iz Brestanice, Krškega in z Rake. Podobni tečaji bodo na Gorjancih, Strgarjevem hribu in v Koprivnici tudi v drugem tednu počitnic. Proge so pripravljene, obratujejo pa tudi vse vlečnice, ki so jih z veliko truda uredili člani kluba. Organizirani so tudi začetni in nadaljevalni tečaji za starejše na Arehu, Kaninu. Voglu in na Zelenici, v klubu pa so pripravili tudi koledar tekmovanj za vse starostne kategorije. Tako se bodo udeležili večine tekem, ki jih pripravlja dolenjska tekmovalna skupnost, ne bodo pa manjkali tudi na prireditvah v Posavju. Omenili smo že, da je zaživela skakalna sekcija, njeni člani pa že pridno vadijo na skakalnici v Rorah, tako da lahko računajo na uspešne nastope po tekmovanjih, ki se jih bodo udeležili. Podobno kot skakalci so vestni tudi tekači na smučeh, ki se marljivo pripravljajo na številna memorialna tekaška tekmovanja. SLAB PRIČETEK V DRUGI LIGI NOVO MESTO — Dolenjska predstavnika v II. republiški kegljaški ligi sta izredno slabo pričela s tekmovanjem. Metličani so v prvem kolu na kegljišču Loka v Novem mestu igrali z mariborskim Konstruktorjem in izgubili s 5.024:5.087. Za Metličane so kegljali: Ž. Goleš 868, Bajuk 854, B. Turk 820, N. Popovič 787, J. Popovič 841, Štupar 854. Metličani so tudi v drugem srečanju na Loki ostali praznih rok: premagala jih je ekipa Proletarca iz Zagorja s 4.977:5.141. Metlika: J. Popovič 847, Nastav 788, Štuper 836, B. Turk 821, Ž. Goleš 871, Bajuk 814. V 3. kolu igrajo Metličani v gosteh pri Tekstilani, Novomeščani. ki so prav tako izgubili v prvem kolu proti Fužinarju s 5.176:5.440, pa doma z Rudarjem. UPRAVA OBRAČA HRBET RIBNICA — Zaradi športnega komentarja, objavljenega pod tem naslovom v zadnji številki našega lista, je bilo v Ribnici precej vroče krvi. Kdor je prispevek pazljivo prebral, je verjetno lahko ugotovil, da kritike letijo na tiste člane uprave, ki so prenehali delati in so klubu obrnili hrbet, nikakor pa nc na teh nekaj redkih, ki so rokometu ostali zvesti tudi sedaj, kose je iz drugoligaške preselil v republiško druščino. ŠPORTNI K0M#NTAR Nogomet veliko dolguje Brežiški nogometaši prijetno presenečenje SNL — Zakaj Novo mesto ob takšni množičnosti brez ________________republiškega ligaša?___________________ Nogometnega zatišja, ki je kar lep čas vladalo tudi na Dolenjskem, bo kmalu konec. Pred vrati so namreč spomladanski ligaški boji za točke, od . katerih si. vsaj po napovedih, veliko obetata tudi enajsterici Brežic in novomeškega Elana. Brežičani so velik uspeh zabeležili že z uvrstitvijo v prvo republiško ligo. V vsega dveh letih so iz popolne anonimnosti postali klub. ki je jesenski del prvenstva v SNL končal na odličnem 7. mestu. Posavci očitno dobro poznajo »recept«. kako obstati v ligi. Resda v jesenskem delu niso osvojili ene same točke v gosteh, zato pa so doma oddali vsega tri (obe sojim odnesli nogometaši Slovana, eno pa nepričakovano igralci Mure), kar je v tako izenačeni ligi dovolj za mesto v zlati sredini. Verjetno pa ni daleč dan. ko bodo Brežičani nabirali točke tudi v gosteh. Lanska poročila govore, da bi si to nekajkrat zaslužili že v jeseni, vendar je njihova neizkušenost očitno opravita svoje. Za razliko od Brežic pa Elan že vrsto let zaman trka na vrata enotne nogometne lige in priznati je treba, da si z dosedanjimi neprepričljivimi nastopi v območni SNL — zahod vstopa v I. republiško ligo ni zaslužil. Resda so elanovci letošnje prvenstvo odlično začeli, kasneje pa si privoščili nekaj spodrsljajev, med katerimi je zagotovo najhujši tisti proti Domžalam, ko so tekmo, ki bi jomoralicelodobiti. za zeleno mizo izgubili. Vzrok: nastopili so z 9 igralci, starejšimi od 24 let. veljavna pravita pa to število omejujejo na 8. Novomeški nogometaši bodo zimo prebili na 6. mestu, kar je veliko premalo, če upoštevamo kvaliteto igralcev in dejstvo, da so elanovci s to ekipo sposobni ugnali sleherno enajsterico v ligi. Ali je temu vzrok slaba pripravljenost igralcev, neprimerni pogoji za vadbo, ali morda še kaj tretjega, na to bodo morali odgovoriti v klubski upravi. Kajti prava škoda je. da si novomeški nogomet ob takšni množičnosti ne more privoščiti predstavnika v enotni republiški ligi. M. GORENC 3 (1849) — 17 januarja 1985 DOLENJSKI LIST 19 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH ZA KOMPAS JUGOSLAVIJA NOVO MESTO, NOVI TRG 6, TEL.: 23-973 PRODAJA SMUČARSKIH KART ZA VOGEL Z 20% POPUSTA Mercator-Agrokombinat Krško, tozd Poljedelstvo-meso Kostanjevica razpisuje na podlagi sklepa komisijeza delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: za delo na prašičerejski farmi v Pristavi pri Leskovcu: 1. diplomirani veterinar 1 delavec r 2. asistent veterinarja 1 delavec 3. selekcionar 1 delavec 4. osemenjevalec 2 delavca 5. matičar 2 delavca 6. vratar —čuvaj 4 delavci 7. NK delavec 1 delavec 8. preseljevalec 2 delavca Za delo v delovni enoti Živinoreja v Žadovinku: • živinorejski delavec 2 delavca • upravljalec kmetijske mehanizacije 1 delavec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: 1. diplomirani veterinar in 2 leti delovnih izkušenj 2. veterinarski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj 3. diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri in 3 leta delovnih izkušenj 4. kmetijski ali veterinarski tehnik — 1 delavec, 1 leto delovnih izkušenj, 1 delavec je lahko pripravnik 5. kmetijski tehnik — 1 delavec je lahko tudi pripravnik 6. in 7. NK delavec s končano osemletko 8. kmetijski tehnik ali kmetijec — 1 delavec, 1 delavec je lahko tudi pripravnik ali NK 9. kmetijec ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja 10. kmetijec ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja in izpit za voznika traktorja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator-Agrokombinat Krško. Razpisni rok traja 8 dni. Kandidate bomo p izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. 44/3-85 Zavod za požarno varnost Novo mesto razpisuje dela in naloge za 1. računovodjo Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustreznesmeri — da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju računovodskih del. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih del in z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST, Novo mesto, Cesta herojev 27. Na ovojnici v levem spodnjem vogalu mora biti napisano »ZA razpis«: Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa. 22/3-85 Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, Ulica talcev 3 a vabi občane k vpisu v naslednje izobraževalne oblike — osnovno šolo za odrasle (od 1. do 8. razreda, šolanje je brezplačno) — 100-urne tečaje tujih jezikov po AV metodi — tečaje angleškega jezika za učence osnovne šole od 1. do 4. razreda — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — krojne tečaje po DOT sistemu — osnovne tečaje iz računalništva Prijave sprejemamo do konca januarja, in sicer vsak delovni dan od 8. do 19. ure v tajništvu zavoda. Vse dodatne informacije dobite vtajništvu ali potelefonu 21-319 in 21-640. 26/3—85 Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge 1.1 učitelja elektrostrokovnih predmetov, dipl. ing. elektrotehni-ke-elektronika, 2.1 učitelja matematike, prof. ali visoka izobrazba smeri fizike, kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva, geodezije s . končanim programom izpopolnjevanja za matematiko, 3.1 učitelja lesarskih strokovnih predmetov, dipl. ing. lesarstva, 4.1 učitelja strojnih strokovnih predmetov, dipl. ing. strojništva, 5.1 učitelja telesne vzgoje, prof. tel. vzg., za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 7. 2. 85 do 1.11,. 85), 6.1 učitelja biologije, prof. biologije, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 10.4.85 do 10.1. 86), 7.1 učitelja gradbenih strokovnih predmetov, dipl. ing. gradbeništva. Dela in naloge pod točkami 1., 2., 3., 4., in 7. so razpisana za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka sa zbiranje prijav. Za učitelje matematike in strokovnih predmetov je nekaj možnosti za rešitev stanovanjskega problema. Poskusno delo traja tri mesece. 30/3-85 Žito Ljubljana tozd Pekarna Krško Krško, Cesta 4. julija 86 Komisija za delovna ramerja Žito—tozd Pekarna Krško objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom v DE Krško enostavna dela v proizvodnji — 3 delavci Pogoji: popolna osemletka. Delo je pretežno nočno. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Žito—tozd Pekarna Krško, Krško, Cesta 4. julija 86. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb. 27/3-85 Komisija za medsebojna razmerja DO Beti — TOZD Konfekcija Mirna peč razpisuje prosta dela in naloge: - čuvaja — 1 izvajalec in - čistilke — 1 izvajalec Pogoj: končana osnovna šola Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 30 dni. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: »Beti« Metlika, TOZD Konfekcija MIRNA PEČ, 68216 Mirna peč.O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka. 23/3-85 Po sklepu komisije za delovna razmerja Opekarne Zalog, p. o. Novo mesto, objavljamo prosta delovna mesta in naloge: 3 NK delavcev za nedoločen čas 5 NK delavcev za določen čas 6 mesecev Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 23/3—85 Osnovna šola Novo mesto — tozd OŠ Katja Rupena objavlja prosta dela in naloge snažilke za nedoločen čas (delovni čas od 10. do 18. ure). Prijave pošljite v osmih dneh po objavi. 28/3-85 Zanimanje za lepljenje lesa Linije za lepljenje lesa delajo v Inlesu, zanimanje zanje pa je po vsej Evropi — Sejem v Moskvi RIBNICA — V Inlesovem tozdu »Javor« v Jusičih (občina Opatija) so doslej izdelali 14 linij za visokofrekvenčno lepljenje lesa. Od tega jih dela v Inlesu pet, osem v drugih tovarnah po Jugoslaviji, eno pa so prodali Sovjetski zvezi. Veliko zanimanje po teh linijah je tudi po drugih evropskih državah. To tehnologijo so v I nlesu začeli uvajati že leta 1974, in sicer v tozdu v Loškem potoku. Stiskalnica za tako lepljenje je bila idejno zasnovana v Inlesu in po naročilu Inlesa izdelana v neki angleški firmi. Inles je uvozil šest takih strojev, potem pa je prišlo do uvoznih omejitev. Zato so sklenili, da bodo take stroje izdelovali kar sami. Prvega so naredili leta 1981 v tozdu Javor v Jusičih, dela pa v Inlesovem tozdu v Dolenji vasi. Linijo za visokofrenkvenčno lepljenje lesa so inlesovci prikazali na sejmu »Lesdrevmaš 84« v Moskvi, na katerem se je predstavilo 22 jugoslovanskih proizvajalcev strojne opreme DVAKRAT STARI TRG STARI TRG — Pred dnevi se je končalo ekipno šahovsko prvenstvo črnomaljske občine za , mlajše in starejše pionirje ter pionirke. V obeh kategorijah so zmagali mladi šahisti iz Starega trga, pri mlajših je bil drugi Semič pred Vinico, pri starejših pa je bilo obratno. Med mlajšimi pionirkami je posamično zmagala T. Golo-barjeva, pri pionirjih Horvat, med starejšimi pionirkami Maurinova in pionirji U. Kobe (vsi Stari trg). V. KOBE za lesno industrijo. Zanimanje zanjo je bilo veliko. Zdaj je na potezi Inles, se pravi, da se bo treba odločiti: ali povečati to proizvodnjo ali pa prepustiti izdelavo drugim. J. P. KOM PAS JUGOSLAVIJA oirliPb TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JATOVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV. IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL: TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURČIJA, ANGLIJA, GRČIJA, FRANCIJA, SINGAPUR, INDONEZIJA, ZDA ITD. KDAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI? TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPAS! 822/52—84 NOSI KRESNIČKO IZGINILA SLIKA ŠMARJEŠKE TOPLICE — Silves- ' trsko noč je nekdo izkoristil za nabavo dokaj dragocenega novoletnega darila. Iz hodnika hotela v Šmarjeških Toplicah je izginila slika »Motiv iz okolja«, last Fanči Gostiša. Lastnica je s krajo oškodovana za 18 tisočakov. Zakaj niso »za«? Ob sprejemu treh črnomaljskih osnutkov odlokov ČRNOMELJ — Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine so na sejah konec decembra sprejemali predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter za izgradnjo komunalnega infrastrukturnega omrežja na območju občine Črnomelj, osnutek odloka o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest na območju občine ter osnutek odtok a o prispe vku za f inanciranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini. Delegati so se morali odločiti, ati sprejmejo osnutke odtokov za plačevanje prispevkov, kijih morajo plačevati zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu. Kljub temu. da so delegati dvignili roke za vse tri osnutke, pa je ostala odprla kopica vprašanj. K samoupravnim sporazumom je pristopih komaj nekaj več kot polovica zavezancev, nihče pa se ni pozanimal, zakaj ostali niso podpisati sporazuma. Očitno je šlopred-lagalccm le za to. da pridobijo potrebno polovico glasov, niso pa se vprašali, ali , morda z odloki ni kuj v redu. da se ostala slaba polovica zavezancev ni odločila ZA. AH morda zavezanci samoupravnih sporazumi sploh niso obravnavali, ali sojih, a so jih odklonili, in zakaj, so imeli morda za razpravo prekratek rok? Modru sploh niso sklicali samoupravnih organov? To očitno ni nikogar zanimalo. Kljub temu. da je bil prav glas delegatov zborov občinske skupščine odločilen za sprejem osnutkov odlokov, so bile tudi obrazložitve odlokov v gradivu skromne, premalo je bilo napisanega, kaj je bilo doslej s prispevki že narejeno in kaj ne. In to kljub temu. da prispevna stopnja ni majhna* M. BEZEK 20 DOLENJSKI UST Št. 3 (1849) — 17. januarja 1985 * ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, ko nas je še ne 70 let star zapustil naš nadvse dobri mož,'oče, dedek, brat, stric, tast,svak in zet RUDI AHLIN iz Novega mesta se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi radnji poti, zasuli njegov grob s cvetjem, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ali drugače počastili njegovspomin. Najiskreneje se zahvaljujemo predstavniku Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke Novo mesto za izbrane besede slovesa. Prisrčna hvala sosedom iz Adamičeve ulice. Hvala tudi osebju viscelarne kirurgije v Novem mestu, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za pogrebni obred. , Žena Amalija v imenu vsega sorodstva Novo mesto, 12. 1. 1985 Ne jokajte ob mojem grobu, le tilio k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra, teta, stara mama in babica ANA NOVAK iz Mačjega dola Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Grčmanovim, in prijateljem za vsestransko pomoč, za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebej pa se zahvaljujemo zdravnikom ZD Trebnje za lajšanje bolečin na domu, pevcem za zapete žalostinke, tov. Projetu za izrečene poslovilne besede, gasilcem in duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: domači Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 84, letu starosti zapustil naš dragi ate in stric MATIJA ŠUŠTERŠIČ iz Vel. Podljubna 20 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob težki in hudi bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama instara mama MARIJA BERDIK rojena ŽIVIC iz Sevnice, Heroja Maroka 15 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč,darovanocvetjein izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se DES — TOZD Elekt/o Krško, ŽG PEP — TOZD Celje, dijakom 2.d razreda SZŠ Celje, zdravstvenemu osebju ZD Sevnica. Govornikoma tov. Janku Blasu in tov. Janezu Debelaku, godbi, mešanemu pevskemu zboru Lisca in župniku za opravljeni obred. Posebno pa se zahvaljujemo kolektivu Konfekcija Lisca Sevnica. Žalujoči: mož Stanislav, hči Martina in sin Jožko z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi mojega dragega moža, brata, svaka in strica TINKA RUŽIČA majorja ljudske milice v pokoju se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Mihelčiču za tople besede, metliški godbi in postaji ZM Metlike. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, brat Ivan z družino, sestre Martina in Anica z družinami ZAHVALA V 69. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, stric, boter in sosed KAREL MARTINČIČ Dobrava 10 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala bližnjim sosedom, kolektivu Krka—TOZD Inštitut, avtoprevoznikom iz Šentjerneja, GD Dobrava za organiziran pogreb, voznikom za prevoz krste in cvetja ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvaia! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče MARIJE DAROVEC iz Straže 25 se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali pokojni vence, cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za tople poslovilne besede in pevcem iz Dol. Toplic,sestri Pirčevi zanegovčasu bolezni, sosedom pa za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: otroci Jože, France, Marica in Vera ž družinami Straža, Ljubljana, Vavta vas ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 65. letu za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in tašča ANTONIJA URBANČIČ Dol. Toplice 20 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam pomagali v težkih trenutkih in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, dr. Sonji Steklasa, dr. Furlanovi, kakor tudi dr. Starcu za nasvete in tolažbo njenih in naših bolečin. Hvala OO sindikata Novoles—tozd TSP in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustila naša ljuba žena in mama JOŽEFA GAŠPERŠIČ Dol. Straža 22 Zahvaljujeva se dobrim sosedom, ki so nama v težkih trenutkih pomagali in z nama sočustvovali. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za vence in cvetje, sorodnikom, *mladincem, Novolesu za vso pomoč, župniku za ganljivi govor in pogrebni obred. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: mož Tone, sin Zvonko in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame KATARINE ROMANIČ roj. ŠTERK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, spremljali pokojno k zadnjemu počitku in položili cvetje na njen grob. Posebna zahvala sestri Katici, ki je za našo mamo skrbela med boleznijo in ji lajšala bolečine. Žalujoči: sin 1 van z ženo Marijo, hči Katica z možem Stanetom, svakinja Roža, vnuki Srečo, Vinko, Lojze, Zalka, Marko, Andrej, pravnuki Milojka. Sašo, Simon Gor. Podgora, Ljubljana, Novo mesto, 14. januarja 1985 ZBIRALI SMO STAR PAPIR V letošnjem šolskem letusmo učenci raČ S°'c °Prav|l' že mnogo akcij. Zbi-, 1 smo tudi star papir. Največ so ga .^učenci nižjih razredov, in sicer 4 K v- g’ NajusPešncjša sta bila 3.b in ram 'SJ'' razredi so /brali ,e 896 kil°g-in?ov'to akcijo smo pomagali sebi*** šp°rtu. šoli, razredu in sami PETRA FLORJANČIČ. 7.b OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto OB LETU JIH JE BILO VEČ BREZ DELA BREŽICE — Na skupnosti za zaposlovanje je letos prijavljenih 280 kandidatov za zaposlitev ali 100 manj kot preteklo leto. Med njimi je veliko mladih. V brežiški občinj^in Posavju bodo potrebovali predvsem kovinarske poklice. V TRIMU na primer računajo, da bodo do 1987 leta zaposlili 30 ključavničarjev, strugarjev in varilcev. Na cua»c kvalilikacije računajo tudi v tozdu za popravljanje voz v Dobovi ter v krški kovi-narskopredelovalni industriji. V brežiški opekarni planirajo nov izdelek, pri katerem bi lahko dobilo zaposlitev 30 delavcev. ...... Precejšnje možnosti so tudi v kmetijstvu. Potrebovali bodo 40 do 50 novih ljudi. Tovarna Djttro Salaj Krško ima za to srednjeročno obdobje nov program, in sicer izdelovanje opreme za papirno industrijo. Z njim bo omogočila zaposlitev 50 do 100 delavcem, predvsem ključavničarjem, varilcem in tudi papirničarjem. Fakulteta za strojništvo v Ljubljani in Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto pripravljata izvajanje visokošolskega študija ob delu (III. in IV. letnik) venoti Novo mestozaradi velikih potreb združenega dela na Dolenjskem in Posavju. Prosimo, da pošljete prijave, da vas evidentiramo in lahko nadaljujemo s pripravami. Pogoji za prijavo so dokončana višja strojna šola ali prva 2 letnika visoke šole Fakultete za strojništvo. Prijave pošljite do 27. januarja na naslov: CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA SŠTZU BORIS KIDRIČ Za študij strojništva Novo mesto 29/3-85 OBISK BEOGRAJSKIH PIONIRJEV Decembra lani so nas obiskali naši vrstniki iz Beograda. Skupaj smo si ogledali našo šolo in razstavo ob njeni 120-letnici. Razkazali smo jim Novo mesto, kulturne in upravne stavbe. Obiskali smo tudi Jakčev dom. Skupaj smo se nato udeležili slovesnosti ob obletnici naše šole v domu JLA. Popoldne smo se z našimi gosti odpeljali še na izlet na Otočec, kjer smo si ogledali grad ter se sprehodili ob tolmunih Krke. PETRA FLORJANČIČ, 7.b OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto ŠPORTNI DAN V petek, 11. januarja, smo imeli športni dan. Zadnji dan pouka smo izkoristili za šolsko tekmovanje v veleslalomu in smuku. Sankači so ostali na planjavah ob naši šoli v Stopičah, smučarji pa smo se z avtobusom odpeljali v Podgrad, kjer so nam naši sošolci ob pomoči mladincev pripravili odlične proge. Tekmovanje je steklo nemoteno in kljub mrazu ter zahtevnim progam ni bilo nobenih nevšečnosti in nezgod, tako da je bila ekipa prve pomoči brez dela. Po malici smo se srečni vračali v Stopiče. STANE _JERIČEK,8.a OŠ Janez Trdina Stopiče 21 ^JUl849) -- 17. januarja 1985 DOLENJSKI LIST m uril tfdfnsK6ieda Četrtek, 17. januarja — Anton Petek, 18. januarja — Suzana Sobota. 19. januarja — Marij Nedelja, 20. januarja — Boštjan Ponedeljek, 21. januarja — Neža Torek, 22. januarja — Vincenc Sreda, 23. januarja — Alfonz Četrtek, 24. januarja — Frančišek LUNINE MENE 21. januarja ob 3.28 — mlaj S KH4 BREŽICE: 18. in 19. 1. jugoslovanski film Davitelj proti davitelju. 20. in 21. 1. ameriški film Človek s srebrne reke. 22. in 23.1. ameriški film Dvojčici iz'zakletega mesta. ČRNOMELJ: 17. in 20. 1. ameriški film Dvojna ekspozicija. 18. L ameriški film Rjovenje. 18. in 20. 1. film Modra strela. 22.1. ameriški film Otok piratov. 23. 1. jugoslovanski film Poslednja oaza. 24. 1. ameriški film Mož, žena in otrok. KOSTANJEVICA: 19. 1. film Šok. 20. 1. film Žandarji in žandarke. KRŠKO: 19. 1. ameriški film Dan. ko so se vsi smejali. 22. 1. ameriški film Laboratorij zločina. 23. 1. ameriški film Times Square. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17. 1. filmsko gledališče — domači film Trije prispevki kslovenski blaznosti. 18. in 19. 1. ameriški film Deset zapovedi II. del (ob 17., 19. in 21. uri)ter20. l ob 15., 17. in 19. uri. 23.1. ameriški film Obsodba. 24. 1. filmsko gledališče — madžarski film Predvčerajšnjim. Počitniški program: 17. in 18. 1. (ob 10. in 15. uri) ameriška filmska komedija Bratje Marx v cirkusu. 19. (ob 15. uri) in 20. 1. (ob 10. uri) francoska barvna filmska komedija Fanto-masova vrnitev. 23. L (ob 10. in 15. uri) ter 24. 1. (ob 10. uri) ameriški film Tarzan, gospodar džungle. SEVNICA: 17. 1. angleški film Vzpon in padec Idija Amina. 18. in 19. L italijansko-španski film Manaos, beg iz pragozda. 20. 1. ameriški film Nostradamus — človek, ki je videl bodočnost. 23. in 14. 1. ameriški film Topli obrok. Motorna vozila PRODAM zastavo 850, letnik 1983, 14000 km Telefon 20-524. Z 101 mediteran, letnik 1980, prodam. Telefon 24-026. GOLFA, letnik 1978, prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. Z 750, letnik oktober 1983, prodam. Telefon 24-932. PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1982, odlično ohranjen, opremljen z naslonjali. Informacije na tel. 81-259. LADO KARAVAN, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 25-097, 23-941 Z 750, letnik 1975, prodam. Telefon 25-848. Z 101 comfort, letnik 1980, prodam. Informacije na telefon 25-123,po 15. uri. DIANO, letnik 1981, prodam. Telefon 32-030 (popoldne) ali 21-573 (dopoldne). PRODAM FIAT 124, karamboli-ran. Ogled vsako nedeljo. David Plut, Dol. Suhor 15 pri Metliki. | Kmetijski stroji ji PRODAM traktor Ursus 35. Jože Kosec, Vel. Brusnice 72. PRODAM dobro ohranjen traktor TV 730. Ločna 34, Novo mesto. OBRAČALNIK za TV 18, malo rabljen, prodam. Mirko Trampuš, Mestni trg 22, Metlika, telefon 58-180, dopoldne. »' H < > I) A M PRODAM prašiča, težkega 100 kg. Informacije na tel. 85-975. PRODAM gumi voz, 12-colski. Fluhar, Dečja vas 1, telefon 44-523. PRODAM dve zimski gumi za fička. Telefon 24-213, interna 241 dopoldne. PRODAM nov bojler (81) in sedežno garnituro. Tel. 25-977. TV GRUNDING, barvni, veliki ekran, star 6 let, prodam za 5,5 M. Telefon 21-942, popoldne. PRODAM železni gumi voz (12 col) in avtoprikolico. Telefon (068) 82-490. PRODAM nov pralni stroj in skrinjo (2101). Tel.: 21-854. PRODAM 4000 kostanjevih kolov. Janez Mihelčič, Brezova reber 8, Semič. STRUŽNICO TS 3 prodam. Naslov v upravi lista (88/85). PRODAM kobilo, staro6 let, brejo8 mesecev, težko 650 kg. Alojz Skala, Coklovca 2, Semič. UGODNO PRODAM komplet za dnevno sobo: kavč, dva fotelja, mizo in raztegljivi dvoležiščni kavč. Vse malo rabljeno. Vprašajte; Sevnica, Trubarjeva 7. PRODAM smrekove m lipove plohe (5 cm) in 10 m* mešanih drv. Jože Kic: Trebča vas 10, Dvor pri Žbk. UGODNO prodam trainožarečo peč Emo Plamen. Novak, Žabja vas 25/a, Novo mesto, telefon 22-306. po 14. uri. PRODAM termoakumulacijsko peč (3 KW), novo, in peč na olje, novo, za samo 14000 din. Ulica Slavka Gruma 18, stanovanje 7, Novo mesto. PRODAM štiri stole in dva fotelja. Bojane, Stražnje, n. h. Mačkovec, Novo mesto. SPALNICO, še tovarniško zapakirano, prodam. Angelca Mihelčič, Mar line 10, Semič. PRODAM traktorske gume rekord 12,4/11-28. Marija Madžarevič, Dol. Polje 12, Straža. PRODAM diatonično harmoniko ADG ali zamenjam za BSA znamke Melodija. Vinko Longar, Srednji Lipovec 23, 68361 Dvor pri Žužemberku. PRODAM prašiča, težkega 130 kg. Kličite tel. 85-974! PRODAM opremo za dnevno sobo in kuhinjske omarice. Saje, Šegova 1, Novo mesto, telefon 24-440. POCENI PRODAM plemensko telico, staro 15 mesecev. Lavrič, Prim-štal, Trebnje. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič—Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din.T cm na prjri strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega ■ servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM prašiča, težkega 120 kg. Zupančič, Vel. Podljuben, Uršna sela. POCF.NI PRODAM pohištvo Mozaik. Jež. Nad mlini 7 a, telefon 22-757. KUPIM KUPIM gradbeno parcelo v Brežicah ali v neposredni bližini mesta. Ponudbe na telefon 82-185, od 16. ure dalje. KUPIM kompletne smuči za 8 — 10 let starega otroka in pancerje številka 40. Ponudbe na telefon 24-320. KUPIM dobro ^ohranjen traktor Ferguson. Zdenko Žveglič, Reštanj 38, Senovo. KUPIM slamoreznico in puhalnik. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. KUPIM harmoniko Weltmeister, 80-basno. Gorenc, Marjana Kozine 16, Novo mesto, telefon 24-858. KUPIM trifazni elektromotor (od 5 do 10 KW, 1400 vrtljajev). Jerman, Vina gorica 23, Trebnje. P O S F S T V BREŽICAH prodam novo stanovanjsko hišo. Tel. (041)413-595. PRODAM hišo (91 m2), centralno ogrevano z manjšim objektom, 17 ari dvorišča in sadnega vrta, 4 km izNove-ga mesta, relacija Dolenjske Toplice. Do avtobusne postaje 150 m. Ponudbe pod šifro: »GOTOVINA«. PRODAM 9 arov vinograda v Golo-binjeku s hramom. Naslov v upravi lista (89/85). Dragi ANICI ŠKRBEC, Ratež 29 a, iskrene čestitke in najlepše želje ob praznovanju rojstnega dne. Ivanka TJorvat. ' • • Dragi sestri, teti in botjci NEŽKI JORDAN iz lmenja pri Šentjerneju za njen dvojni praznik želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja. Vse ostale njene pa lepo pozdravljamo. Družina Obranovič. ^OBVESTILA I OB VEŠČAM, da montiram in nabavljam vse vrste rolet in žaluzij. Do 15. februarja delam s 10-odst. popustom, ROLETARSTVO Janez Zagorc, Vratno 8, 68310 Šentjernej. RAZNO V BRŠLJINU na avtobusni postaji sem v soboto zvečer izgubila odejico. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči proti nagradi na telefon 21-132, ker mi je odejica drag spomin. Pri zahvali za JANEZA DULARJA iz Cegelnice pri Novem mestu je prišlo do napake pri starosti pokojnega Pravilno je po 88 letih trdega dela, in ne po 81 letih, kot je bilo objavljeno! Se opravičujemo! DIGITAL SERVIS •ITITflT iM.liiil.tiii TEL-068 21 072 MATJAŽ ŠINKOVC Milka Šobar št. 8 68000 NOVO MESTO popravilo radio aparatov »aparatov digitalne tehnike elektronskih kalkulator|ev • • • blagajn in tehtnic SGP »Pionir« Novo mesto, tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika, Metlika, Cesta XV. brigade 2 Na podlagi sklepa delavskega sveta tozda z dne 14. 1. 1985 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja tozda (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka gradbena šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj ali — višja gradbena šola in najmanj 7 let delovnih izkušenj ali — srednja gradbena šola in najmanj 10 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja tozda traja 4 leta. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Pionir, tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika, Metlika, Cesta XV. brigade 2, s pripisom »Za razpisno komisijo«. *• O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. 37/3-85 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA FLORJANČIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter kolektivu Iskra za izrečeno sožalje , podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma za poslovilne besede, ZZB NOV Bučna vas ter župniku /a opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Frbnci, hčerke Anica, Štefka, Sonja z družinami in Cili ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE HROVAT z Ragovske 12, Novo mesto se najprisrčneje zahvaljujemo za izraze sožalja in darovano cvetje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sostanovalcem, sosedom, kolektivu Novolesa in Pivke. Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno skrb in nego. Vsi njeni Petane, Novo mesto, Ljubljana, Nova Sušica ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA FRANKOVIČ Nova Lipa 13 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala medicinski sestri Marici Hudelja za njeno pomoč. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Dragica in Zorica z družinama, sinovi Vince, Peter in France z družinami, sestra Katarina z družino, brat Janez z družino ZAHVALA V 22. letu starosti nas je zapustil sin in brat MARKO STEKLASA s Trbinca pri Mirni Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnemu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje. Posebnose zahvaljujemo za vodu Hrastovec pri Mariboru za vso skrb in nego, socialnemu skrbstvu Trebnje, IMV Mirna, dekanu za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama Ivanka, ata Alojz, bratje Tone, Primož in Matej Kdor v mislih svojih dragih živi ■ ni umrl. (Kosovel) FRANJI V SPOMIN Ob drugi obletnici se za vsako misel nanjo iskreno zahvaljujemo! VSI NJENI Z A 11 V A L A V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica JOŽEFA KOVAČIČ iz Mokrega polja 6 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kr so nam izrazili pisno ali ustno sožalje in nam nudili pomoč, pokojni darovali številne vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Varnost Novo mesto za podarjeni venec in kaplanu za opravljeni obred. V tihi žalosti: vsi njeni 22 DOLENJSKI LIST Št. 3 (1849) — 17. januarja 1985 ZAHVALA Mnogo prezgodaj meje v 50. letu starosti po težki bolezni zapustil moj dragi mož, brat, stric, svak ANTON GORIŠEK pečar z Dol. Kamene 10 Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, mi ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence, se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna delovnima organizacijama Pionir—tozd Keramika in Novoteks—tkalnica. Zahvaljujem se družinama Sladič in Pate, Zini Planinšek, Finžgarjevi in Milanu Berlogarju za vso pomoč v najtežjih trenutkih, zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgo zdravljenje, dr. Fornazariču, dr. Gornikovi, 1 nštitutu za tuberkulozo Golnik, dr. Badovinčevi in sestri Anici iz ambulante Novoteks, tov. Krsniku za lepe besede ob odprtem grobu, domačim gasilcem za spremstvo in organizacijo pogreba in župniku za opravljeni obred ter tolažilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoča žena Lojzka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je'v 72. letu starosti zapustil dragi mož, brat, stric in svak IVAN JERMAN iz Šmihela 36 pri Novem mestu Najprisrčneje se zahvaljujem sosedom, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so mi v teh težkih trenutkih nesebično pomagali in mi izrazili sožalje. Hvala darovalcem cvetja in vsem, kiste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ter SDK Novo mesto za podarjeni venec in izraženo sožalje. Prisrčna hvala župniku Mežanu za molitve in tolažilne besede, kanoniku Vidicu pa za poslovilne besede in opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnemu kakorkoli pomagali v življenju, ga imeli radi in ga ohranili v lepem spominu. Vsem še enkrat hvaltr! V globoki žalosti: žena Ivanka, sestra Mimi, Judi in Cveti ter ostalo sorodstvo Šmihel 36, Novo mesto, 2. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina in brata ROMANA BOJCA iz Dolenje vasi pri Ribnici ki je tragično preminil v nesreči v JLA, star komaj 19 let, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste v trenutkih najhujše žalosti sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, zlasti pa njegovim sošolcem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo delovni organizaciji INLES, zlasti sindikalni organizaciji TOZD Dolenja vas, gasilcem, vojakom in mladincem za poslovilne besede ob odprtem grobu, kot tudi pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se župniku iz Dolenje vasi za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo vojakom in starešinam enote, kjer je Roman služil kadrovski rok, za izkazano sočustvovanje, za vso skrb ob prevozu in izročitvi posmrtnih ostankov pokojnika, pa tudi komandi V. p. 7325 iz Rume ter načelniku in osebju oddelka za LO pri skupščini občine Ribnica. Žalujoči: ata, mama, brata Peter in Tomaž, stara mama in stari oče, stric France ter vsi ostali iljegovi ZAHVALA Po težki bolezni in hudi bolezni nasjeV 74. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric LUDVIK BARTOLJ Vrh nad Šentrupertom Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znance,n, prijateljem, sosedom, ki ste v trenutku žalosti sočustvovali z nami. Hvala tov. Majcnu*a poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom IM V — TOZD Mirna, Agrostroj Šentrupert, Iskra Mokronog, Usluga Ljubljana. Hvala župniku za opravljeni obred, pevcem pa za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste pokojniku darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti je za vedno prenehalo biti utrujeno srce našega dragega moža, očeta, brata in starega ata JURIJA MIHELIČA iz Livolda 17 pri Kočevju ajtopleje se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v tenkih trenutkih, posebno družini . ancevski in Ani Levstik, dr. Staretovi, dr. Žilevskijevi in sestri Jožici za nego. sorodnikom, prijateljem, znancem in DPO KS, ki so sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO PTT Kočevje, Trikon—TOZD Konfekcije in PM Kočevje, godbi, tov. Veseliču in Jožetu Grabrijanu. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 76. letuje za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre JOŽEFE MRGOLE Zbure 32 pri Šmarjeti Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojni darovali toliko vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Zbur in sosednjih društev za častno spremstvo. Hvala lepa Zvezi borcev Smarjeta, Društvu upokojencev Novo mesto, kolektivom Mercator Novo mesto, 1MV Novo mesto in Šmarjeta ter TZ Krka Novo mesto za podarjene vence. Prisrčna hvala za lepe poslovilne besede tov. Jožetu Novšaku, Janezu Pirnarju in Kristini Cvelbar. Za nesebično omoč se zahvaljujemo sosedovim iz gostilne Perše, družini Ančke Perše in zdravniku iz kocjana. Hvala tudi pevcem iz Mokronoga in duhovniku za opravljeni pogreb. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsi njeni Ljubi! si vse. kar obdajalo te je. a zdaj ugasnilo tvoje srce. Oh. vse bolj osamljene naše so poti, odkar počivaš v temnem grobu, ata, ti. ZAHVALA V 70. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, atu, staremu atu, bratu in stricu JOŽETU ŠPECU iz Zabukovja 46 pri Sevnici Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci 7 ?ve,jem- Posebej se zahvaljujemo govornikom, pevcem, družbenopolitičnim organizacijam, LD Zabukovje in župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi kolektivom Mercator, TOZD Železnina m ZTP—TOZD za promet Zidani most. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Jure, sinova Jože in Franci z družinama ter ostalo sorodstvo Če bi solza tebe obudila, ne bi tebe nikdar ima zemlja krila. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil dragi mož, brat, stric ANTON ZUPANČIČ čebelar iz Novega mesta, Adamičeva 19 % iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so pomagali ob težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, posebno dr. Kapšu in dr. Janežu, obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem zbora Dušan Jereb, župniku za lepo opravljeni obred, vsem čebelarjem in društvu upokojencev. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Amalija in vsi njegovi Trud in trpljenje — bito je tvoje življenje. ZAHVALA V 82. letu je dotrpela naša draga žena, mama, stara mama, prababica in teta MARIJA STROJIN roj. PESKAR z Mirne 162 ntr'STčno se 7ahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, cvet'VS^m t*°br'rn.sosed°fn za vso pomoč, darovane vence in' Zah'i°’i1Z Cno so*alle 'n spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. ^dnvalosmodoižni tudi kolektivuTVDNovomestozapodarjeni vsqVC m e*ezh° pri pogrebu, župniku in pevcem. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! V tihi žalosti: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama,sestra, teta, babica in prababica AMALIJA MEŽAN roj. Jevnikar Lukovek 15 Prisrčno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, sosedom Megličcvim in vaščanom Lukovka pa še posebej za pomoč. Zahvala velja tudi ZD Trebnje, upokojencem, ZB, 1BI Kranj, SVTKŽTP Ljubljana. Hvala pevcem in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni la ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, babica in prababica VERONIKA PRPAR iz Golobinjka 11 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, pokojni darovali vence in cvetje ternam izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami DOLENJSKI LIST 23 S % s §L*'t m \s"^ H4 i ¥ * 5 i : ¥ s"i $ Sto let šentjernejskih dirk 0 1 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 $ 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 SLAVKO »Kar sem si zadal, sem moral speljati za vsako ceno. Vztrajnost, ne bi rekel trma, je tudi ogrela ljudi za stvar,« pravi 62-letni Krčan Slavko Kunej, mož, ki je vedno znal prisluhniti ljudem. Z ljudmi je ime! zmeraj veliko opraviti, a jih je znal velikokrat, seveda z argumenti, s prepričevanjem, ne pa s pozicije oblasti in prisile — tudi navdušiti za drugačne rešitve. Kunej se je vselej, še kot načelnik občinskega oddelka za ljudsko obrambo in ob koncu službovanja v občinski upravi, kjer je bil pred kratkim kot sekretqf občinske skupščine Krško invalidsko upokojen, dobro zavedal, kako sladka, a tudi minljiva je opojnost oblasti. Zato ga ta ni nikoli zanesla, temveč je zmeraj skušal z ljudmi vzpostaviti stik za skupno sodelovanje, se jim približati, in uspehi niso izostali. Za dobrih dvajset let se je Slavko Kunej, rojen v številni železničarski družini v Stari vasi, poklicno zapisal ljudski obrambi. Začel je tedaj, ko smo jo pričeli podružbljati, ko sta oživljati družbena samozaščita in teriotiralna obramba. Ob velikem razumevanju delovnih ll ♦ MLADI ZA KULTURNI PRAZNIK Prva nagrada v Globočice pri Kostanjevici Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista Novoletni prazniki so bili dolgi, torej časa na pretek, vendar smo v torek prejeli sorazmerno malo rešitev nagradne križanke — skupaj le 312, kar je manj kot običajno. Križanka je imela žal tudi napako, kar smo pri žrebanju upoštevali in reševalcem v tem primeru spodrsljaja nismo šteli za zlo. Žreb je takole razdelil obljubljene dobitke: 1. nagrado — 2.000 di bo prejel Janez Polovič, Globočice 15, p. Kostanjevica; drugo — 1.500 din Franc Gričar, Ragovska 31, Novo mesto; tretjo — 1.000 din pa Gabrijela Bregar, Gallusovo nabrežje 2, Ribnica. Knjige bodo prejeli: Anton Gašperin, Jurčičeva 6, Brežice; Frančiška Ponikvar, Črnec 11, p. Ortnek; Jože Novak, Župančičeva 2, Metlika; Marjana Ilc, Bršljin 49, Novo mesto; Frančiška Krajnik, Gorenja vas — Rateče 1, Škofja Loka; Lado Hartman, Cesta krških žrtev 12, Krško, Marta Rajkovača, Levstikova 6, Novo mesto; Janez Štrbenc, Ragovska 8, Novo mesto; Aleš Pečaver, Cesta herojev, blok 66, Novo mesto; Janez Drobnič, Boschstr. 49, 1987 Weingarten, Zvezna republika Nemčija; Marta Barborič, Adamičeva 2, Ljubljana, in Tadej Kapš, Dol. Toplice 144. Čestitamo! kolektivov so ljudsko obrambo ne le kadrovsko in organizacijsko, ampak tudi gmotno postavili na čvrste temelje kot malokje v Sloveniji. Po Kunejevem mnenju še veliko premalo poznamo samoupravljanje. Cisto kmečka logika bi bila dobrodošla, kmet porabi toliko, kolikor ustvari. V dobro organizirani kmečki družini pa vsak dobro vezasvoje naloge, za svoje mesto in ko se za nekaj dogovorijo, se spravijo tudi delat. Prej ko slej samoupravljanje prepogosto mešamo z vodenjem. » V našem politične, -> sistemu bi nam moral biti dogovor veliko bolj svet kot zakon. Zakaj pa se velikokrat predolgo dogovarjamo, preveč je tako imenovanega prostega teka, dogovorov ne spoštujemo. V starih časih so se ljudje dobili in dogovorili pod lipo. Tistega, ki besede ni držal, so izločili, danes pa, žal, ne zaležejo niti papirji niti žigi,« razmišlja Kunej. Zato ne preseneča, da rad uporablja rek starih Rimljanov: »Ne le zase, tudi za skupnost morate živeti, občani!« 4. avgusta bo v Šentjerneju slavje ob 100-letnici konjskih dirk — Predsednik častnega odbora France Popit — Ohranjena značka ob proslavi 50-letnice ŠENTJERNEJ — Čeprav o začetku konjskih dirk v Šentjerneju ni kakšnih tehtnejših pisanih izročil, je vendarle moč povsem zagotovo trditi, da pomeni leto 1985 stoletnico konjskih prireditev v tem kraju. Najboljšo oporo tej trditvi daje podatek, da jejahalno in dirkalno društvo v Šentjerneju i. julija 1935 proslavilo 50-letnico konjskih dirk, o tem dogodku pa priča tudi do danes ohranjena značka. Na stoletnico konjskega športa se Šentjernej pridno pripravlja. Prvi sestanek častnega odbora za pripravo proslave, ki bo 4. avgusta, njegovo predsednikovanje je prevzel France Popit, predsednik predsedstva SRS, je bil v petek, udeležili pa so se ga vsi vidnejši gospodarstveniki in družbenopolitični delavci Dolenjske. Že sedaj je moč reči, da bodo ta častitljivi jubilej v Šentjerneju dostojno proslavili. Dirkališče bo, taki so vsaj obeti, posodobljeno, urejen bo prostor za gledalce, spremljajoči objekti, ljubitelje konjskih dirk pa bo verjejtno najbolj razveselila vest, da bo v počastitev tega dogodka v Šentjerneju dirka za šampionat Jugoslavije. Gre za prireditev, ki jo sicer vsako leto priredijo v vojvodinski Adi, vendar so jo Vojvodinci velikodušno prepustili Šentjer-nejcem. Da gre za izredno kvalitetno dirko, pove podatek, da je njen zmagovalec tudi absolutni prvak Jugoslavije za tisto leto. Sicer pa je podrobneje o vseh ostalih spremljajočih prireditvah še prezgodaj govoriti; povejmo le, daje predvideno tudi sodelovanje lipiških konjev, potem razstava, morebiti tudi razvitje prapora KK Šentjernej, da ne naštevamo vsega. BIATLON LETOS V KOČEVJU KOČEVJE' — Tekmovanje v biatlonu za območje ljubljanske pokrajine bo letos prvič na Kočevskem, organizira pa ga občinski štab teritorialne obrambe Kočevje. Tekma bo 9. februarja pri brunarici v Dolgi vasi pri Kočevju, nanj pa so vabljene ekipe vseh OŠTO pokrajine, postaj milice in mladinskih organizacij. Prijave sprejema OŠTO Kočevje. Vse premalo je pravih človeških odnosov med ljudmi, zaupanja, a tudi prilagodljivosti. Kunej je ljudem vedno zaupal, zato uživa med njimi ugled še danes, in to mu je najžlahtnejše priznanje. Čeprav je še zaprežen s pomembnejšimi političnimi funkcijami, mu delo pri razvoju delegatskega, skupščinskega si-' stema kljub dvakratnemu srčnemu udaru in priporočilu zdravnikov, naj počiva, vendarle vzame še precej časa in energije. A za delo pri skupnosti slovenskih občin mu more ostati še obojega, saj kot marljiv delavec dobro ve, da smo vztrajno in zavzeto delo obrodi sadove. % * A A N % A * N A S N % N N Nočni obračun v Hudejah Janez U. in mladoletni M. D. sredi noči zbudila Franca Zavrla ga kruto pretepla nato pa pobegnila PAVEL PERC HUDEJE — Miličniki so že prijeli predrzna storilca, ki sta 8. januarja nekaj po polnoči tako kruto in podlo obračunala z 31-letnim Francem Zavrlom iz Hudej. Kot je sedaj že znano, sta tisto noč na vrata Zavrlove hiše potrkala močno vinjena mladoletni M. D. in 21-ietni Janez U., oba iz Hudej. Ko jima je Zavrl odprl, sta mimo njega surovo stopila v sobo, kjer je ležal bolan in nepokreten Zavrlov oče, ter pričela s prepirom. Pograbila sta Franca in ga jela pretepati ter brcati pri tem pa sta poškodovala tudi posteljo in mizo. Ko se jima je zdelo, da je Zavrl že dovolj zdelan, sta ga zapustila in odšla. Nekaj časa sta nato nadaljevala s popivanjem, kmalupa se ponovno vrnila do Zavrlove hiše. Ta je bila seveda zaklenjena in ko s trkanjem in vpitjem nista uspela nikogar priklicati, sta raz- jskem potoku e bito celo j., j; M chnninj Najbolj mrzel kraj » ČRNOMELJ — Pred kratkim je občinska konferenca ZSMS Črnomelj razpisala akcijo »Osnovna organizacija mladine se predstavi«. Namen akcije je, da bi vzimskem času razgibali kulturno dejavnost ter predstavili vse, kar je zanimivega na tem področju v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vse osnovne organizacije, ki se bodo prijavile do 20. januarja, si bodo prireditve izmenjalev okviru kulturnega praznika. Pri občinski konferenci predvidevajo, da se bo letos prijavilo vsaj 6 osnovnih organizacij, kar bo za začetek zadostovalo, prihodnje leto pa bodo akcijo znova razpisali. Uplenili« tri krivolovce Po naključju odkrili orožje in krivolovce RIBNICA, KOČEVJE — Ribniški miličniki so podali kočevski enoti javnega tožilstva ovadbo zaradi nezakonitega lova zoper tri krivolovce (dva iz kočevske občine in enega izčab-ranske). Vsi trije so obdolženi, da so postrelili v revirju lovske družine Draga—Trava večje število divjadi in tako oškodovali lovsko družino za 322.650 din. Klobčič se je začel odvijati 12. novembra lani, ko so miličniki med zbiranjem obvestil ze neko drugo kaznivo dejanje našli pri Srečku Hudolinu, 22 let, iz Črnega potoka za omaro v spalnici tri puške, za katere ni imel dovoljenja. Kasneje se je pri zaslišanju izkazalo, da sta dve (vojaška in malokalibrska) last Antona Pojeta—Sokola s Pungerta, lovska pa Nikole Meiča iz Gornjih Žagarjev (občina Čabar). Miličniki so ob tej priložnosti zasegli tudi več nabojev ter vojaško in strašilno pištolo. Po podatkih miličnikov in priznanju obdolženih so v tem obdobju uplenili jelena, 6 srn, 4 srnjake, zajca in veve- rico, več divjadi pa so tudi ranili. Od uplenjene divjadi so odrezali le boljše kose in trofeje, če so bile lepe. Ostaloso pustili kar tam in urno pobegnili. Za krivolovske pohode so se dogovarjali v bifeju »Pri Štefki« v ČabVu. Vedno so lovili le na slovenski strani, in sicer od vasi Črni potok, Podplanina in Pungert proti Dragi in Pasji jami, največkrat pa v Gmajnici. Zanimivo je.da sta bila Poje in Meič prej člana lovskih družin Draga oz. Čabar, a sta pred kakimi petimi, šestimi leti izstopila in začela bolj prizadevno loviti na črno. Kaže pa, da je krivolov tu že »ljudski običaj«, saj je eden izmed obdolžencev priznal, da se s krivolovom ukvarja že od malega, ko je hodil nadivjojagošez očetom. PESTER POČITNIŠKI PROGRAM ČRNOMELJ — Učencem črnomaljske osnovne šole med počitnicami gotovo ni dolg čas, saj je šola v sodelovanju z društvi prijateljev mladine pripravila pester počitniški program. Tako poteka na Črmošnjicah začetni, na Gačah pa začetni in nadaljevalni smučarski tečaj. Brezplačni začetni in nadaljevalni smučarski tečaj pa so pripravili tudi na Griču in v Paletovi dragi v Črnomlju. Še posebej je pripravila aktivnosti na snegu za svoje člane taborniška organizacija. Ob sredah in petkih so ob 10. uri v Kulturnem domu lilmske matineje, v knjižnici pa ure pravljic. Na šoli pa se odvijajo po željah učencev različne interesne dejavnosti. VABILO NA TEK V nedeljo, 20. januarja 1985, bov Dupljah 10. množični tek »Po poteh kokrškega odreda. Ljubitelji hoje in teka na smučeh se lahko prijavijo do 17.1. v mladinski turistični poslovalnici v Novem mestu. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali skupni prevoz. V nedeljo, 27. januarja, pa vas vabimo na 10. »Bloški smučarski tek«. Rok prijave je 25. januarja na istem mestu. Istočasno sporočamo, daje tudi letos urejena tekaška proga iz Cikave v Gotno vas in nazaj v dolžini 5 km. Ljubitelji hoje in teka na smučeh, vabljeni! Tekaška sekcija SD Rog RIBNICA — V ribniški občini letos ni bilo težav zaradi snega, pač pa zaradi mraza. 8. januarja so v Loškem potoku zabeležili 33° C pod ničlo, dan prej pa je bilo le stopinjo topleje. V šolskih stanova-bah v Loškem potoku in Sodražici so namerili lOdo 11°C. Predvsemv mnogih zasebnih hišah je zmrznila voda, pravi obseg škode pa se bo pokazal šele po odtalitvi. Zaradi mraza ni bilo večjih zastojev pri delu v delovnih organizacijah. Tudi v stanovanjskih blokih s centralnim ogrevanjem ni • Na meteorološki opazovalnici v Kočevju so 12. januarja namerili najnižjo temperaturo 28 stopinj pod ničlo. Na prjpombo, da so nekateri občani na bližnjem Rudniku namerili tudi 32 stopinj pod ničlo, je Oskar Kopitar, meteorološki opazovalec v Kočevju, odgovoril: »Opazovalci merimo po veljavnih predpisih, se pravi, da je naš termometer zavarovan z gajbico. Z nezavarovanim termometrom so kje lahko namerili več.« In še zanimivost: leta 1929 je v Kočevju padla temperatura do minus 35 stopinj, v Novem mestu pa do minus 32 stopinj. Takrat sta zamrznili Krka in Kolpa. bilo pritožb. Bojazen, da bo v kleteh blokov zmrznila ozimnica, je bila odveč, saj je bila temperatura v kleteh celo ob najhujšem mrazu nekaj stopinj nad ničlo. Zaradi mraza je bila zaprta le prodajalna-kiosk sadja in zelenjave pri cerkvi v Ribnici. Zaradi pluženja snega pa so bile pritožbe le iz Dan in Bukovice. J. P. Uvodoma že omenjena proslava leta 1935, ob 50-letnico konjskih dirk, je bila še na travnatem dirkališču pri Čampovi gostilni, tekmovalni uspehi in uspehi pri reji konj pa so takratne odbornike vendarle tolikanj opogumili, da so pričeli misliti o novem, lastnem dirkališču. Že leta 1938 je bila ob velikem slavju dograjena nova, pol milje dolga in 8 metrov široka dirkalna proga, vendar je vojna vihra vse te pridobitve uničila. Če ob tem upoštevamo, da je v vojnih letih izginila domala celotna generacija ameriških kasačev, in povojno navdušenje za uveljavitev kmetijske mehanizacije, ki je konjerejo popolnoma razvrednotila,je tolikanj bolj pohvalno, da so se že leta 1946 našli zanesenjaki, ki so nanovo ustanovili društvo, to pa se je leto kasneje preimenovanlo v klub za konjski šport. Od takrat pa do danesso rejci konj v Šentjerneju naredili velik korak naprei, imajo številno čredo čistokrv- bila šipo na oknu in skozi odprtino splezala v sobo. Še spečega Franca sta pričela ponovno pretepati in brcati, hudo poškodovanega pa sta na koncu polila z vodo. Prvo pomoč je Zavrlu nudil krajevni zdravnik, nato pa so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili več hudih poškodb, zaradi katerih je moral ostati na zdravljenju. Nasilneža sta po dejanju pobegnila. B. B. „ • Od 29. junija 1947, ko so bile v Šentjerneju prve povojne dirke, pa do danes je bilo na šentjernejskem hipodromu kar 43 dirkalnih prireditev s 258 kasaškimi in 14 galopskimi točkami, 18 preponaških tekmovanj in celo dve konjerejski reviji. nih kasaških kobil in pomladka, njihov ponos pa je uvoženi švedski pleme-njak-kasač. B. BUDJA KEGLJAŠKI TURNIR V MOZLJU MOZELJ — Kulturno športno društvo Ciril Dekval iz Mozlja je pred dnevi pripravilo novoletni ekipni kegljaški turnir, ki sega je udeležilo kar 22 ekip iz kočevske občine. Zmagovalci turnirja so bili tekmovalci ekipe Hiti, pred Lovci in Elektro-šokom. Najboljši posameznik je bil Janez Štimec, posebno priznanje pa je pripadlo tudi edini ženski ekipi Triperesna deteljica, ki se je uspešno kosala v tako močni moški konkurenci. Požar na brzcu Pri Bregu zgorela dva vagona, v njih pa potnica iz Ljubljane BREG — Že tako šest ur zamujeni brzovlak št. 590 iz Bitole za Ljubljano je bil minuli četrtek še dodatno zadržan v tej vasici v sevniški občini. Zakaj sta se vžgala dva pulmana, ta čas še ni jasno. Vsekakor je presenetljivo, kako hitro seje ogenj širil. Prometnik na breški postaji ni namreč opazil ničesar, za prvim vsekom pa je brzca ustavil potnik z zasilno zavoro. Urno so razpeli vlak, zakaj zublji bi se lahko razširili še na preostalo kompozicijo. Potlej — bilo je po 18. uri —je vse steklo, kot je običajno v takih nezgodnih primerih na železnici. Za potnike, ki so bežali z vlaka, so poskrbeli v Zidanem mostu. Železničarji so takoj zrisali skico, kje je kdo sedeL Izkazalo se je, da so vsi potniki (na vlaku so spali) srečno ušli, razen neke ženske, kije, tako so govorili, med dimom še budila neke fante. Pri natančni preiskavai naslednji dan se je izkazalo, da je bila zla domneva žal resnična: v drugem kupeju tretjega vagona, kjer je ogenj začel svojo razdiralno pot, so preiskovalci našli zoglenelo truplo Dragice Miloševič iz Ljubljane, ki se je bila zagozdila s polnimi rokami prtljage. I. STANIČ Gasilci so imeli težko delo. Prvi so bili na kraju dogodka kajpak domačini z Brega. Sevniški gasilci so s cisternami šestkrat pripeljali vodo, na kraju pa jim je zmrznila v ceveh. Nemudoma so se želeli vrniti, vendar je avtomobiloma ob povratku zamrznila še nafta. Plameneča plastika na vagonih pa je izžarevala tako vročino, da seje povesilo mogočno podvozje obeh pulmanov. Po prvih ocenah je škode za več kot 40 milijonov dinarjev. A. Ž. (Večeruji list) Kaj mislite o padcu standarda* , "rti: Vsako soboto od 20. do 24. ure ste vabljeni na ples v hotel Kandijo. Zabaval vas boansambel Roland. 43/3-85 • kozerija» , v*?- - ‘ ■ > POMAGAJMO PERNATIM PRIJATELJEM — Hud mraz, kije zaj«1 naše kraje in obilica snežnih padavin v tem tednu, so prava poguba za mnogi ptice, predvsem slabotnejše, ki si za prezimovanje niso izbrale toplejši* južnih krajev. Naredimo jim hranilnice ali zatočišča in vanje natrosim* semen. Kruh jim več škodi kot koristi, prava poslastica pa je ptičem salori pogača, skuhana iz sala in semen. Mestni golobi so mnogim nadloga, venda* jim kljub temu moramo pomagati, saj soodvisni predvsem od človeka. (Foto1 J. Pavlin) ELEGA TSi ■i* Jožič Repič jih je preštel: sto dvaindvajset jih je sedelo v sobi, namenjeni za sestanke. Eni so kadili, drugi so se pogovarjali, tretji so zehali, da so jim čeljusti padale s tečajev. — Začenjam sestanek, na katerem se bomo pogovorili o delovanju delegatskega sistema, je pričel urejati anarhijo v celoto tovariš Predsednik. Oči so se usmerile naprej, usta so se zaprla, možgani vznemirili. — Mene motijo sestanki, ki so nesklepčni. Delegati se izgovarjajo na preobremenjenost, na • ••••••• ••• obilico dela in sestankov, je pričel prvi delegat. — To je res, vendar ne smemo pozabiti na nerazumljiva in preobsežna gradiva. Preveč je tujk. Pa ne samo to: za prejšnjo sejo zdravstvene samoupravne skupnosti sem prejel štiri kilograme in dvajset dekagramov papirjev. Je to še normalno? je penil drugi delegat in posamezniki so mu zaploskali. — Razpravo smo zastavili na napačnem kraju, tovarišice in tovariši! Ljudem, delegatom, se dobesedno upira poplava sestankov. Utrudljivi so, tematika ••••••••••e se ponavlja, gre za flancarjenje, ki ne prinaša sklepov. Če pa že kaj sklenemo, tega ne uresničimo v življenju, je žugal s kazalcem tretji delegat. — To je zato, ker prevladuje oblika nad vsebino, je zafilozofi-ral četrti delegat. — Če že govorimo o dogovorih in sklepih, predlagam, da sprejmemo sklep, da je treba sklepe tudi realizirati, seje oglasil peti delegat in posamezniki so se prizanesljivo nasmehnili. — Že nekaj let v glavnem sedimo irv govorimo. Iz dneva^v dan pa se nam veča inflacija. Cene se povečujejo tako hitro, da jim nihče več ne more slediti. Standard delovnih ljudi pada, več je izsiljenih sestankov,' najemamo nove in nove kredite, ljudje postajajo nestrpni..., je hotel dati poleta svoji misli šesti delegat, a mu je zaplombiral usta tovariš Predsednik, rekoč: »Ne dovolim metati gospodarstvo v isti koš z delegatskim sistemom, kajti gospodarstvo je v globoki ekonomski krizi, za delegatski sistem pa tega nikakor ne moremo trditi.« 0 0 0 0 1 0 TONI C.AŠPERIČ ••••••••••• 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0