V drugem mandatnem obdobju
Aktivni Šiškarji
Mineva že tretje leto drugega mandatnc-ga obdobja, odkar smo uveljavili delegatski sistem. Smo v obdobju, ko v okviru dolgo-letnega iboja za razvoj celotnega sistema so-cialističnsga samoupravljanja in stabilizacije gospodarstva na temeljih neposrednega od-ločanja delavcev o pogojih in rezultatih dela ter obvladovanja dohodka in splošnega druž-benega napredka, tudi pogledamo kakšna dela so v drugem mandatnem obdobju opra-vili naši delegati. Zato smo jih neposredno povprašali za mnenja. In kaj smo izvedeli?
Skupina delegatov za gospodarsko ter kulturno-prosvetno področje, ki delegirata delegate v zbor zdiuiženega dela Skupščine SR Slovenije sta v obdobju od izvolitve leta 197S do konca 1980 imeli 38 sej. Na teh se-stankih smo skupaj z zborom zdmženega deJa Skupščine občine Ljubljana-Šiška, s predstavniki njenega izvršnega sveta, SIS ter drugimi dejavniki razpravljali o kom-pletnem gradivu, ki nam je bilo v različnih fazah sprejemanja posredovano. Vemo, da tega ni foilo malo, vendar pa sta skupini z aktivnostjo uspeli za skoraj večino sej zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (teh je bilo 50) pripraviti stališča, predloge in pripombe na vse tiste točke dnevnih re-dov, za katere je združeno delo imelo ne-posreden interes. Vloženih je bilo tudi nekaj amandmajev. Slišali smo pohvale, da smo Šiškarji aktivni, pa delegati vseeno nismo zadovoljni s svojim delom. Nenehno si pri-zadevamo, da bi vzpostavili še bol.jše pove-zovanje in sodelovanje z vsemi dejavniki, ki so sestavni del socialističnega samouprav-nega sistema.
Pri tem tudi nenehno iščemo še boljše oblike in metode dela, s katerimi bi si za-gotovili pogoje za pripravo strokovnih in družbeno ovrednotenih stališč, mnenj in predlogov. Zavzemamo se, da bi v naši vsak-danji praksi izoblikovali takšne oblike in metode dela, ki so se ponekod že uveljavile v praksi in bi jih bilo morda potrebno samo prilagoditi našim specifionim pogojem.
Gre za še tesnejše sodelovanje z družbe-nopolitičnimi organizaeijami skupščine ob-čine ter njenimi odbori, njenim izvršnim svetom, SIS in združenim delom za pravo-časno in neposredno prenašanje stališč in mnenj delovnih ljudi in občanov, s tem pa tudi še boljšo zagotovitev temeljev sistema socialističnega samoupravljanja ter združe-vanja in povezovanja delavcev v družbeni reprodukciji.
Moramo tudi reči, da je bila skupina za gospodarsko področje pred novim letom tu-di kadrovsko okrepljena, zaradi česar bo lahko delovala v kampletnam sestavu. Prav -v zadnjem času pa je o delovanju skupin delegatov za Skupščino mesta Ljubljane, zbora združenega dela ter zbora občin Skup-šoine SR Slovenije razpravljalo tudi pred-sedstvo Skupščine občine Ljubljana-Šiška ter pri tem ipoleg ocene delovanja teh sku-pin sprejela tudi zaključke za še boljšo orga-nizacijo dela dn delovanje teh skupin.
Skupina delegatov za delegiranje delega-tov v zbor občin skupščine SR Slovenije v drugem mandatnem obdobju bolje deluje kot je delovala v prvem mandatnem ob-dobju. Le-to je reaultat dobrega in pravilne-ga evidentiranja, saj je zastopanost v sku-pini primerna (v skupini so delegati iz te-meljnih delegacij KS, OZD iin DPO). Še po-sebej je tudi~vidna povezava z DPO, še zlasti z OK SZDL kot frontno družbenapolitično organizacijo.
Skupina delegatov deluje na enak način kot skupina za ZZD (zbora združenega dela) in je imela v obdobju od izvolitve leta 1978 do konca leta 1980 38 sej. Na sejah smo ob-ravnavali kompletno gradivo za zbor občin skupščine SR Slovenije, dostikrat je v gra-divu razpravljala tudi občinska skupščina in posredovala stališča, mnenja, pobude, ka-tere  so  delegati  skupine posredovali v  re-
publiški skupščini. Pri svojem delu je sku-pina naletela na podobne težave kot skupina za ZZD (zbor združenega dela), imela je ka-drovske težave, vendar sedaj skupina deluje v kompletni sestavi.
Skupini delegatov med seboj sodelujeta in se obveščata o sprejetih stališčih in po-budah, tako da je zagotovljen pretok infor-macij.
Skupina delegatov za delegiranje delega-tov v ZZD (zbor združenega dela) Skupščine mesta Ljubljane je imela v obdobju od iz-volitve leta 1978 do konca leta 1980 28 sej. Problematika delovanja te skupine je precej podobna kot pri skupinah za zbore Skiupšči-ne SR Slovenije.
Skupine delujejo oziroma se sestajajo pred sejami zbora združenega dela Skupšči-ne mesta Ljubljane. Zelo poredkoma se do-gaja, da stališča oblikujejo skupine samo-stojno, največkrat oblikujejo svoja stališča na osnovi stališč, ki jih je pripravil izviršni svet ali upravni organ, delovna telesa občin-ske skupščine ali pa posredujejo stališča zbo-ra, seveda, če je pred tem zasedal. Na samih sejah skupine delegati največkrat postav-l.jajo delegatska vprašanja, redkeje delegat-ske pobude, zelo redko pa stališča.
Pri vključevanju delegatov v delo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane pa naletimo večkrat tudi na težave, posebno takrat, ko zbor združenega dela Skuipščine tnesta Ljubljane zaseda neplanirano — to je največkrat v primerih, da obravnava pose-bej aktualne dnužbene probleme ter je po-trebno sejo sklicati v zelo kratkem času. V takih primerih je potrebno nekaterim de-legatom podaljševati mandat, ker se morajo udeležiti ene ali tudi treh sej zaporedoma.
Pri samem sodelovanju na sejah Skupšči-ne mesta Ljubljane ugotavljamo, da delegati še kar aktivno sodelujejo v razpravah, ven-dar pogrešamo medzborovska usklajevanja stališč pri obravnavi tistih zadev, do katerih so zavzeli zbori občinske skupščine enotno stališče, posebno v vprašanjih, ki so v pri-stojnosti Skupščine mesta Ljubljane kot po-sebne družbenapolitične skupnosti in za ka-tere so delovni ljudje in občani še posebej zainteresirani.
Tudi skupina delegatov za zbor združene-ga dela Skupščine mesta Ljubljane je nale-tela na kadrovske težave, saj je nekaj dele-gatov skupine izgubilo mandat, tako da je bila skupina kadrovsko okrnjena. Tudi ta problem smo rešili z imenovanjem novih delegatov, tako da skupina deluje zopet v kompletni sestavi.
J. G,. Ž. I.