Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Na mesto rudarskega Badkomisarja Salomoaa, kije pi-estavljea v Št. Poltea, pride v Celje rudarski aadkomibar Franc AggermanB pl. Belleaberg iz Briixa aa Českem. S pošte. G. ViBcencu Zorko v Št. Aadražu v Slov. gor. se je podelilo tamosflje mesto postBega odpravitelja. S šole. Okrajai solski svet celjeki je izrekel v svoji zadaji seji zahvalo g. Francu F r i e d r i c h, aačelfliku okr. šolskega aveta v Libojah, za ustaaovitev tamosnje solarske kuhinje, ia tamosBJemu Badučitelju g. Jožefu KosefliBa za otrokom podeljeae obede. Preraemba posesti. Papirao tovarBo v Jurkloštru je kupil jurklošterski graačak za 16.345 K. Mariborske novice. V mestu, posebao v Graškem predmestju so se zadaji čas bibožile tatvine. V več staflovaajih je bila u k r a dena obleka, mleko. žemlje itd. Sledajič so vendar prisli Ba sled tatiei. V Tegetthofovi ulici so zapazili dae 24. t. m. aeko žeasko, kako se je hotela vtihotapiti v aeko staBovaflje. Predao pa je prišla policija, zbežala je žeaska ter se skrila v Caraerijevi ulici v klet aeke hise. Tam so jo zasledili ia prijeli. Ime ji je Marija Los cher \n je doma iz Goraještajerskega. — V Studeacih pri Mariboru so v noči od 26. Ba 27. t. m. Bezaaai zlikovci spustili voz, aabasaa s posodo po cesti, ki pelje mimo cerkve sv. Jožefa proti Dravi. Ne le samo vsa posoda ampak tudi voz je močao poškodovaB. Upamo, da bo oroŽBištvo zasledilo storilce. — Pri mariborskem ob&Bskem svetu se sedaj izdelnjejo določbe, s katerimi bi se prepovedali s 1 o veBski napisi aa prodajakah. Od 24 tisoč prebivalcev so Bašteli v Mariboru čez 4000 Slovencev ia veadar si upa mestai svet krsiti prarico tem 4000 Sloveacem. Visje oblasti so dolžae ta aepostaven sklep preprečiti oziroma istega razveljaviti. — Kje da bo stal Bovi most, se sedaj še nič Be ve. Nekateri ga hočejo imeti od glavaoga trga do Bergstrasse, drugi pa v Badaljevaaje Vitrinjske ulice. V aadaljevanju Badgasse, kjer bi bil most Bajpripravnejši ia najceBejsi, ker bi ae bilo treba aa levem bregu Drave aič odkupiti, na desaem pa samo nekaj biš, pa nočejo zidati, ker bi s tem prišel ^Narodai dom" aa prelep prostor. Nasi Nemci ae privoščijo Slovencem uiti eae ugodflosti. — V sredo, dae 29. t. m. popoldfle se je vstrebl Otmar Koroscbetz, sia trgovca. Ustrelil s^ je v seace. Ker se ai bil takoj mrtev, prepeljali so ga v bolaisaico, kjer je pa kmalu umrl. Umrl je povsod dobro pozaan ia čislaa Janez Lopič, posestaik v Cirkflici pri Št Ilju v Slov. gor. Bil je vrl Barodfljak! N. v m. p.! — V Št. Uju v Slov. gor. je umrla dne 27. t. m. gospa Marija Reppaig. Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah se aam poroča: Tudi pri aas so, kakor v Slatifli, Bezaaai zlikovci položili čez tir debela debla en kilometer od postaje. K sreči je pa poštBi vlak do postaje samo tisčal debla ia se ai zgodila torej aobeaa aesreča. Orožaistvo je prijelo kočarska siaa Fraaca ia Jožefa Hauptinann, ki sta oba na sumu, da sta to storila. Št. Ilj v Slov. gor. Pretekli tedea so orožaiki nekega šolarja iz slavae n e ru š k e so le goaili nekaj časa po Šentiljn, potem pa so ga odpeljali v Maribor ia ga tam izročili okroŽBemu sodišču. To je pač Badepolaa mladiaa! Ib katero solo obiekuje ? SI a v b o aemsko šolo! Žal, da so otroci nemško šole večinoma otroci sloveBskih starisev. Sprejmejo jih radi v nemsko solo, samo da je večje število! Zato je aekdo prav rekel: B6e jim je samo za to, da imajo polae klopi, jim tudi jaz posodim — par telet, da jih tam privežejo, bo pa večje število." Imenitaa misel! Ne BauČijo se v aeaiški soli itak otroci ae mBOgo, samo da je večje število. Dela pa otrok, kar sam hoče, saj nčitelja ae razume, kadar daje dobre aauke. Zato pa tudi zunaj šole ae zna brzdati svojih strasti, če se tega ae aauči že v šoli, ia tako mora kmalu vmes poseči žandar in sodnija. Slovenski starisi, ki ste bili dozdaj tako slepi, ali »e varo še tudi zdaj ae bodo odprle oči! Vi ste pošteni, kakšai pa bodo vasi otroci, če hodijo v taka aole? Ne kopajte prezgodajega groba sebi ia svojim otrokom! Sv. Peter pri Mariboru. Posestaik A. P. v Malečaiku je prodal trgovcn K. v Maribor v soboto Ba prazaik MarijiBega Ozaanenja scbo. K. pa ai mogel čakati in je se isti daa poslal po seao. Godrnjaje so mn morali domači pomagati pri nakladanju. Ni pa se bilo seao pri kupcu, že je začelo goreti pri posestBiku P. Tatvine v Dogošah. V Dogosah pri Mariboru so se začeli zadaji čas oglašati tetovi pri perutniBi ia pri žitu v kaščah. Mifloli tedea so prijeli tri tiče, ki so te stvari odaasali ia sicer: Janeza Hazabeat, Jožefa Pauko ia Frica ^Auda iz Št. Miklavža. V Št. Janžn na Dravskem polju razsajajo med otroci ospice ia skerlatica; nmrlo je v kratkem času okoli 20 otrok, toda solske oblasti vkljub temu ne zatvorijo sole. V Vitanju so zmagali pri obč. volitvah posiliflemci. Za župana je bil izvoljea dr. Rud. L a u t a e r, okr. zdravaik. Pri Trbovljah so Basli v četrtek, dae 23. t. m. v Savi priplavljeao moško truplo. Snmi se, da je najdeni aeki rudar, ki je izgiflil febraarija v Žagorju. Iz Moravec pri Mali Nedelji. Pri Bas se začenja vesela spomlad. Imeli bi se je veseliti, toda pri nas vNovemvrbuje vse drugače. Orožaiki so Bam spravili same moČae može pod ključ. Seme nŠtajerca" moČBO klije. Kajti edea pristaš ga že od laaskega leta pridflo zaliva v Mariboru ia drugega so mu poslali ta mesec pomagat, tretji pa se mogoče pride. Murska železnica izdaja samo Bemške tiskovifle na celi progi RadgOBa-Ljutomer. Ali res aaši poalaaci ae morejo opozoriti vlade ia je s svojim uplivom prisiliti, da se ta krivica, ki se godi gloveBskemu ljudstvu na Murskem polju, odpravi. Tega bi si Čehi ali ltalijani nikdar no pustili dopasti, železnica in njeai uradniki, seve po večiai Nemci, so za nas, ne pa mi za aje. Muropoljci, kje je Vaš narodai poBOS? Železflica, ki smo jo aajveč mi z Bašimi prispevki postavili, je dolžna in BJeni nradaiki nam dajati dvojezifiae tiBkovifle, drugače pa v boj, dokler se uradne krivice te vrste ne odpravijo. V Žitnicah so zopet izvolili za občiflskega predstojflika g. Jožefa Č r b 6 e c a in ia to desetokrat. Torej je že čez 30 let v tej častni službi. Redka^ prikazen. Čast mn! V Mezgovcih pri Moškanjcih se je miflole dai vršila volitev novega občiflskega odbora, ter so bili izvoljeai v odbor sledeči možje: Jožef Cizerl, Mihael Cus, Jakob Ve seajak, Fraac Čuš, Martia Čuš, Simoa Pukšič, Jožef Šešerko ia Jakob Breačič. Pri volitvi občiaskega predstojaika bil je zopet izvoljea jako priljubljefli m občečislaai Jožef Cizerl, a ker ta m hotel več prevzeti tega bremena, bil je izvoljen Jakob Breačič, sib znanega tovaraarja pri Ptuji. Bivsemu predstojfliku Jožefa Cizrlu izrekla se je posebna zabvala za fljegov trud ia požrtvovalflost, katero je imel v svojem gestletaem delovaaju osobito pri stavbi krasne kapelice. Ogenj. Zgorela je v aoči 26. t. m. Fereačeva vifličarija v KraboBoškem vrhu. Vifličarka je dobila prav hude opekline. Bela zastava je vibrala iz vranskega sodišča od sobote opoldae do 7. ure v aedeljo zvečer, v zBameaje, da je bila v tem času jetflisflica brez prebivalcev. Ukradena krava. V Lesičjivasi pri Poljčaaah je bila ukradeaa posestaiku Petru Podgorseku v aoči od 14. aa 15. t. m. breja krava. Isto boč je aekdo ajegovemu sosedu Juriju Robarjn ukradel sena. Takrat se je še splosao sumilo, da je to storil edea ia isti tat. Orožflištvu se je posrečilo Bajti kravo blizu Slatiae. Tat Štefaa Strmšek iz Staaovskega je že zaprt. Celjske novice. Umrl je dne 23. t. m. neruski trgovec Jožef Hasenbichl. — Miaoli tedea so boteli prepeljati posestnico Evo Podlešflik iz Brezja v tukajšnjo bolaišnico. Na potn pa je postalo bolaai vedao slabse. Blizu Gaberje je nasloBila žeaa svojo glavo aa rame svoje hčerke ia ^zaprla oči. Hčerka je mislila, da spi, zato jo je lepo držala do bolaiŠBice, kjer je še le videla, da je žeaica med potom umrla. Mrtvo trupl« 80 prepeljali v mrtvasaico okoliškega pokopalisča. Talijo za rešitev življenja je prejel Jaaes Zdovc, kmečki sin v R i f e b g o z d u pri Laškem, v zaesku 52 K 50 v., ker je dae 21. augusta m. 1. resil aa Psarjih iz Savinje Rozalijo Sevsek, ki se je že potapljala, čeravao je bil tudi sam v smrtfli BevarBosti. Kmetje in sadjarji, pridite si po cepiče ! Gospod Antoa K o 1 e b c, trgovec v Celju ima veliko zalogo cepičev, jabolčflih ifl hruskovih. Vsakdo, kdor hoče kaj cepiti, se labko oglasi pri g. Kolencu za cepiče in jih dobi, kolikor potrebnje, brezplačao. Zakaj je vlada inienovala za cestne komisarje v celjskem okraju same Nemce? Zato, da ti Bemski cestai komisarji jemljejo Barodflim kmetom zaslužek pri vožnjah ter ga aaklonijo takim, ki so, ali vsled zaslužka postaaejo ^deutschfreuBdlich". To smo že v zadajih daeb v več slučajih opazili. Doktor Schurbi je v svojem področju dal vožaje za ceste samim posiliaemcem. Tako vladni ia aemški bratci — skupaj vozijo! Iz Laškega. Ob priliki aabora dae 24. t. m. se je vnel med rudarji iz Trbovelj v gostilai Webra ljut boj z noži, čegar posledica je bila par zlomljeaih stolov, zdrobljeaih šip ia precej rafljencev. Nekaj teh bojevitih faatov se je odpeljalo v zapor, aekaj težko raBJeBih pa r bolfliŠBico. V dobrnskih toplicah je tudi v zimskem času marsikaj veselega. Karjepa veselo za druge ljudi, ai pa veselo za top^iskega vrtBarja Pirtoscbeka. Pravijo, da mu bodavBO par dai ai disalo jesti. Gospodiflja Ba Božflikovem, ki je soseda toplic, dala mu je bojda požreti tako debelih, da je imel dovolj. Vzrok temu je bil, ker je Pirtoscbek onemogočil praaje aa prostoru, kjer se topliška topla voda izteka v potok. Pirtoschek ge izgovarja aa ravnatelja, pa čudao, da mn nihče ne verjame. EnoglasBO mn je vsa Dobraa privoščila ploho, ki jo je moral preaesti. Slisi se, da .se Pristoschekova zvezda pomika na zapad. Sicer se .pa mislimo v kratkem baviti BataBČaeje s toplico. Neprijaznost uradnikov proti kmetom. Temeljem § 19. tisk. zak. z dae 17. grudna 1862, št. 6 drž. zak. za leto 1863, sprejmite v Vaš gori imeBovafli list k poročilu v listu st. 11 z dae 16. snšca 1905 pod Bapisom: nNeprijamo8t uradaikov proti kmetom" sledeči uradai popravek: Ni ree, da je, ko je vstopil kmet dae 14. t. meseca v sobo št. 23—25 tukajžajega okrajaega sodišča in botel izraziti aeko željo, — v prvi sobi sedeči uradnik začel kričati nanj in da kmeta niti poslušati ai botel. Res je marveč, da je uradnik kmeta sicer aajprej oposoril na to, da danes ni uradni dan; potem pa ko je kmet omeail, da ae utegae vselej priti, nradnik poizvedoval, kaj da kmet želi in da je uradnik na podlagi teh poizvedeb kmeta podučil, da zamora svojo zadevo opraviti ali pri zetnljeknjižem uradu ali pri kacem c. kr. notarju v Mariboru. — Predsedništvo c. kr. okrožaega sodisča v Mariboru dae 27. Bušca 1905. — Perko. Tako se dela z vinogradniki! Viaarski odsek državaega zbora priredi posvetovanje zaradi aovih postav za viaogradflike. Za Štajersko pa je poklicaa kot izvedenec k temu posvetovaaju eamo mariborski mesčaa ia trgovec z viaom Karl Pfrimer! Kako bo ta zastopal koristi viaogradflikov, si labko mislimo. n\ boj proti alkoholni kugi" je naslov majhni brošurici, katero ,je prestavil iz nemsčiae g. A. Ogoreloc, aadučitelj pri Sv. Barbari v Halozab. Brosnrico ima v zalogi pisatelj. Pomladanske orožne vaje odpovedane so pri naslednjih vojnih oddelkih vsled ukaza vojaega ministerstva in sicer bi se morale vršiti za rezerviste bosBiškega polka st. 2 (Gradec), lovskih bataljoaov et. 5 (Trbiž), st. 17 (Judeaburg), št. 21 (Bruck ob Muri) ia st 29 (Gradiška) od 15.—27. maja 1.1.; dalje za aadomestae rezerviste Bavedenih bataljoaov v istem čaau; — koačao vaje dragoaskega polka st. 4 ia hnzarskega polka št. 6 — vsi določefli 3 termiBi: 1. maja, 15. maja in 29. maja. Za draga krdela določeae vaje ostaaejo v veljavi. Povod omefljeBi odpovedi vaj v ukazu n i a a vejdea. — Tudi ni določea kak drug čaa. Slovenska Šolska Matica v IgubIjani je začela razposiljati svoje letos izdaae kfljige. Udje dobijo sledeče kajige: Pedagoski letopis, IV. zvezek, uredila H. Scbreiaer in dr. Jos. Tomiflšek; Učne slike k j^jndakosolskim berilom, drngi del, II. snopič, nredila H. Schreiaer ia dr. J. Bezjak; Realna kajižnica, I. del, IV. snopič, zgodovinska učna 8bov za Ijndske sole, opisuje prof. J. Apih. Poljedelska razstava ee vrši vsako leto v kraljevem zveriajaku v Pragi. Letos se udeležijo te razstave tudi Hrvati. Poaredoje češki trgovski mnzej, ki je prepustil za hrvatske razstavae predmete dvo sobi. Hrvatski listi z odusevljeBJem pozdravljajo stik bratskih narodov na gogpodarskem polju. Kako se od sedaj naprej list naroča? Od sedaj aaprej ae bo treba aaro6nikom več pisati požtDih nakaznic, ako bodo pošiljali naročnino za naše liste. Treba je iti samo na pošto, tam oddati naročnino za celo leto, pol leta ali četrt leta m požtniflo 10 v., povedati nradaikn, ta ia ta list želim dobivati, tukaj plačam naro^nino za ta ia ta čas, aato da uradnik potrdilo za vplačaao svoto ia list je aaročeB. Seveda se labko pošlje Baročaifla tndi kakor do sedaj po poitni nakaznici. Društvena poročila. Studenice pri Poljčanah. V zadaji številki nSloveB8kega Gospodarja" je uaznanjeao za prihodnjo aedeljo podučao predavaaje, a se bo vršilo sele drugo aedeljo, dae 9. aprilapojutraBJemsv.opravilu. Stara cesta. Pri Bas aa Stari cesti vrlo aapreduje pevsko drnštvo pod vodstvom g. aadučitelja I. Tomažiča. Prav iskreao se mu zabvaljujemo za ajegov trnd, katerega ima z nami. Bog daj, da bi nas še mnoga leta podučeval lepih pesmic. Sv. Jurijj ob očavnici. Dne 25. snšca po večeraicah je zborovala ^Dekliška zveza"; aa vzporedu je bilo žeasko vprašaaje m razaoterosti. — Dae 26. aušca po večoraicab je imela shod ^Mladeaiška zveza"; govorilo ge je Bo avstrijski ustavi (miBistrstvib, delegacijah, o pragmatiški sankciji in o avstroogrski pogodbi 1. 1867)" ter o predmetu: ^Redilaa in zdravilaa moč medn." Ljutomerska kinetijska podružnica. Na zborovaflju c. kr. štajerske kmetijske drnžbe v Gradcu dae 24. marca ja predlagal odposlaaec Mursav imenn ljntomergke podružnice, naj 86 izberejo posteni posestfliki ter se jim izposlnje deželna in državaa podpora za manjse trsaice in uzorae viaograde, iz katerih bi 86 za določeae ceae oddalo trsje deželi ia državi, ker njenim zavodom večkrat zmaajka trsja ia ae morejo ugoditi vsem Baročilom. Nemški poslaaec Malik je zopet pokazal svojo ljubezea do Slovencev ter govoril proti predlogu bIoveB8kega zastopaika. Toda družba je pritrdila Mursovemu predlogu. Iz Skal pri Velenju. Dne 26. marca ob 3. uri popoldaa vršilo se jo pri nas dobro obiskovaBopredavaaje g. potovalaega učitelja Goridaaa o umBem gogpodarstvn. Povdarjala sejezlaeti potreba stanovsko zavesti med kmetskim ljudstvom. Naj bi žc zgiaila tista brezbrižaost ia pa aevedaost, ki sta glavni oviri aapredka. Eot vzroki propada kmetskega stanu ao se aavajali: Poleg pomaBJkaaja 8trokovae izobrazbe iB strokovne 8olidarBOsti sedaaji davčai aistem, vsled katerega le posestnike zadevajo občinske, okrajne ia deželae donlade, dočim jih ne pla- čujeta ni bogataš, ni uradnik; aadalje to, da jesiflovi za previgoko ceao prevzemajoodočetov poscstva; pri določitvi desetka se ae gleda, ali Bi posestTO že obremefljeno z dolgovi; tudi to, da si kmetje brez nujne potrebe in BepremisljeBO izposojajo Ba svojo posest visoke kapitalije ter zakopljejo tako vedao globlje v dolgove, je vzrok propada. Velik aarodeB greh je slednjič zapravljivost, zlagti pijaačevanje. Glavae paBoge gospodargtva, ki ge izplačajo daadanes, so sadjarstvo, vinarstvo ia živiaoreja. Sadi se naj malo, a dobrih vrst, ravaotako senaj redi le malo glav živine, a te dobro zlasti v prvem letu Zemljišča naj se racioaelao obdelujejo; kdor aa malem zmore dosti pridelati, tisti sme biti poflosen, Be pa kdor ima obširao in slabo obdelaaopogestvo. Ker mislim, da bode bralce BSIov. Gospodarja" te misli zaaimale, zatojih tukaj priobčujem. Naše bralflo društvo že šteje Bad 60 rednih članov, ki pridao bodijo prebirat ob nedeljah same dobre liste: SloveBec, Slov. Gospodar, Domoviao, Domoljub, Cvetje, Glasnik, Bogoljub, Kmetovalec, Narodai Gospodar. Novi list, DružiBgki prijatelj, Vrtec, Dom in Svet i. dr. Tadi kajižBica se siri; vsi, ki jim je mar prava Ijudska izobrazba, se prosijo, da podpirajo drustvo ali gmotao, ali pa s časopisi in knjigami. Česar pa se pogrešamo v šaleški dolini, je mladinska orgaflizacija. Vse spi, toda o tem kaj drugekrati! Društvena naznanila. Sv. Jurj ob Ščavnici. V nedeljo, dne 2. aprilapo vefcernicah zboruje v šoli nMladeniška zveza". Na vzporedu so govori: o zemljiški knjigi, o avstrijski ustavi (pogodba z Ogrsko, delegacije, zadeve), o zdravilni in redilni močivmedu i. dr. Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri nas je splosna navada, da se na velikouočni pondeljek Btari in mladi vprašujejo: Prijatelj, kam gremo danes ? Za odgovor se ti vsak prav možato odreže, v ^Emavs". Ta dan gre se na razne kraje v gostilne popivat, kjer pa navadnoni najti dušne zabave. Naša mladina bralnega društvapa hoče vsem, ki imajo voljo letos romati v trg Emavs prirediti ondi prav pošteno zabavo. Naše bralno društvo priredi toraj dne 24. aprila, to je na velikonočni pon-deljek veselico z gledaliiko predstavo: rPožigalčeva hŁiu. Natančni vzpored objavimo pozneje. Torej, k sv.Jurju na velikouočni pondeljek ! Uiit. društvo za ptojski okraj zbomje v četrtek dne 6. aprila t. 1. po naslednjem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. 0 najnovejšem slov. pesništvu. Preda-vateij g. dr. Komljanec. 3. Razgovor o referatih a) in b) letošfje uradne konference. 4. Društvena poročila in nasveti. 5. Posvetovanje o delegatih k deželni učit. konferenci. 6. Razgovor o zelo zauimivih točkah Ijubenskega učit. drnštva! Zafcetek ob '/j1u- u« dopoldne, ker g. predavatelj pozneje nima časa. K prav obilni udeležbi vabi J. Kopi6, t. č. predsednik.