St. 243 mMmMm iivMMii poo1 hol F. P«rie. Lastnik tiskanu imI* m nietM L 7,—, 3 meaeo* ^ X* laoMmstvo mesečno 9 lir vet — iti ciiiiMccBta putu ti \ Uredoiitvoi ulica it. Fran Cilka poiiijajo uredni«*« VrvliSTki^* vračajo. Ll®«*} Tisk tu -rrtiUAHiLt^11^0® jI leto L ' a urednik- — uprave it 11-57. II Trstu, v totrtek 15. oktobra 1935. DINOST Posamezna številka 20 cent. Letnik H Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi »c računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 60 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, ogla« denarnih zarodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 c«nt. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglas naročnina in reklamacij« ae potiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uU<>\ sv. FranČiSka AsiSkega Štev. 20. I. nad. — Telefon urednica in uprave Ji-57. Pansiavlzem Fašizem proti nasiljem? M mm Mifti V Beiffiill V rev* «Slovansky pfelded* razpraj^ ^eho'tlovaški mmi*ter f BeneS o problemih ^vansk« polfh^. IWbno se bavi 9paiwlavizmom n>ego rim razvojem, zrakom m današnfim sta-nčem ter ga motri kot poktićno doktrino. Dr. Bene* posveča v svojem znanstvenem delovanju že dolgo časa slovanskim vprašanjem sistematično pažnjo. • V svojem članku o panskvrzmu skuša točnejše označiti vsebino tega pojma, Ugotavlja pred vsem, da je pojm panslavizma vsebinski in razvojno zelo kompliciran in raznovrsten. V najširšem smislu besede se te panslavizem smatral kot idejno in praktično gibanje, ki^e imelo za cilj ujedinjen,e vseh slovanskih narodov, pred vsem v političnem pogledu. V resnici pa so se s panslavizmom označak zlasti stremljenja ruskih krogov, ki so imeli za cilj sodelovanje z balkanskimi.Slovani in njih politično podporo. Pod panslavizmom se je razumelo tudi prizadevanje Rusije za pridobitev Carigrada. V najširšem smislu besede se je označaio s panslavizmom vsako izrazitejše naglašanje bližnjega sorodstva med slovanskimi narodi, njih vzajemno sodelovanje in celo tudi kulturno skupnost. Če si ogledamo panslavizem kot politično komponento zgodovine slovanskih narodov od konca napoleonskih vojn pa vse do začetka svetovne vejne, vidimo, da je prešel raznovrstne faze. V prvi polovici prejšnjega stoletja je mnogo vplivala na panslavizem ruska politika. V drugi polovici pa splošne mednarodne politične razmere. V politiki ruskih vlad od Nikojala I, do Nikolaja II. so se izražala v slovanskih stvareh, a v različnih oblikah, štiri dejstva: nejasne tendence vseslovanske solidarnosti brez konkretnega polit, izraza; nacijonalni partikularizem, ki zahteva popolno spoštovanje poedinih narodnosti tudi r.a ruskem ozemlju; slovanoftl stvo, pretvarjajoče =e postopno v politiko, ki pa je kasneje nagla^alo geslo ruske reakcionarske politike: narodnost; prav osi a v je, sa-modržavje, ki je vodilo v svojih računih stremljenje po ujedinjenju in vkupnosti pred vsem in izrecno pravoslavnih Slovanov; končno ruski nacionalizem, ki je stremel po ekspanziji na BaJkanu in prehajal v panrusizem, ter nanj naslanjajoča se vladna politika, ki je istočasno izrabljala gesla o osvobojenju Slovanov, katere je podpirala v Inozemstvu, na ?vojem ozemlju pa - je brutalno in brezobzirno zatirala slovanske narodnosti V vsem tem se vidi nejasnost v pogledih in v poznavanju vsebine takozvanega slo«-vanskega problema s ploh t deloma pa stremljenje po politiki, ki bi bila v ožjem interesu Rtrsije. Dosledni} odpor /aaplram Poljakom in Ukrajincem, stalno in tenden-cijozno irtevetenje Slovanstva z rusko narodnostjo, a končno odpor proti demokraciji in napredku, pokazujejo, f^lj^« _ V«* oseb Kakor se dojznava, je prišlo v vprašanju; * pogrešanih vzhodnega pakta do znatnega zbliianja.' r b Z1Z pittilciov v rimski »Krajini RIM, 14. «Agenzia della Capitale» poroča, da bo po nedavnem ,sklepu ministrskega sveta imenovanih s kr. ukazom 212 poteštatov za razne občine rimske pokrajine. Novi poteštati bodo nastopili svojo službo 1. januarja 1926. Boj med vleds in ipdzicij« ne Grškim ATENE, 14. Zaradi položaja nekdanjega voditelja revolucije PlasHrasa je nastalo v Atenah veliko razburjenje, ker domnevajo, ____ da ima resne namene in da bi se sicer ne «Na ukaz višjih [skril v Atenah. Do sinoči Plastirasa še niso j-zs-ledili. Boj med vlado in opozicijo stopa v odločilno fazo. Nekateri člefri razpušče-nega parlamenta skušajo doseći sporazum med vlado in opozicijo, pa doislej zaman. Sinoči se je Pangalos posvetoval z ar-madnim poveljnikom ter je izjavil, da bo vlada vsakogar uničila, ki bi kršil javni red. Hude "kazni so določene za one, ki skri-. ajo Plastirasa. Te odredbe so baje naperjene celo proti bivšima ministroma Papan-dreu m Papamondelonu. ki sta bila predvčerajšnjim aretirana. Novo pretrganje železniške proge v Ka-labriji COSENZA, 14. Radi silnih nalivov v zadnjih dneh, ki so že povzročili strašno nesrečo pri Roccelli, je bila pretrgana železniška proga na progu Corigliano - Ros-sano. Prtljage se prenašajo in potniki morajo peš čez mesto, kjer je zveza pretrgana. Ugibanja glede italijanske misije za vojne dolgove RIM, 14. Agencija «di Roma> ugotavlja, da pričakujejo politični in finančni krogi z napetostjo prihod italijanske delegacije Washington. Ti krogi da izključujejo, da bi mogel negotov izid francosko-amerišk'h pogajanj za poravnavo vojnih dolgov vpli vati na potek tozadevnih pogajanj med Združenimi državami in Italijo. Z ozirom na italijanske dolgove je ame riško javno mnenje dobrohotno razpoloženo, ampak zelo previdno. «Washington Post» ugotavlja v nekem svojem članku, da se je le en ameriški pešpolk boril na italijanski fronti, medtem ko sta stala: dva miH'jona sinov Združenih držav na frontah Francije, ter zaključuje z ozirom na odhod italijanske komisije v Washrngton na pogajanja za ureditev vprašanja dolgov svoja izvajanja tako-le: «Tega prianerjevalnega dokaza hvaležnosti obeh držav ne smejo ^prezreti Združene države». Italijansko nvsliilskl spor poravnan DUNAJ, 14. «Politische Korrespondenz» objavlja: Na seji državnega sveta z dne 1. oktobra 1925. je socijalistični poslanec dr. Ellenbogen v svojem govoru napadal italijanskega ministrskega predsednika Muissolinija. Radi tega je zahtevala rimska vlaoa, da se avstrijska vlada pismeno opraviči »pričo neprimernih besed, ki jih je izgovoril soci-jalistični poslanec Ellenbogen v dunajski zbornici. Avstrijski zunanji minister je včeraj italijanskemu poslaniku na Dunaju predložil noto, v kateri avstrijska vlada obžaluje Ellenbog^iove napaide na italijanskega ministrskega predsednika. Kraljeva italijanska vlada je vzela z zadoščenjem na znanje avstrijsko opravičilo. S tem se mora smatrati italijansko-avstrif ski spor za poravnan. Plimo de Rivera — vojvoda MADRID, 14. General Prano de Rivera je bil imenovan za akbrakega vojvodo. liemttja vstopi v Društva narodov Ugoden potek locarnske konference — Varnostni pakt se podpiše v soboto BERLIN, 14. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, se je v Locarnu dosegel načelen sporazum glede vstopa Nemčije v Društvo narodov. Sporarum se je hatje dosegel na temelju zatrdila zaveznikov, da se Nemčiji ne bo treba udeleževati vojaških sankcij držsav, včlanjenih pri Društvu narodov, dokler se ne spremeni njen sedanji vojaški položaj. Tudi glede nemških obveznosti pri gospodarskih sankcijah se bo šele določila posebna kompromisna formula. Glavne težave, ki so ovirale nagel razvoj locarnske konference, so po mnenju vladinih krogov odstranjene ter ni sedaj nobenega načelnega zadržka za končno vel javni sklep varnostne pogodbe, kar potrjujejo tudi najnovejši francoski uradni komen tarji. Državni tajnik Kemptner, ki je nocoj dospel semkaj, bo jutri poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o položaju locarnske konference in se bo nato čimprej vrni! v Locarno. Ve-sti o krizi pri poga janjih, ki so se razširile v zvezi s povratkom Kemptnerja v Berlin, so neresnične. O spornem vprašanju, ah je diskusija glede vsfcopa Nemčije v Društvo narodov končnoveljavno zaključena, doznava švicarska brzojavna agentura, da je kompleks vprašanj, ki je v zvezi z vstopom Nemčije v Društvo narodov, skoraj popolnoma razčiščen, vendar pa je bil odstavljen do zaključka pogajanj, kjer se bo v okvirju ostalih problemov ponovno pretresel. LONDON, 14. V poročilu. «Westminster Gazette» iz Locama se zatrjuje, da vprašanje izpraznitve koelnske cone ne bo povzročalo težav. Ker je bila dovoljena .organizacija nemške varnostne policije, so si zavezniki edini v naziranju, da glede raz-orožitvenih zahtev za Nemčijo ne bo nobenih težkoč, tako da bi bilo mogoče določiti približen čas izpraznitve, če bi se Nemčija izjavila, da je pripravljena vstopiti v Društvo narodov. LOCARNO, 14. Posebni poročevalec \Volffovega urada poroča: Danes dopoldne se je zglasil poljski zunanji minister Skrzynski v hotelu Esplanade, da obišče državnega kancelarja dr. Luthra ki se nato razgovori z zunanjim ministrom dr. Strese-mannom. Obisk pri državnem kancelarju, ki ga je napravil Skrzynski samo iz uljudnosti, je trajal 10 minut. V razgovoru z dr. Slresemannom, ki je trajal eno uro, se je razpravljalo o vzhodnem vprašanju in v J uriš ti so se na podlagi čl. 15. tn 16. pakta Društva narodov približali posredovalni formuli. Juristi 30 zborovali dopoldne in popoldne. Njihovo glavno delo se je omejevalo na to, da bi našli posredovalno formulo, ki naj bi po možnosti izključila vtis, da bi bilo garantiranje naperjeno proti komu. Garancija naj bi stopila v veljavo avtomatično v primeru neizzvanega flagrantnega napada. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil z ozirom na razsodiščne pogodbe s čeboslovaško im Poljsko, da so juristi izvršili dobro delo in da je pot do pogodb izravnana. Sme se upati, da bodo pogodbe še tekom tega tedna podpisane. Tudi francoski zunanji minister Briand je izjavil, da se bo konferenca končala še ta teden. LOCARNO, 14. Nemški državni tajnik Kemptner, ki je odpotoval v Berlin, da poroča svoji vladi o položaju locarnske konference, se povrne jutri. Pogajanja v Locarnu so dcfspela tako daleč, da se bo najbrže v petek sklenil renski dogovor med zavezniki in Nemčijo; v soboto pa bo podpisan garancijski pakt. Konferenca bo pričela jutri proučevati arbitražne dogovore in sicer: arbitražni dogovor med Nemčijo in Francijo, med Nemčijo in Belgijo, med Nemčijo in Poljsko in med Nemčijo in Čehoslovaško. PARIZ, 14. Agencija Havas poroča iz Locama: Konferenca je danes znatno napredovala. Jutri bo proučevala varno«? ni pakt, na podlagi katerega sme Francija intervenirati v zadevi izvrševanja vzhodnih arbitražnih dogovorov. Treba je torej še določiti vsebino nemško-poljske in nem-ško-čehoslovaške arbitražne pogodbe. Konec francoske stauke Stavkujoči se vračajo na delo — Noben državni uslužbenec se ni udeležil stavkovnega gibanja PARIZ, 14. Komunistična stavka se je popolnoma izjalovila. Notranji minister je v tej zadevi izdal naslednje poročilo: Stavka se je v vseli ozirih izjalovila. Lahko rečem, da srno istorili vse potrebne korake za vzdrževanje reda. V veliko zadoščenje nam je, da smo imeli uspeh. Danes predpoldne se je vršila \ kabinetu ministrskega predsednika seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik je obrazložil svt^je vtise glede stavke ter ugotovil, da se ni noben državni nameščenec udeležb stavke. Radi tega je predlagal, da se razveljavijo vse kazni, ki so bile diktirane proti onim poštnim uradnikom, kateri so ise pred nekaj tedni udeležili dvourne protestne stavke. * Danes so se vsi stavkujoči povrnili na delo. Burna seji v avstrijski zbornici radi priključit veneta vprašanja DUNAJ, 14. Na današnji seji parlamenta so socijalni demokrati izredno ostro napadli zunanjega ministra dr. Matajo, kateremu so ;Očitali, da sistematično sabotira priključitev k Nemčiji. Prišlo je do burnih prerekanj, ki so se pozneje spremenila v dejanske napade ter se je morala seja zaključiti. Govori se o možnosti vladne krize, ker vladne stranke, posebno krščanski socijalci pod takimi okolnostmi nočejo prevzeti odgovornosti. Sklicanje francoske zbornice PARIZ, 14. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo vlada« sklicala zbornico 27. oktobra. Toh! kongres ruskih prstlrevoiudlinorief no Dunaju DUNAJ, 14. Neka dunajska časopisna korespondenca javlja, da je prejšnji teden zaključil svoja posvetovanja, tajni kongres ruških protirevohicijonarjev na Dunaju. Kongresa se je udeležilo 108. delegatov in je bil strogo zaupen. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki protiboljševiške tajne organizacije v sovjetski Rusiji. Delegati iz Rusije so pojasnilil '.sedanji položaj v Rusiji. O tem' poročilu se je razvila živahna debata. Kongres je ugotovil, da je bilo delovanje ruskih emigrantov v inozemstvu brez vsakega pozitivnega uspeha. Kongres je sklenil vzpostaviti enotno fronto pod imenom «Rusko narodno ujedinjenje a. Kongres je razpravljal tudi o kongresu ruskih emigrantov, ki se ima vršiti koncem i vzpostava presenetljiva, tega meseca. Dunajski kongres protestira proti temu, da je od udeležbe izključena večina emigratnov in da so na kongres vabljeni le zastopniki ruskega visokega plemstva. Sprejeta je bila tudi resolucija« da se protirevolucijonarji ne udeleže emigrantskega kongresa v Parizu. NEW-YORK, 14. Radi nevihte se je ob ofoali Floride potopil parnik z letoviščarji. Prt tej nezgodi je zgubilo življenje 17 oseb. Pet oseb se pogreša. Žrtve so večinoma žene in otroci. Zemeljski ostanki starega revolucionarja PRAGA, 14, Na svečan način so bili v šlezijskem mestu Lofcavi izročeni zemlji ostanki revolucijoaarja in voditelja kmetov v revolucijo nar nem letu 1848. Frana Krai-licha. Pokojnikovo truplo so na stroška kmetskih organizacij pripeljali iz Amerike v domače rojstno mesto, TrocRI o gospodarskem razvoju Rusiji Rusija se polagoma gospodarsko dviga vkljub temu, da je še vedno iva vezana skoraj samo na svoje domače sile. Šele v zadnjem času se je začel inozemski kapital zanimati za ruske naravne zaklade. Istočasno si tudi Rusija prizadeva privabiti inozemski kapital. To je ie logična posledica takozvane «nove ekonomske politike; (Nep). Posebno se v zadnjem Času opaža stremljenje ru&k^h ekonomov, vplivati na ameriške kapitaliste, da bi investirali svoj denar v Rusiji. Nedavno je imel Trocki znamenit govor pred ameriškimi novinarji. Njegove izjave so zanimive iz dveh ozirov: prvič nam dokazujejo, da se je sovjetska Rudija gospodar-ki popolnoma preorientirala in drugič nam predočajo velikanske načrte o industrializaciji Sovjetske Zveze, t. j. Rusije, Tudi je iz teh izjav razvidno, da se je ruska industrija skoraj opomogla od uničevalne vojne, ker bo kmalu povsod proizvodnja dosegla predvojno množino, kjer je ni presegla. Trocki pravi: V zadnjem času so amerikanski časnikarji večkrat načeli vprašanje o gospodarskem položaju naše Zveze in o možnosti odnošajev med Rusijo in Zedinienimi državami. Javno mnenje v Ameriki je slabo ob vesčenc o resničnih razmerah v Rusiji. Ravnokar sem prejel pismo predsednika združenih elektraren moskovskega okraja, ki je zdaj v Novemjorku. Poroča mi, da strmi nad nevednostjo v Zedi,njenih državah o Sovjetski Zvezi. On pravi, da ne poznajo naših trgovskih zadev, in da nimajo pojma o razvoju naše industrije ne o naših socialnih razmerah. Res je, da se tudi v te-n oziru obrača na bolje, zakaj Amerikanci ne verujejo več slepo v vse takozvane novice, ki jih širijo beli izseljenci. Ko smo že pri električni industriji, naj omenim, da se je v moskovskem ekraju v 1. 1916. porabilo 185 kilovatnih ur električne energije, 1. 1921. pa že 325 miljenov. Mi smo pa imeli od drugod boljše informacije, zato nismo nikoli dvomili, da mora nastopiti preobrat v inozemskem finančnem svetu. Govora številk ne cenimo nič manj kakor Amerikanci in zasledovali smo gospodarsko življenje mogočne prekmor-ske republike vsak mesec, leto za letom. Bilo nam je jasno, da potrebuje ameriški kapital inozemske trge, zakaj ogromni razvoj pre izvajalnih sil v Zedmjenih' državah in silni5 pritok zlata potrebuje odto&a. To vprašanje je moralo postati tako nujno in obsežno kakor še nikoli nobeno gospodarsko vprašanje v zgodovini kapitalističnega sveta. Produktivne sile, ki ne najdejo aktivne uporabe, in zlate zaloge, ki Leže kot mrtev ali napol mrtev balast v bančnih kleteh, postanejo neopazno iz virov moči, viri slabosti. In kakorkoli naj sodijo vaši državniki o boljševizmu, vendar se bodo morali kapitalistični krogi v Ameriki prepričati, da ga ni bolj donosnega in golo-vrga trga za blago in kapital, kakor je Sovjetska Zveza. Svetoval bi ameriškim časnikarjem, naj razširjajo doma takozvano kolekta no tabelo £ naših cenitvah, ki jr> je objavila naša državna komisija 20. avgusta t. 1. Ta tabela dokazuje s številkami, da bomo v gospodarskem letu 1925./26. toliko v kmetijstvu kolikor v industriji dosegli tisto preizv. stopnjo, kjer smo bili pred vojno. Seveda ni ta ptopnja bogve kako visoka. Toda o nas se je pisale, da smo staro ekonomsko življenje do temeljev in za vedno uničili. Ta trditev je bila Ie v toliko resnična, da je naša kmetijska proizvodnja zaradi vojne, revolucije .in meščanske vojne padLh. na pole. ico predvojne, industrija in promet pa celo na petino predvojnega stanja. Zato je ta nagla Krvave demonstracije proti povišanju najemnin NEW-YORK, 14. V Panami je na protestnem zborovanju proti povišanju najemnim prišlo do resnih nemirov, pri katerih je policija z revolverji razganjala množice. Panamska vlada je zaprosila Ameriko za pomoč, kii je dala na razpolago tri bataljone v kanalskem pasu nastanjenih čet. Kljub temu, da je bilo razglašeno obsedno stanje, je prišlo pri pogrebu neke žrtve do ponovnih nemirov in do generalne stavke. Sedaj smo, kakor rečeno, blizu predvojnega stanja v gospodarstvu in to smo dosegli vkljub pritisku brezobzirne blokade, ki traja v nekoliko omiljeni oblikj Še danes! Ni k j er nismo dobdli posula; do pred kratkim nismo imeli niti kratkoročnega blagovnega kredita. Dobo obnove, ki je bila najtežja, imamo za seboj. Naša dežela s svojimi neprecenljivimi naravnimi zakladi in s svojim prebujenim ljudstvom 130 milijonov gre naproti silovitemu gospodarskemu razvoju. Že naše prve gospodarske pridobitve so nas uvedle v sistem delile dela. V naslednjih letih bo ta sistem napredoval v geometrični progresiji. Po najskromnejših računih bo znašala inozemska trgovska izmenjava dve milijardi in dvesto milijonov rubljev (v prejšnjem let ! je znašala samo eno milijardo). Res, da ni ta številka veli* # «EU£NUS1 V Trstu, dne 15. oktobra 1925, Ica, vendar pa nam pokazuje stopnjo našega bodočega razvoja. Nala trgovina z Zedinjenimi državami narašča. Ta okolnost je dala nekaterim fjretirano sofi stičnim ljudem povod za Izjavo, da ni potrebp->, priznanja ne rednih di-Ipkumatičmn odno#ajev. Čudna m»e!. Ka-jkor zdravnik, ki je ugotovil pri otroku v zaprti sobi porast na teti, pa bi zaključil, da je svei zrak nepotreben. Zdrav orga-tatzem prenese tudi slabe živijenske pogoje, 'toda to ne opravičuje teh pogojev. Silne gospodarske potrebe si same delajo pot vkljub vsem zaprekam, katere jim stavi slaba politika, toda to ne opravičuje napačne politike. Gospodarski odirošaji z Ameriko bi se pri korektnih in trdnih od-ftošajih neprimerno hitrejše razvijali. Ne bom se spuščal v amerikansko politiko, vendar pa moram reči, da me je presenetila izjava nekega vašega ministra, ki je rekel: Vlada Združenih Držav ne podpira trgovine z Rusijo, pa je tudi ne ovira. Ta gorostasna formula se zdi', da je posneta po angleški vladi, katere člani so večkrat na-glašali svojo ^nevtralnost® napram angle-Ško-sovjetski trgovini. Mi bi bili hvaležni vam in njim. če bi nam hoteli povedati, kaj se to pravi. Razumljivo je, če je kakšen minister nevtralen napram Einsteinovi teoriji ali napram dvema umetniškima šolama. Toda nevtralnost trgovskega ministra napram trgovskim interesom svoje dežele je nekaj nenaravnega. Kaj se v resnici skriva za to formulo? Glede Anglije smo si na jasnem. Tam se je vlada iz neopravičenih političnih vzrokov pri zadavala i spodkopavati gospodarska odJ noš a je med Veliko Britanijo in Sovjetsko Zvezo. In ta politika, kt pa nikakor ni nevtralna, sodeluje pri naraščanju brezposelnosti na Angleškem. In angleški ministri so dalf tej politiki ime ^nevtralnost*. Toda kaj naj pcmenS ta formula v Ameriki? Slabotna politika zamore ovirati razvoj gospodarskih odnosajev, vendar pa na srečo jih ne more povsem uničiti. To ugotavljamo z zadovoljstvom. Ameriški finančni krogi se vedno bolj zanimajo za Sovjetsko Zvezo. N« bom govoril o Harrimanovi koncesiji. Sedaj se pogajamo z različnimi amerikanskim! industrrialnimi družbami zaradi koncesij. Ni pa treba, da bi te tvrdke zdaj imenoval. Omeniti hočem neki čuden slučaj, ki kaže na bodoče ovire rusko-amarikanskih odnošajev. Ravnatelj neke poznane amerikanske tvrdke je izjavil, da ja pripravljen se pogajati) z nami, zahteval pa je jejo in spopoiniujejo prejšnje odredbe v tej nemško dete v nem£ko.- Rorts Plesničar. F. C. «Roiano» — «Adiim» 11 0. Izid nas je skoro presenetil. F. C, Roiano, četa, ki pomeni trdo lto»t drugim, močnim italijanskim četam, ki je igrala z rezervami Unio-na, v katerih so igrali Menegoo, Plemič, Busič rezultatom 1:1, je v ned«l;o premagala a) čete »9 bodo morale javiti na igrišču točno ob določeni uri. b) V slučaju, da »e četa ne javi na igriiču H ure po določenem času, ie prizna zmaga četi, ki se je javila ca igrišču. c) Vsi igralci se morajo predstaviti z iakađt-nic-aim T. V. N. (za prvenstvene tekme), katere bo sodnik strogo pregledal. d) V »lučaju kakega nesporazumi j« aja tekom tekme, je dovoljeno le kapetaivu, da viprakt sodnika za pojasnila, na nobeden način pa mu ni dovoljeno protestirati na igrišču. f) Kapetan je odgovoren In mora skrbeti da se igralci športno in disciplinirano veckHo 12. Forinta: a) Forfait mora biti javljen najkasneje 3 dni pred tekmo. b) Za I. forfait so določene za T'. V. N. sledeče globe: Za čete I. div. Ut. 10— Za čete II. div. Lit. 5.—, za vsak naaatjnr forfait se globa podvoji. c) Glede društva, ki javi forfait po preteku gori določenega roka, v slučaju priziva oškodovanega društva, T. V. N. lahko zahteva, da še efedttivna škoda, ki jo je trpelo gostujoče društvo, povrne temu poslednjemu, d) Gostujoče društvo je vedno tisto, katero bo prvo imenovano v koledarju. 13. Razno; a) Prekršite v tega pravilnika se .kaznuje: 1. Izguba točk v klasifikaciji. 2. Izključitev igralca, eventuelno cele čete. (za več časa ali za celo prvenstvo) b) Prizivi le pismeni najkasneje do 20. ure zvečer na naslov, ki se bo pravočasno javil. c) Tekme vodijo službeni sodniki S. U. d) Odškodnina za,sodnike bo javljena. ej Društva, katera tekmujejo, morajo položiti Lit. 50.— kavcije. f) Inkasi vseh ponavljalnih tekem gredo v prid S. U. g) Igra se po pravilih italijanskega praviln;-.ka f:ziema glede igrišč) h) T. V. N. si pridržuje pravico ta pravilnik izpremeniti in izpopolnit:. Odobreno. Za O. S. V. Kras Vlado Za T. V. Nogometa Smerdel Drago, preds. Trst, dr,e 10. Oktobra 1925. Iz tržaškega Menla — Ponesrečeno tatinsko podjetje. — Hrupen lov na zlikovca. Ko je nočni čuvaj Anton Baseaiio, nameščen pri nadzoroval-nem podjetju «Untta Fortior>> včeraj zjutraj okoli 5. ure šel po ulici Raffineria, je naletel na tri sumljive možakarje, ki so fc-ili obloženi z veliki ni culami. V prepričanju, da ima opravRi z zlikovci, fe Bassano skušal ustaviti trojico, toda mesto da bi poslušali njegov poziv, so neznanci pometali na tla cule in se spustili v beg. Čuvaji seveda pa za njimi. Xer se zlikovci — da so to, o tem ni bilo pač nekakega dvoma več — nikakor niso hoteli ustaviti, je Passano pričel streljati z revolverjem v zrak, da bi privabil orožnike. Toda tudi to ni nič iz-'da-lo. Končno pa je Bas&aaio dohitel enega izmed lahkopetnih uzimovičev, ga aretiral iin odvedel na orožnisko postajo v ulici na P. Revoltella, kjer je bil ptiček spoznan za 22-letnega kleparja Bruna Benes, sta-Ur^t^Ta niijočega A«ci Med^a žt. 16 Te^ za-igra Fotball Chiba Roiano je iezvaia skoro je Benes nenadoma planil k oknu odbora parlamenta za vnanje stvari Jan Debski. Kaj prisrčen sprejem pripravlja Francozom tudi dnevni ti®k. Različno pojmovanj« ga sodstva v vsem civiliziranem svetu je neposrednost občevanja. Vsi argumenti, s katerimi se hoče braniti taka izključitev, so rriče v i in padajo v vodo. Prihajajo pa nam še z nekim drugim ar- da se ne izplača o tem pisati obširneje. Pohvalo, pravi 'o. da naj si slovanski-kolovodje le ogle- j lujj dobrodelne namene, ^ kater^h mma nase d4c, kako druge države. strije, postopajo s svojima narodnima nianj-;no^am {n s:cer n pr $lov sirotiSčnt Alojze-sijianii, potem da bodo videli, da notjena (vi-5u DijaS-ki kuhinji v Gorici, Šolskemu dru-teh držav ne postopa z drugorodci tako štvu ^i so zaio tukaj, da pomagajo na;-debrohotno in liberalno kakor ravno it&li- bednejiim izmed nas. ianska dišava«! Zato da so vse njah tožba j -; in pritožbe le izmiriljotine. izvirajoče iz! ~ Kaf bi r.ekh?! Včeraf smo zabelezib, same hudobije, zlohotnesti in nasprotstva da je jugoslovenski ministrski predsednik proti italijanski državi! Nikola Pašić predvčerajšnjim predpoludne Prav rad s sledimo temu pozivu, toda 9 dospel v Trst na svojem povratku v Beo-pozivom z naše strani, nai nas tudi rtalr- gitad. Prhiesli smo tudi poročilo iz Ljublja-janski tisk spremlja na tej ekskurziji, da bolne, kako so^ ga pozdravili na tamkajšnji videl — resnico. Vredno bo, ker bodo vi- postaji. V včerajšnjem opoldanskem jzda-ideli čudne stvari, seveda le zanje kaj i nju — tore j 24 ur po prehodu Pašrca afcozi čudne. i Trst — pa poroča «Piccolo», da je Paš^c Za danes poglejmo malo v cehoslovaško! podaljšal svoje bivanje na Rivieri, a Radič republiko in oglejmo si le en, toda zelo ti»l z velikimi naočniki ne vemo kake številke — vedno le po kaki pogreški in če so jo staknili, se ponašajo v zavesti* svoje vzvišenosti: glejte, kako — kunštni smo! Not« dfaratc. Tukajšnja finančna inten-danca nam sporoča, da je uprava državnih monopolov dala te dat v promet nov tip cigaret z nazivom »Macedonia tipo «sportaxioae«. Cigarete v zavojčkih 20 komadov stanejo 30 cent. po Komadu. — M. D. Promta-Opčine. Dane« točno ot> S. uri Skopni sestanek a predavanjem. Člane proaim, d» — eMeii|» Mm In pehoitttflM. — Komisar. enako pri «Adri^», ki v teh pripravljajnih tekmah selekcionira četo, ki do zaoiopala nje barve pri prvenstvenih tekmah. Približno v sredini prvoga polčasa je na krasen poatran&ki strel Sakside, Icaterega je skušat fcaM 2orjal ubraniti, sodnik Izžvlžgal gol. Autogoall V celoti so brambe obeh det vrtile svojo nalogo nad vse častno, tako da smo videli tupatam le izolirane izpade posameznikov, ki pa niso zamogli izpremeniti rezultata, Inkazali ao se pos«brbo vratar Rustja, Sak&ida, Mengosti. Sommarion in Turk pri F. C. Roiano in Makne, Vrbec, Kccjančič Cesar in Rupena pri Adriii. Igrali pa so vsi nad vse hvalevredno. Sodnik g. B. PlesniČar. Izredno strog, nekoliko pomanjkljiv .Pedanten a je v splošno zadovoljil. F. C. Roiano: Ruatja, Turk, Sommariva. Sa-lich, Ouarantotto, Bisiaob, Zacchariotto, Sak-s:'da I, Men^ossi, Suttz II., Cavaliert. «Adria»: Rupena, Kociančič, Cesar, šl 2 11. Precej lepa igra. Gole so saanatnovali Štele in Lazarovič za F. C. Roiano in Družina za < Adri]o». Sodnik g. Bontvento od F. C. Roiano. _ — Izidi nedeljridb tekem «Val» - «Pn> Ser« ▼ola>»: 3 : 0 v prid «Valu». Rezerva «Vala: C. S. *Pittori» 1 : 1. — Hm iffćšču S. 4, «e razločno slišal strele. Iz radovednosti yet stopil na ulico, k^er ;e naletel na nekega znanca, ki mu je povedal, da gre najbrž za k »k spopad med fašisti in komunisti, zato naj ne hod« blizu. Kljub temu pa je Černivec pohitel tja, odkoder je bilo čuti strele; dospel je ravno v čaau, da je utegnil priskočiti na pomoč Del Mootevi, ki je ležala v luži krvi pred svovo gostilno. Cul fe vsega skupaj tri strele in klice: «Za «K*nlc«»< za tatom!» Stično izjavo o tem dogodku je podal tudi natakar VirgiHj Befgamo, nameščen v g<*trfm Brocchetta Tudi on sprva ni vedel, zakaf &e. Emil Tieuc in Iginij Soravito, nadzornika poKeiM^k ageniov, sta povedala kako ste začela poizvedovali o morilcih Del Monteve. Sorarito je rredel, da sta se tega zločina udeležila Collaricfa in Biste. Slednjega i« takoj aretiraj in ga zaeliŠal, toda ker se )e Bis in trdovratno izgovarjal, da je nedolžen, in ker ni bilo proti njemu nikakA dokazov, ga j« zopet izpusti). Soravito je todi zvedel, da )e Col-farich stanoval pji Czernyiu. Soravitove izjave niso bile po voiU obto, iencu Jurčiču, ki »e večkrat prekini pričo, poživljajoč jo, naj govori resnico. Orožnik L. Conti je Izjavi*, da se ie urotaeg« večera nahajal pri sv.-iva«gki ©erkvi. Ko račul strel«, y> pohitel k gostilni Iger j* zve. del kaj se j* zgodilo. Poleg Del Montave, k* je lefaia v krvi pree bil zaslišan Amedeo Magalč1:, poveljnik oddelka tajnih policijskih agentov tržaške kvasiure, ki je podrobno opisal preglavice, .ki jih je imela tržaška polici a s Colla-richem in njegovimi pajdaši. Gl«de zločina, katerega je bila žrtev De'. Monteva, je funkcijo nar povedal, da so njemu podrejeni varnostni organi po tozadevnem poizvedovanju aretirali kakih 3G oseb, med katerimi je bil tudi današnji obtoženec Jurčič, ki je pri zaslišanj« iz^ javil, da mu je Svetina kakih 10 dni prej pretf-lag.al roparski napad na Del Montevo, češ, da ji bo le iztrgal dragoceno torbico, ko bo njen oče zapiral gostilno. Jurčič je sprejel predlog, teda pozneje mu ,e Svetina povedal, da ga ne potrebuje več, ker je že dobil ć'ruge tovariše za to tolovajsko podiet-e. Še isti dan jc videl Svetino v družbi Bisin.a in Collaricha, zato je naslednjega - dne, ko je zvedel iz listov o roparskem umoru pri Sv. Ivanu, takoj zasumil, da so ga oni izvrši5i. Svetina mu je tedai plačal vrček piva v neki gostilni pri Sv, Jakobu ter mu obenem zabičal, naj molči o tem, kar moi je povedal pre:, namreč o predlogu za napad na Del Montevo. Na podlagi teh ugotovitev — je nadaljevala priča — smo oretirali Bisina in Svetino. Po aretaciji Collaricha sem se podal k njemu v zapor in ga zaslišal Sprva je* Collarich odločno tajil, da bi se bil udeležil roparskega umora De! Monte ve; šele poznee, ko ?2 zvedel, da je Battistig vse izpovedal, je tudi on priznal in omenil, da ga je Jurčič pregovori! k napacu na Del Montevo. Svetina pa je od svoje strani odJočno zanikal, da bi bi! on. sprožil zločinski predlog, ali pa da bi so bil soudeležil napada. Col'arich se je pogo-stoma mud:l v Trstu, ker je imel mnogo znancev "n zanesljivih pajdašev.« Na vprašanje predsednika, če priča razpolaga z dokazi, na poC''agi katerih bi bilo mogoče dognati, da je obstojala kaka zveza med tržaškimi in puHskiini zloglasnimi elementi, je Magaldi odvrnil, da tega ne more trditi. Po zaslišan u Magaldi ja je predsednik dal bes-evl'01 odv. Cerlenizzi, ki je pojasnil, da v svo;«m včerajšnjem odgovoru nekemu goriškemu novinarju, ki je krulo psoval nekatere branitel e pri sedanjem procesu, nikakor ni nameraval žaliti novinarje. ki sledijo razpravi. Njegove besede da so bile naperjene edinole proti tistemu goriškemu novinarju. Pri tej priliki je tudi raztolmačil svojo opombo pri prejšnji razpravi, ko je de al, cia so pri orožnikih elementi, ki niso vredni, da nosijo orožniško uniformo; s to opombo da ni nameraval žaliti orožnikov v splošnem, ki jim izreka svoje priznanje, ampak omenene poedince-glede katerih1 upa, da bodo kmalu iztrebljenj. Coilaricheva sreča v ljubezni... Po teh pojasnilnih izjavah odv. Cerlenizze je dal predsednik poklicati v d'vorano orož-niškega stotnika Mo'iica, ki je povedal razne podrobnosti c zasledovanju morilcev Del Mon-teve, o njih aretaciji ter o nadaljnem poteku tozadevne preiskave. Povedal je, da je zvedel od Battistiga, da sta sc Collarich in Bisin udeležila roparskega napada na Del Montevo. On je iudi priznal, da je naropano zlato kupil zlatar Nordio. Napad je zamislil Bisin, .ki je poveril glavno vlogo Collarichu. Coilarich mu je zato iz hvaležnosti — zapelial ženo! V Času, ko^e Collarich stanoval pri Battistigu, ga je Banova žen.a pogostoma obiskala. Pri tej izjavi prič se je Collarich pomenljivo smehljal. Bisin pa, ki ga je to odkritje prija-teljevii nezvestobe spravilo v vidno zadrego, se je zelo k;slo držef. Nato je biia zaslišana Ivanka Del Monf«, sestra umorjene gostilničarke, ki pa ni povedala nič važnega. Za njo je prišel na vrsto mesar Josip Zupancich. pri katerem je Battistif stehtal ugrabljeno zlato. Kot zadnji ;e bil še zaslišan oče Del Monte, nakar je predsednik zaključi! razpravo. Ko je občinstvo že začelo zapuščati dvorano, je Ivanka Del Monte, idoč mimo Collaricha, ponovno zavpila proti njemu: -Morilec, podli morilec!* Co'larich je uprl svo-; pogled vanjo, a ni zinil besedice,___ Iz triaSfce pokrajine — U Postojne. No, Postojna se pa vendarle modern.zira! Pa saj to ni nič čudnega, sa, skr. bijo zato tudi v zadostni men gotov, gospodje - pred katerimi roke kviSkuf Iic«jo napre, in napret preostanke konservatizma, da jih L pre, ^treb- o Tako so gospod občinski komisar Ceoini videli pred par dnevi, da ,e tfrb slavnega mesta Postojne, katere komisar so oni preveč iredentističen, in da jim dela ta orb veliko nečast. Radi tega so ga sneli izpod balkona, kjer je preživel toliko »sončnih« let, iB so ga dali pobarvati na novo — seveda po svoje! Mi bi priporočali g. občinskemu komisarju, da bi se malce bo4j brigal za svoje posle, ne pa toliko za postojnski grb, katerega mi no zahtevamo nazaj, takega kot je bi! dos-lej ker le tak kot je bil, nam je bil izročen in ta-kega hočemo ohraniti. Prenove potrebna pa je postojnska elektrarna, g. komisar! Nanio se ozrite in te-to prenovite, da ne bomo plačevali teme! Trn v peti je bil tudi gotovim gospodom dvo-jezični napis na ljudski šoli, katerega so spremenili v «Scuo!a elemcntare Principe^a Ma-falda» Proti napisu kot takemu nimamo n e, zahtevamo samo taistega tudi v slovenščiiul Če bi Vi radi svetu dokazovan, da nas m, pravimo mi, da sme! V Trstu, dne 15. oktobra 1925. «EDINOST> Odločno protestiramo proti takemu ravna- «Castellum» (s tem ne mislimo trditi, da ga k^u g. komisarja in ravnot&ko odločno zahte- morda res ni bilo. Mežnoet j« — da in ne.) varoo; Na vsak način pa smo Postoinci in poznamo 1) Nazai prejšnji grb, sličen prvemu! bolje kot Vi svojo zgodovino! Toliko za danes 2) Dvojezičen napis na Ijud^u šolil j — sicer pa smo Vam vedno na razpolago! Na naslov g. prof. U. U, Urbanaz! V svoji — Svet je spomin naših očakov, kateri so nas -Postumia Romana« ste malce zašli gospodine pripeljali pred 1330 leti semkaj in, kakor nam profesore. Svetujemo Vam ne pretvarfati »tvarif je svet njibov spomin, tako nam je sveta tudi Ime Postmnia jc popolnoma Vašega kova, go- zemija, katere smo od njih podedovali! Sveta jpodine! Nikjer v zgodovini Postojne ne sreća- nam je ta zemlja in sveti so nam spomini! ♦e tega imena! Grad na Soviču ni preostanek | — Izvrševali bomo dolžnosti — a vedno in Rimske dobe, temveč poznega srednjega veka!! povsod zahtevali pravic! 'udi ne naletimo nikw»r na oatanke rimskega' Na svidenje!!_ Vesti z Goriškega IZ URADOV POL. DRUŠTVA «EDINOST» I lament (kjer pa bodo gotovo le molčali). Hvala I. F. ia A. K., Nova Sušica. F. O., Idrijn, L! Bogu, plesalo pa se ni Kaj bo neki sedaj? M.. Dane Sežana, A. S.. Kobarid in K. L., Trst:! — ^""če na Vipavskem. Kot čujemo, se bo Podatki glede pogrešanih svojcev v ruskem i mladina znova postavila na črmskem uje'.ništvu so pomanjkl ivt. Kakor že objavljeno, naj obsegajo pocatki: Ime, priimek, očetovstvo, materinstvo. rojstno lelo, rojstni kra", ,kje je služil pri vojakih preden je bil odru. Zelo resno se pripravljajo z igro «Ne-besa na zemlji*, ki jo bedo igrali v nedeljo 18. t. m. Ne samo da je .komedija sama na sebi že vredna, da nihče ne zamudi prilike, ki se v je t, kdaj je bi vjet", njegov zadiji naslov na i rau nudi- ampak bo pridobila na svoji vred-R uske m Goriško tansftTO, Via Carducci 7, L >Se s tem, da bo znam komik goriškega ----; odra g. Živec nastopil v svoji vlogi m da mu — Vp sovanje na trgovski zavod ia trgov-j bo zvesto pomagal g. Malnaršič istotako član sko šolo v Qorici. Ker poteče rok za vpiso- dram. društva v Gorici, .ki sta se rade volje van e v višje omenjena zavoda dne 31. t. m„ odzvala vab:lu Zveze pnosv. društev v Gorici, opozarja šolsko ravnatel stvc dotičnih zavo- j Kakor je torej razvidno, ne bo nikomur žal, dov one stariše, ki nameravajo vpisati svoje ako se udeleži te lepe predstave, ki bo nekaj mena, dosedaj malo poznana. Asistent arheološkega (starinskega) muzeja v Gru-zinsku Makalatije je nabral zanimiv materijal o malem zakavkaškem narodfe Sva-netov. Proučil je tudi tamošnje ostanke starih zgradb, ki sioi se do danes ohranili med njimi. Na podlagi svojega proučevanja je prišel do uverjenja, da ti kurgani vsebujejo večinoma dragocene starinske spomine ter da bi bilo vredno izkopavati jih. Na nekaterih mestih v tem kraju so se našli spomini na starodavno kulturo, kakor tudi mnoštvo zlategai denarja. Med j drugim tudi* denar iz časa Aleksandra Makedonskega in Lysimacha. Zanimivo je, da Svane ti vse najdene starine hranijo v temp-JjihT ki so s svojim bogastvom predmetov pravi arheološki) muzeji. Iz teh zbirk ne sme nikdo ničesar odnesti, Makalatije je done sel v Moskvo tudi odlomke prastarih keramičnih (lončarskih) izdelkov in raznih okraskov. Ruskim znanstvenim krogom se izraža želja, da bi se ta arheološka raziskovanja. in proučevanja kavkaskih krajev nadaljevala, ker bi tudi tamošnja odkritja mogla prispevati k poznavanju sedaj še nepoznanih kultur. r otroke na te zavode, ca naj store to čim prej, da se prepreči naval pred zaključkom vpisovanj, Povrh tega ,e dana on*'m starišem, ki bodo mogoče nepravilne prijavili svoje otroke, možnost, da to lahko popravijo še pred zaključkom vpisovanja. Vpisni pego,i se c'obe izrednega. Vsa čast istota'ko našim mladim fantom, ki so tako pridni. Le žal, da nimamo boljšega prostora v Crničah za take prireditve in da se moramo zadcvoI,iu z dvoriščem g. Slamiča in se tako prepustiti božji volji, ki bo ukrenila z vremenom, kar bo pač ona sama pri ravnateljstvu zavoda na Piazza Rotta. Za hotela. N!č ne pomaga, a tako- je. Sodeloval one gojence, ki so zavod že obiskovali, zado-|ko tudi mandoHnistični .krožek iz Gorice, ki sti navadna prijava, da nameravaio tudi vj bo zadostno poskrbel, ca ne bo nikomur do!-letcšnjem šolskem letu nadaljevati svoje štu- j goČasno med odmori. Zato pa naj nihče ne za-diie. | mudi te lepe prilike bodisi iz naše vasi ali pa — Ki za v videmskem iašju. Pred dnevi je j iz bližnjih, škoda le. da se večkrat ne skorajži b Lo \odstvo videmskega fašja razpuščeno, ker, naša mladina na ia način. Zato pa naj bo ta je v videmskem fašju izbruhnila zopet nova; izolira prireditev toliko veča n toliko boj kriza. Na mesto razpusčenega vodstva je bil obiskana. Igralci, vi pa glejte, da, ^e ne bo prvotno imenovan komisar, sedaj pa je gene- treba sramovati. Torej, v nedeljo, 1B. oki, na ralni tajnik stranke, on. Farinacci, poveril svidenje v Crničah. — Va?čan. vocstvo vi de mrkega fašja političnemu tajniku I — Volarje. Pred pol leta je zavela med furlanske fašistovske zveze gen. Ronchi-ju. našo mlad no sveža sapa; zapkrlo novo živ- — Izsusevanje Lizerta. Med Tržičem in Dc-\ inora se razprostira obširno močvirje, imenovano I.izert. ki je po vojni postalo nevarno ljenje. S.are ši in mlajši so se združili, da osnujejo izobraževalno društvo -Planinka^, svoje kulturno ognjišče. Črez poletje smo imeli ognjišče malarije, ki sc vedno bolj Širi med preobilo dela na pol u in na planinah zato 7s sosednim prebivalstvom v Sv. Ivanu pri De- delo v društvu ©ekolko ocinehalo. Sedaj, pod vinu ter v Vri cu in njega predmesti h Na.ce- i fesen, ko se dnevi krajšajo, smo se spet opn-dovanje in širjen.e te bolezni bi onemogočilo ieh aela- fantje smo prišl; na mise>\ da si mnogo obetajoči indu-sirijs-ki razvoj Tržiča, k. osnujemo tudi svo;o godbo, svoj tamburaški se je v p o sle c v.''h dveh letih pričel po te^ki zl>or- Sovaščani so radovoljno priskočili na po-krizi znova in rapidno ožM'a'.i. Zato je bilo moč plemenitemu stremljenju svoih mladih, saj po prizadevanju tržiške občine izsušenje Li-, bo imela zabavo in duševno zaposlitev cea zerta postavljeno v prvo kategorijo zboljše- j Kdo bi ne pomagal mlad ni. ki nam je v valnih del, katere namerava izvesti vlacla v ponos in sloves!? fci žn'i bodočnosti, | G. Ferjančič, Vi ki razumet« pome« dru- V neJeijo se e vršil v Tržiču dobro obiskan ': štvenega Cela, Vi, ki ste študirali ste posegli sestanek prizadetih krogov, na katerem je bil, z razdiralno roko v to življenje! Vaš predn;,k ustanovljen, kakor to zahteva tozadevni za-: g- Pavlin in g. Semič sta bila tudi vneta dc-kon, konsore j za izsušenje Lizeria. V odbor ,'lavca za svoro stvar, toda rušila in razdirala konsorcija, ki šteje 12 članov, so bili med dru- I nista; grad Ia sta tam kjer drugi niso. Nobeno gimi izvol eni tržiški župan odvetnik Bonavia,! yijan,e "c more zakriti m olepšati tega ne-deberdobški župan Zužič in devin sk i župan kulturnega pcčet;a, da ne rečemo najhujše be- Lupan zuzic m cevinski župan Colja, Glasom načrta, ki ie bil odobren, bo potrebno predvsem izsušiti deberdobško in 'a?,ko jezero, iz katerih se bo odtekala po nalašč zato zgrajenem kanalu voda v morje. Močvir e L zert pa bodo izsušili na ta način, da dvignejo nega površino. Za izvedbo tega ogromnega dela so predvideni izdatki v znesku 23 mirl-jonov lir, od katerih bi prispevali po obstoječem zakonu s 66% država, z \2% pokrajina in z ostalimi 22 odstotki prizadeti pcsestnik:, kar pa bi za te poslednje predstavljalo pre-ogromno breme, ker njihove koristi b: niti zdaleka ne odgovarjale njihovim, žrtvam. Zato [ sede. Priznali ste, da več kot eno društvo v vasi ne more živeti, venc(ar ste tekali po dvakrat na dan na Volarje, napravite še drugo. Zakaj: ste dvignili zlo roko, da pokopljete gedbo, da odtegnete društvu Člane? Ali niso -živeli naši ljudje še preveč strahu, da : plašite z neutemeljenimi grož-n ami. da acejo globam deset db petnajst tisoč lir in zgul j prav'co do občinske zemlje, če bodo po svejem preudarku gospodarili z občinskim premoženjem. Tako početje poznamo le izza zadnjih državnozborskih? volitev! Upamo, g. Ferjančič, da si to dobro zapomnite! Društvo in Zveza prosvetnih društev sta Vam je izkopalo v Zedinjenih državah v 1. 1924. 520 «Jugorsloven-«ka železniška ofenziva proti milijonov ton premoga. Anglija stoji na dru-. italijanskemu Jadranu«. Ciankar se v njem gem mestu z 273 milijoni. Francija proizvaja spodtika nad najnovejšo jugoslovensko že-45, Cehoslovaška ^ Polj^a 32 in Japonska lezniško ^ ki je st ila slAmv veljavo jO milijonov ton Kačuna se, da znaša pod-;. . , „ V, t j • i -i : i zemsko bogastvo Zedinjenih držav 3854 mili-!"1 ugotavlja, da, bo slednja zelo škodovala jard ton ali 52% vs^ga premoga, kar ga je pod I gospodarskemu življenju Susaka. Po njego-zemljo na vsem svetu. i vem mišljenju pa je očitno zapostavljanje - Razstava goveje živine belanske ia Žre- Sušak^ naperjeno predvsem proti Reki in bet kobariške pasme. Kobarid, 16. novembra njenemu pristanišču. «C. A » se čudi, kako 1925. — Spored: L Gove> živina. Razred A more Jugoslavija, po tem ko si je zagoto-1. Junčki od 6. do 12. mesecev. 2. Junčki od vila koncesije v reški luki, tako odkrito nastopiti na škedo interesov Reke. List še ne predvideva, kako velika bo škoda, ki jo GosDoetarstvo. — Produkcija sladkorja. Po dosedanjih predvidevanjih bo znašala produkcija slad- O1?".* 7,600.000j "J? se izberejo izmed 12. do 18. mesecev. 3. Biki od 18. mesecev naprej. 4. Uvoženi biki. Razred B. 1. Telice od 6. do 12. mesecev, 2. Telice od 12. mesecev naprej z mlečniki. 3. Junice z dvema stalnima zoboma. 4. Breje kra ali .krave s teletom. Q. Konji. Razred A 1. Žrebeta nad leto stara. Razred B. 2. Žrebeta pod letom. Pravrlsnilk, Čl. 1. Dne 16. novembra 1925 se bo vršila v Kobaridu razstava goveje živine belanske in žrebet kebariške pasme. ČL 2. Živali bodo m-orale biti na razstavišču najkasneje ob 9. uri. Čl. 3. Priglasitve sprejema pripravljalni odbor v Kobaridu najkasneje do 8, novembra. Čl. 4. K tekmovanju ne bodo pripuščene živali, ,ki nimajo pasemekih znakov, ki so slabo ustvarjene in ki imajo dedne napake." Čl. 5. Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih zaupniki. C!-. 6. Vsako obdarovalno sodišče bo sestavljeno iz treh članov. Število- potrebnih ob-darovanih sodišč bo odvisno od števila raz ton napram 7,077.000 v preteklem letu Ruska .sladkorna prcftkrkcija se ceni na živinorejcev, ki niso razstavili živine. ČL 7. Pctde'jevala se bodo darila v denarju, 950.000 ton proti 460.000 v lanskem letu.! svetinje in diplome. Posamezna darila v de- Celo Romunija bo lahko izvozila 60.000 ton, ker bo njena sladkorna letina po današnjih predvidevanjih dosegla 160.000 ton. Za ckmačo potrebo ga zadostuje okrog 100.000 ton. Jugoslovanski prebitek se ceni na 3.700 vagonov. — Znižanje obrestne mere. Sledeč zgledu Angleške banke je znižala Švedska banka obrestno mero od 5 na 4\<2 odstotka. Sedaj ji bo sledila tudi Holandska. — Število brezposelnih na Angleškem se je zvišalo v preteklem tednu za 24.112 oseb in znaža.' 1,336.000 brezposelnih. — Goldinarji na Madžarskem. Madžarski fiinarčni minister resno pripravlja reformo madžarske valute. Madžari bodo iz strahu pred Angleži, katerim najbrže ni ljubo, da bi se na Madžarskem imenovala denarna enota šiling, krstili svoj novi denar na ime goldinar. — Svetovna proizvodnja premoga. Po podatkih, ki jih navaja «The Rewiew», glasite ameriške trgovinske zbornice v Franciji, se nar ju bodo znašala največ 200 Lir. ČL 8. Darila bo nakazal odbor na podlagi razvrstitve, ki jo prečil oži obdarcva'no sodišče. Čl. 9. Darila v denarju se izplačajo takoj po zaključku razstave. Svetinje in diplome dobe obdarovanci na dom. Darila, ki jih predvideva spored, se nakažejo le za vredne živali, Č!. 10. Živ'norejcem, ki priženejo živali iz boli oddal enih krajev že dan pred razHstavo v Kobarid', se izplača za vsako prignano žival po 15 lir dnine. Čl 11. Živali, ki se priženejo na razstavo, so podvržene obstoječim predp som živino-zdravstvenega reda. Čl. 12. Sedež pripravljalnega odbora je v Kobaridu na domu gospoda Antona Juretiča, predsednika odbora. Pojasnila daje predsed-ništvo odbora in kmeti ski urad v Tolminu. Kobarid, 20. septembra 1925. Predsednik odbora: Juretlč Anton, 1. r. TARIFNA VOJNA Z JADRANOM (Italijani proti novi žel. tarifi v Jugoslaviji) V zadnjih dneh je objavili reški lst «Cor-riere Adriati-co:> članek pod naslovom Dalje na IV. s rani 8 MALI OGLAS! 1 PROSTOVOLJNA DRAŽBA radi preselitve se bo vršila v nedeljo 18. oktobra v Ajdovščini ob 10. uri, po prihodu vJaka, pri ml;nu Trojer. Na dražbi so stroji, peč za livanje in ključavničarsko orodje. 1469 KROJAČNICA, za bojjša dela, izdeluje po meri civilne in vojaške obleke. Sprejmeta se takoj dva dobra krojaška pomočnika. Štefan Sme, Opčine 419. 1470 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ma-donnina 10, II. 1473 POROČNA soba, jedilna in kuhinja se proda po zmerni ceni, Colautti, Via Gatteri 19. 1471 GOSTILNO, stanovanje s 4 sobami, 800 kla-ftrov obdelanega vrta, prodam, dam v najem ali zamenjani pod ugodnimi pogoji. Petronio št. 2, III., Kristan. 1472 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emcrschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20164 1277 VREČE, rabljene, vsake vrste, kupu em po na:-višji dnevni ceni. Via del Bosco 6. 1453 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 «NAMERAVAM napraviti pralnico, z električnim pogonom, in iščem osebo, ki bi bila sposobna urediti celo napravo, ter even-tuelno ostati v obratu kot vodja iste. Cenjene naslove na upravništvo lista pod 'Pralnica ». 1435 HIŠNA, trgovsko izobražen? gospodin ia, ki govori slovensko in italijansko in ki razpolaga z večjo kavcijo, dobi takoj dobro mesto. Ponudbe pod »Trgovina^, poštnoležeče, Vipava, 1465 6Kus Arribe, Cokolodneso bonbona proti glistam le sličen onemu najfinejše mlečne čokolade in odvajalnega bonbona Arriba za otroke in odrasle Pazite na ime ARRIBA ARRIBA proti glistam v zelenih zavitkih L 1.— ARRIRA odvajalni bonbon v rudečih zavitkih 50 cent. V vseli lekarnah Volarski fantje. — Premeten slepar. K Josipini Beguš v Šem-pasu se je javil mlad človek, ki se je pred- ttavi! za železniškega mehan.ka n.a postaji v Prvačini, Jos pa Perica. Slepai) ;« najbrže vedel, da ima Beguš brezposlenega siaa, in zato ji e obljubil, da dobi njen sin službo pri la Tržič in Devin oziroma Sv. Ivan. Zlasti Tržič pridobi razen velik h zdravstvenih pro-spehov znaten in ugoden prostor za njegov gospodarski razmah. Trajanje del je preraču-n eno na dobo 5 let, — Brje, (Zakasne1 o). Dne 28. sept. smo imeli priliko videli na odru spet naše vrle Brjance. t _ , Spored je bil begat Nastopil e p*vi domači t železnici Josipjna Beguš, ki je bila v*a iz pevski zbor z raznimi pesmimi. Med drugim'sebe, c-a pride njen sin končno vendarle do * Ptička» n Slovo , ki jih je lepo izvajal. Za službe, je lepo pogostila neznanega dobro.nika, njimi so nastopili Rihemberžani, ki so poka- tudi nekaj denarja mu je daia in -ob slovesu zali, kako naj se poje. Vsa čast n,ih pevcvodji, Pcsmico ^Ne morem® je moral zbor ponov ti. Za zbori sta s ečHia kupleta MLad'ne» iz Št. petra < Janko in Anka« ter *Matevžek pred . sodiščem , ki sta vzbujala veliko smeha, po-1 nasedla premetenemu sleparju in da je sedaj krat, ko je moral Matevžek sleči n!Cn sin oe samo brez službe, ampak tuc£ brez ga fe oblekla, ker je bila zunaj hladna noč, še v sinovo suknjo. Ko se tozadevni železniški mehanik naslednjena dtae ni vrnil, .kakor j« obljubil, je Beguš s strahom spoznala, da je sebno pa takrat, Ko je žensko obleko. Končno je prišla na vrsto še igra Kolajna , ki, če prezremo1 male napake (sprememba glasa, preliho govorjenje) moramo res pohvaliti igra'ce. Le tako naprej! Ne strašite se dela, taj pride po delu tudi počitek. Kl,ub temu, da vreme ni bilo kaj ugodno-, se je nabralo za skoro polno dvorano ljudi. Kakor povsod, so se znašli tudi tu ljade, ki ne more:o eržati zaprtih ust med izvajanjem ter motijo -ako osta'e poslušalce. Priporočamo, da se drugič postavi reditelj, .ki naj take ljudi opozori na red ali pa naj jih pošlje v kak par- suknje. Zato je naznanila celo zadevo orožnikom, Videli bomo, če bodo oni premetenejši nego je premeteni slepar! — Požar na Vogeickem. V torek se je iz. dosedaj neznanih vzrokov vnela hiša posestnika iBeninija. na Vogerskem, ki je postala v kratkem času skoraj popolnoma žrtev plamenov. Po požaru povzročena škoda je precej velika. Značilno je, da bi morala biti nasled- j njega dne hiša prodana na dražbi, pa je zapel j ognjeni petelin prej nego trabantov boben, j tako da je upnikom ostal le ■ rt N 0 B al —* "C >u • • 0 C Cu NA • M* a> Ui > d Ur •O N cd bo — 0 C *T3 u. rt C CJ u <0 O 0 O 0 JS vQ JQ (O ■i— rt rt rt rt "O M -rs •a -O to mmmm E cT W e> Sv 0 XJ ro rsj • JC OJ ra SE O MM LU OJ t/% OS 0 u- Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu ! PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: Čuden M\ laspsda Mm lwa Prevel France Magajoa. «To popolnoma dobro vem, goopodična Be-verley», je rekel, jih opominjali obe zlobno izgledajoči boni ladji, ki sta pod razvitimi zvezdno-progastimi zastavami pluli z njimi in ki ju je neprestano oblivala zelena slana voda. Med tistimi maloštevilnimi potniki, ki so se pogovarjali, je bil govor le o enem samem predmetu, ki so ga navidezno vsi prezirali, a ki je vendar povzročal, da so se kazala na obrazu vseh neutajjiva znamenja strahu in nemirnosti. «Ta stvar nam bo za&la na živce in v meso, predno bbmo na dragi strani,» le rekel in Anohask, kjer so pomešana rama ple- Po pogovoru z zdravnikom je postala skrivnostiBrand, orjaški časnikarski poročevalec z Zapa- da «S temi vajami v reševanju po trikrat na dan in s tem večnim paradiranjem z rešilnimi pasovi ne more človek dob.ti niti toliko časa, da bi vsaj za hip pozabil, da lahko vsak hip dobimo v rebra kak torpedo.» • O, tile obadi Strica Sama (šaljivo ime za Združene drŽave) bodo že skrbeli za nasb je zatrjeval neki njegov tovariš. "Dajte, po diva v .kadilno sobo, vam bom plačal kozarček likerja.» Tje so hodili iskat poguma skoro vsi in tako je bil krov, dasi ožarjen po bril antnem solnč-nem zatonu, skoro prazen. Ob ograji na strani sta ostala samo neki moški in mlada ženska, ki sta se kakor nehote približala drug tVu^e-mu. Ženska, ki je nosila črno-bel plašč vrhu svoje potovalne obleke iz modrega sarža in majhen črn klobuk, izpred katerega je odmaknila kopreno, ;e naslanjala svojo !epo glavo na roko in gledala zamišljeno proti veliki masi rdeče-oranžnih oblakov. Moški, s cigaro v ustih in obema rokama v žep h svojega .površnika, je polagoma stopal, kakor da hoče iti mimo nje. Ne da bi obrnila glave, mu je ona nenadoma stegnila roko in mu namignila, naj pride k njej. <• Mislila sem že, da nameravate živeli čisto sam zase», je rekla Katarina. • Bratil sem se s kapitanom,» je pojasnil Joče lyn Thew. -Uredite moj stol, prosim vas», je prosila, «Rada bi sedala.» 'EDINOST« V Trstu, dne 15. oktobra 1921 povzroča Jugoslavija. Reki z novo železniško tarifo, pravi pa, da na vsak način ne bo neznatna. Značilno je dalje, da se v tem članku Lokavo predbaciva sušačkim gospodarskim krogom, da nekateri šele sedaj zagovarjajo potrebo čini osjega sodelovanja med Reko in Sušakom, ki bi prišlo do izraza v takozvanem pristaniškem konsorclju. Pisec potem nadalje vprašuje, ali bi imela Reka od tega konsorcija kako gmotno korist, ako bi si v tem slučaju morala naprtiti na sv.cja ledja tako težk> breme kot je ravno Sušak, ki prenaša sedaj sadove politike, katera ga je privedla do tega, da je popolnoma odrezan od gospodarskega. pristaniškega in železniškega organizma Reke. «Sledeči meseci» — zaključuje „Corriere Adriaticc" — «bodo prožili tako Sušaku kakor Reki dovolj izkušenj iz tarifne vojne, ki jo je Jugoslavija napovedala italijanskemu Jadranu.* Položaj na žitnih tržiščih v preteklem tednu. Angleški listi so v preteklem tednu ob avili poroč la o letošnji ruski želvi, ki je po nih sodbi obsegala 82.9 milijonov kuarteriev (angleški quarier odgovarja 17.724 >:g) napram 47.8 milijonom v letu 1924 Uml^ivo nam je sedaj, zlkaj preplavljajof t£e trenot-koma cene,še od domačega. V Trstu se trguje večinoma samo z inozemskim žitom. Poslovan e pa je bilo zelo slabo. Kupci se preskrbujejo le z za dnevni konsum naipotrebne'šim blagom. V informacijo naj služijo sledeče več noma nomina'ne cene. Koruza stara v tranzit L 102—103 umetno sušena L 95—%, nova 8S—90 fco Postojna transit; domača koruza je Šla v jpromet po L 105—115, moka '00» L. 250. št. 1 L 245 Fižol navadni L 145-150, mandaioni L 200—210 fco Trst, t i žol mandalon iz Jugoslavije D n. 325 fco Po-stoina transit. -)•'.goslovenski kot madžarski oves e notiral L 104 fco Trst transit, domači ječmen pa L ! 30—140 za 100 kg Fr. Cotič TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -ul. Raffineria št. 7, Telef 44-39 ima v zalogi: Semena: špinače širokolislnate po L 6.50 kg, moioviica, rukle, salatine, ječmen Sestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkvice, čebulček in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje: lucerno in domačo ali triletno deteljo. Trave: laško ljulko. klasn co, travniško bil-nico mačji rep. Krme: Orehove tropine zmlete in v kosih, sezanaove tropine, otrobi, laneno seme in ko-ružno moko po L 132.— za 10® kg. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Kanetifrfce s&froje: slamoreznrce z in brez verig, orala in razno drugo ročno orod e. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, sv etiko itd Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tree Sticki- Med, Naravni cvetlični med n« debelo ia drobno. Vinogradniške in kleUrake potrebščine: Ki- pelne vehe, umetne glivice, kit za sode, špansko zemljo, zamrške in vehe itd. SLAMOREZN1CE. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja* da so dospele akuno-reznice znamke «Mayiartk» št, 4 bi št, 18 z verigami, katere se nahajajo ▼ naših za'ogah v ulici Torre bianca št. 19 in ▼ ulici Raffineria št 7. Naročnike vabimo, da y?k pre? dvignejo. Nova naročila sprejemamo v naši centrali ulica Torre b:aaca št- 19. „ TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala ulica Torre bianca št. 19, teJci. 44-39, podružnica ul. Raffineria št. 7._ — Mazzini: Dolžnosti človeka. Prevedel dr. Alojz Gradnik. — Mazzini j a smo poznali doslej skoro samo po imenu. To je prvi njegov spis preveden na slovenski jezik, obenem najznamenitejše delo, kar jih je izšlo izpod njegovega ^neobičajno plodovitega peresa. Poglavja knjige so: O dolžnostih človeka — Bog — Zakon — Dolžnosti do človeštva — Dolžnosti do domovine — Dolžnosti do družine — Dolžnosti do samega sebe — Svoboda — Vzgoja — Udruženje in napredek — Ekonomsko vprašanje — Zaključek. — Knjiga je sinteza njegovega nauka in njegove borbe proti vsemu, j kar nasprotuje načelom morale, pravice in resnice. Bog kot načelo, naredi kot orodje, udruženje kot sredstvo, dolžnost kot pravilo, Človeštvo kot cilj. Katekizem je ta knjiga — potreben vsakemu izobražencu kakor priprostemu delavcu, neizčrpen vir misli in naukov za vsakega javnega delavca, polHika, žurnalista. Ta knjiga je dala zasnovo za «Zvezo narodov« Wilsonu. Zato so mu bila ob sprejemu v Rim 1. 1919. poklonjena vsa Mazz;mijeva dela Med Slovenci je bil prvi dr. Bogumil Vošnjak, ki je pisal o Mazziniju v seriji člankov: «Problem jugoslovenskega naroda>», objavljenih v «Ju-goslovenski Reči» (Njiijork) 1. 1918. Njemu je tudi posvečen prevod te knjige. JAKOB BEVC urama in zlatavna Trd, Ca m po S, Glacomo 9 Zlat« kupuje v vsaki množini po naj višjih cenah Kr«n« plačuje vi^je kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (630 Pravimo Vam samo to: Predno kupite 0 morskih globotinah Zadnjič smo spoznali, kako so na podlagi velikega statističnega gradiva določili največjo starost, ki jo človek lahko doseže. Zaključek, do katerega se tako pride, je brezdvomno čitatelje presenetil, ker so vsekakor pričakovali višjo mejo za človeško starost. Danes se hočemo dotakniti drugega vprašanja, kolika je povprečna morska globočin*. Odgovor na to vprašanje je naravno mogoč samo na podlagi velikega števila izmerjenj. Vsako leto prinaša veliko novega gradiva, toda ne samo v dopolnilo že nabranega materijala, temveč tudi v popravilo prejšnjih podatkov. Kajti morsko dno je kakor kopno zemeljsko površje podvrženo stalnim, deloma naravnost ogromnim spremembam. 1 ako so prav v zad-n em času ncaaleč od francoske obali izsledili plitvine na mestu, kjer bi po vseh morskih kartah moralo biti morje globlje od 1000 metrov. Karte niso mogle biti napačne, ker so bile napravljene na podlagi vestnega raziskovanja. Napaka je ležala v tem, da karta ni več odgovarjala sedanji obliki morskega dna. Morsko dno se je v zadnjih desetletjih na omenjenem mestu pač zelo močno vzdignilo in v zvezo s tem so skušali spravljati gotove seizmične (potresne) pojave v Evropi. Nepričakovana je bila tudi Amundsenova ugotovitev, da severnega tečaja ne krije kopna zemlja, temveč na tisoče metrov globrko more. Radi tega se ne bodo naslednji podatki docela strinjali z najnovejšimi izsledki, toda velike in bistvene razlike ne bo. Podatki so povzeti po Erwinu Kossini, ki je za svoje delo uporabil kartografični materijal iz 1. 1912. in vse nadaljno gradivo do 1. 1919. Proučevanje in obdelovanje nabranega materijala ni bilo sicer v principu težko, pač pa zelo mučno in dolgotrajno. Po Kossinovih izvajanjih bi znašala povprečna globočina morja 3800 metrov, gotovo več, kakor bi človek pričakoval. Brez stranskih morja bi bil Atlantski ocean povprečno 3926 m globok. Indijski ocean in Tihi ocean 4282 m. Sredozemsko morje ima povprečno globočino 1212 metrov. Zanimivo je primerjanje teh števil s povprečno višino kontinentov. Povprečna visina kopne zemlje znaša namreč samo 840 metrov. Povprečna višina zemeljske skorje izven morja in na morskem dnu bi bila 2440n metrov pod mersko gladino. , . Zanimive so tudi na podlagi teh podatkov določene višine, na katere se opira Wegener-jeva teorija o postanku oceanov in kontinentov, o kateri je pred kratkim prinesla «Edinost* poročilo izpod drugega peresa. Ker ,e to vprašanje velike važnosti, se bomo tudi mi ob priliki zopet povrnili nanje in podali gori navedene višine. „ , ^ Iz gotovo nepričakovane povprečne morske globočine se da posneti, da mora biti večji del morskega dna zelo globok. Resnično lezi več nego polovica vsega dna globlje nego 4000 metrov pod morsko gladino, več nego ena četrtina (to je več nego vse ozemlje An je m Amerike) globlje od 500, dno za pol Evrope leži globlje od 6000 m m skoro pol milijona kvadratnih kilometrov pod 7000 m. Naravnost ogromna je vodna plast, ki obdaja zemljo. Vsa voda zemeljskega površja, vključene tudi reke in jezera, tvorijo osemstoti del prostornine vse zemlje. Ako bi iz nje ustvarili kroglo, bi znašal njen premer eno devetino zemeljskega premera. Kossina pa se je potrudil tudi izračumti množino soli, ki je raztopljena v velikem morju. Ako bi nasuli vso morsko sol enakomerno po vsem zemeljskem površju bi znašala tako nanešena solna plast 40 centimetrov. Zemeljsko površje pa meri več nego 50 milijonov kvadratnih kilometrov._ DAROVI Ob zlbe'ki pesnika Simona Gregorčiča, darovala na GoČah vesela -družba iz Postojne ,L:t 120.— in 100 Dinar le v in sicer 60.— lir in 50.— Dinarjev za «Solsko društvo* v Trstu in ravno toliko za športno društvo «S. KL Nanos» — Vipava. Ivan Jajčič iz Trsta, daruje v počastitev spo-m na pok. Andreja Grgiča iz Bazovice 40.— "Dinarjev za «Šolsko društvo». Gospod Jernej Stravs— Cerkno — daruje L 7.— ^Šolskemu društvu*. — Šentjakobski podružnici Šol. društva so darovali mesto vstopnine na nedelj&ko prire-d'tev: Fr. Jančar L 10, Pahor 5, g. M. B. T. za oktober L 50. Nad»l;e je nabrala mala Danica T. ob priliki prve obletnice poroke Justa in j Ivanke Colja pri domači zabavi znesek L 142. Darovali so: Just in Ivanka Colra L 35, inž. C. C. L 5, Josip Tomažič, A^jzij Povh po L 10, Ema Tomažič, ?ino in Danica Tomažič Albert Povh, Ivan Povh. Ivan Kariž, Olga Colja, Ludoviik, Alberta, Pino Trampuš in Emil Colja po L 5, Josip in Just Pestelj, Ernesta in Klavdi. Povh po L 3, Justina Pestelj, Leonard Povh, Angelina, Ana^avra in Rozana Povh po L 2 ter Amalija Povh, Štefanija in Alberta Pestelj, Rastislav in Ciril Coljia po L 1. — Deklica Danica je bila zelo ponosna na ta uspeh tet se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem s prošn'o do njih, -da bi se ob vsaki prilrki spominjali Šol. društva in pomagali na-šim revnim malčkom. Tej prošnji se pridružuje tudi odbor in kliče: Bog plati! Požrtvovalnim darovalcem srčna hvala! Tržaško posojilnica in hranilnica retJstrovana zadruga z omejenim poroStvoa uradujt v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni proivet, ter |ih obrestuje MTpo4 večje Jn stalne v?oge po dogovoru. Sprtjama „Ginarja" na tekači račun in jih abrestuje pq iogovaru. Davek od vtag plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpaia§# varnostne celke (safe) Brađne ure u stranke od 8% di 13 in od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. oglejte si naMo Izbero pri M. STEINER tfio GenDB 15 in 17 Via Geppa 15 in 17 Adria čevlji trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: l/elka zaloga raznih čevlj:-v za sport Ranim tiskarna zlitin a s tollpim GORICA — Via C. Fa^etti 9. Mna knjigarna itmm i papirnico __GORICA — Via G. Carducci 7. BRS££AK ANTGH Zaioga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Hfljstcrsjši slov. denarni zavad Velika skladišča Brata €£i slikarja GORICA — Via Ascoli 5. 6-IS Borana poroflia, DEVIZE: T r s t, 1J. oktobra Amsterdam od 1015.— 4o 1030. — Belgija ed 113.50 d« 115-50: Pariz 114.75 do 115.25 L»B(Un od 123,4ado 1*3.65 ; Nevr York od 25.40 d« 25.55; Španija od 357,— do 365.— ; Švica od 4G0. - d« 495.— ; At»ne 33.75 do 34.75; Berlin ! od .'00.— do 610.— ; Bukarešt od 11.75 do 12.25 Pr«^a 75.^5 do 75.75: Ogrska od 0.0350 do 0.12365; Puuaj od —.855 do 370.— ; Zagreb od 45 30 đo 4n.«C>. Benačijsk« obveanice 67.25. VALUTE: Trst; 14- oktobra. Avstrijske krone od 0.0 "0 do 0.0370; dinarji od 44.75 do 45.50; dolaiji od 25.30 do 2:>.5t; novci po 30 frankov od 95.— do 99 —; fuut Sterling od 123.25 do 123.60 Vipavsko, istrski reiošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlal* XX seliem. tor« (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Oiullaill 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) fb. stranca**, - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konktir. cenah Na Na d?«&no R. CAMPONOVO Tel. 793 - Vlile XX Setiambre 33 TRST ^»>■1 ■■ i i nmmi i UMI« mi MI .-ht,-— i Rliltiiniia mil! j Trst, Via Scalinata 2 I* PODRUŽNICA Via Arcata IO i 11 vriiMe lilm jiMsi/ ia to ( l Najnižje cene. KRUŠiČ en $IH krojaška mojstra GORICA Corso Emanueie III. 37. ŠlSLmOi IRK OB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. sauhig smmo Zaloga usnia, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč. veska i. t. d. GORICA — Via G. Card icci 7« A H TO M KOREN nas*. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Csrducri 4. josip Dvokolesa, šivalni slrojj) puške GORICA — Piazza Cavour 0. eu m plačuje HLOJZU NUHt rnm Oaribsldl prvo nadstrepje Pazite na naslov! Pazite na naslov! iflflsl o .Cilnesli imalo najboljši uspeli tel specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici na Travniku $1.5, n. od 9-12 in od 3-5 (67) To In one LJUDSKA BANKAv POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. *ad. z oraej. por. Sprejemi vlose no hranilne knjižice ln »le$e m tekočI račun. šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. dral&k kari. pekama in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. £>ahor lojze najmodernejša krojačnica v GORICI — Via Morelli 4. j^ecos 7už pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Šolska ul) MAVSIČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznajelšek krojaČnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Obrestuj« vezan« vlog« po dogovoru. Izdaja brezplačno elrkulame Cek« :::: Banca Nazlonale di Cradlto. Daja posojila kakor tudi izvršuje vsa v bančno stroko spadajoče posle ..••» »od najugodnejšimi pogoji. :::::: -----« — Zapuščina jlnln14kr itfr^kc Duae. Ameriški listi javljajo, da je državna davčna komisija v newyoriki državi usllšalap rolnjo za o-prostatev od davkov na ć«edšćino, ki 90 ?o vložili dedči gledališke igralke Eleonore Duše, ki je umrla lani v PiiUburgu. Prednji se j« ugodilo, ker Duše n imela svojega lastnega bivališča na ameriških tleh. E'conora Duše ni zapustila nikakih nepremičnin. V9e nfeno imetje je znašalo 40.000 dolarjev, ki ji-h je zaslužila s svojo turnejo v Zedini*n:h državah. Od teh ?c j b lo 21 768 dolar)«v naloženih v «NationaJ Bank.» Spomlnialfe se ob vsaki priliki »Dijaške Matice4 Frecino ka] nakupite, obiščite u Veliko skladišCe pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI Via RaMorl it 1 - Via MaUankan i«. 7-13 Spalne sobe« obodne sobe, posamezni kosi pohl&tva v veliki Izberi. Manufakturna trgovina Pri Slavcu TRST — Via Guardia 26. Ceregato & Trebse FotograKčni atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Rivo 42 — Campo S. Giacomo. ■iniHiianaBaniHiana"8! i 20 [H!l 1. Mt III. 20,| B SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago In g s izdelane obleke po najzmernejših cenah II H»HIIHBWail Marija Colobigr Izdelki za gospć in otroke s prodajo drobnarije TRST _ Campo S. Giacomo 3 HOIAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache lt. KfIREL SOSIŽ gostilna «A1 buon Arrivo» TRST — Via Ghcga 9 v bližini centralnega kolodvora{ Gostilna PRINČI* prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18, teriraite o „Edinosti"