ga namočim r friški vodi, in ga potem dam v dolgib koritih ovcam za klajo. Odebljajo mi ia dajo dobro volao. Tudi perotaia8ke živali pitara z divjitn kostaajera. Napraviai si lug iz apaa ia pepela, ia v taki lug deaem olapljea kostanj , potem ga omijem z tarzlo vodo , ga skuhara, aapravim si iz njega teato, ki prav sladko diši, ia ki ga pure, goai, in kopaai prav radi jedo ia debeli postaaejo. Tudi potašelj delam iz divjih ko8taajev. Posašim ga, ter sožgem v pepel ia iz 33 fuatov posušeaega divjega ko8taflja dobim pol fuBta potašeljaa. Ježice ae več dajo. Tudi dobro kavo si Bapravim iz divjega kostaaja. Neolupljeni koatanj posašim v peči, otisaem potem lupiao ia aagi sad razrežem v krble. Na te razrezaae krhle vlijem, ko sem jih preje v kakoaao posodo djal, vrelo vodo, ia jih puatim četrt ure ležati. Ter jih popečem ia storim kaKor z navadaim kofetom. Prav dobro mi tekne. Tudi bočbo lučico si aapravim iz divjega kostaaja. Olupiai ga posušim ia na več straaeb prevrtam. Potem ga deaetu v olje, kjer se 24 ur iiaa aaiaakati, ia potem potegaem akoz Bjega fane.k, tohe^t,. Koš^aai sp. pojo$ v Łk|edo z vod o Bapolfljeao, v kteri plava, zvecer fobet uzgem ter mi celo aoč sveti. — Toliko za letoa. Ce bodete sloveaaki gospodarji v Bovem letu pa prav pridao in v velikem atevilu nSloveaakega Gospodarja" si aaročevali, bodem Vam več skuaeaj iz avojega kmetovaflja povedal. Epiharmos, kaietovalec. Nektere skušnie kraeta Epiharmos-a ˇ maekinji žalosti. XI. Eako 8 i redim močae konje. Vpraša aie prijatelj, kako je to, da Vaši konji so zmi rom tako dobro rejeoi ia životai. ia veadar dosti trpijo. To je prav Tahko mu rečem. Po leti naberem kopriv, ktere naj bolj pcčejo, ter jih posušita na solacu. Iz posašeaega koprivnega aemeBa aapravitn prah (palfer) ia ga en prgiš zmešaai med koBjsko klajo, in konji mi oataaejo zdravi močni, mesaati ia dobijo svitlo dlako. XII, Zakaj porabim divji koataaj. Premalo gospodarji čislajo divji koataaj. Jaz redim ž Djim ovce. Kostanj sušim pet do osem tedaov podne, ter