ISSN 0350-5561 za konectedna Padavine se bodo razširile nad večji del države. Vmes bodo tudi nevihte. Meja sneženja se bo v soboto v notranjosti postopno spustila do nižin. številka 52 četrtek, 31. decembra 2009 1,50 EVR IIADIO VELENJE . N "'V- ■ \ \ ■ v. * sčnoi v- J 4V A ■ ■ *v % r^tš ■■ F i> v - > i. y ' V \ In ■V v ^ 3 jemlje zdaj slovo! Bilo \ . jemlje zdaj slovo! x \ .. je krizno, ' v ^ po načrtih nič ni šlo. , ■ f 9,rtt..« V Gorenju \ . ' zagorelo je zaradi plač; V- - - y.\ X - vi \ ■ ■ -m ■ ■i \ x r \ X* %vC% '»»M1 i «1 « • Vi ■ f 1 f . kako najceneje po občinah rešiti raznih se "smetT _ Šesti Tešev blok, ki se v Šoštanju čez leta bo šele rodil, ■■- t je po državi naokrog napetost že visoko povzročil. Težav veliko z nami bo stopilo v nedolžno leto novo, ki na pragu že stoji. "C Da krizno bo, nas že strašijo, da še kaj hujhšega nas doleti. ^ Nikoli dali nismo se težavam! Na koncu temnega tunela tudi zdaj luč že čaka nas! ^ - Da vsi uspešno vse bi razrešili, vam želita Radio Velenje in Naš čas. 9 M C 9jr-:Tr■> roju delavke ostale so brez hlač. 4 ... ■L- ^ Dolini obe nimata še svoje hitre ceste močno razvojne obljubljene neveste. Ne združevanje, je ločevanje porajalo skrbi, - -i* — Da . i ' ' •■j ' ' ■ ■ . ■ v. -r. M v t * t* X MB X X . f : Izteka se staro leto. Še nekaj ur in nazdravili bomo novemu, letu 2010. Delovno se je za nekatere izteklo sicer že pred dnevi, drugi, predvsem v različnih dežurnih službah, bodo delali do konca. Je bilo to leto, ki se ga bomo spominjali z veseljem, žalostjo, mešanimi občutki, ali pa si bomo dejali: bilo je pač takšno kot prejšnja. Upam si trditi, da bi ga mnogi radi čim prej pozabili. Še posebej tisti, ki so v tem letu ostali brez dela. Ti bi si gotovo zaželeli, da se to leto nikoli ne bi vrtelo. In ti imajo pred sabo ob želji za zdravje le še eno veliko hrepenenje: da bi spet lahko delali in spet živeli človeka dostojno življenje. Da, ta svet (ne)pravičnostije krut. Do mnogih. Za nas v uredništvu se leto 2009 tudi še ni končalo. Danes je pred Vami sicer zadnja letošnja številka. 52. po vrsti. Prva v novem letu bo med vami že naslednji četrtek. Tudi zanjo moramo 'naloviti'čim več prispevkov. Seveda jih bomo. Leto bomo sklenili na velikem silvestrovanju v središču Velenja, na Titovem trgu, ko bomo med drugim že petnajstič razglasili osebnost, kije po odločitvi vas bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje najbolj zaznamovala iztekajoče se leto. Za ta privlačen naslov se od desetih finalistov sedaj potegujeta le še Sebastjan Sovič in Srečko Meh. Športnik ter politik. Obema bomo nekaj minut pred začetkom novega leta stisnili roko. Enemu kakopak močneje. Veseli bomo, če Vas bo čim več ta dogodek in delček najdaljše noči preživelo skupaj z nami. Druženje bo gotovo prijazno kot vsako leto. Letošnje silvestrovanje si to še posebej zasluži, bo namreč jubilejno, že dvajseto. In Natalija bo gotovo poskrbela, da bo noč ostala nepozabna. Kot za druge je bilo tudi za nas letošnje leto, če razmišljamo o vsebinah, ki smo se jih lotevali, enkrat bolj, drugič manj prijazno. Ve se, najraje pišemo o veselih dogodkih, čeprav pogosto slišimo misel 'dobra novica je slaba novica'. Takšno je pač naše življenje. Ali kot je nekdo zapisal: "V vsakem življenju pridemo vedno sredi predstave in vedno odidemo sredi predstave. Ni pravega časa, ni napačnega časa. Je samo naš čas." Da in vsak četrtek je Naš čas časopis, ki tega dne postaja tudi vaš. V vseh letošnjih četrtkih smo si prizadevali biti dobri. Tudi v novem letu se bomo trudil, da bi bili zanimivi; da boste vsak četrtek zvedeli, kaj se je, se in se bo dogajalo okrog vas; da bi vsak teden komaj čakali na vaš in naš tednik in se v sredo spraševali, le kaj bo jutri v Našem času. Bodite mi dobro. Naj vas leto prijazno odeva in vi stopajte skozenj dobrih misli. Laže boste zmogli čez težave in napore. In ostanite nam zvesti. Trudili se bomo, da vas ne bomo prevečkrat razočarali. Veliko zašiljenih misli v novem letu pa želim vsem tistim, ki ste z besedo ali sliko že doslej bogatili časopis, ki vstopa v 57. leto izhajanja. Saj veste. Naš čas gre v korak s časom. Srečno 2010 2010! V imenu uredništva Stane Vovk, odgovorni urednik 9770350556014 2 lokalne novice Zbirajo igrače za otroke Velenje, Ljubljana - Najlepši del praznikov so nasmejani otroški obrazi, ko zvedavo odpirajo svoja novoletna darila. Sodelavke in sodelavci UniCredit Banke želijo otrokom iz socialno šibkih družin razdeliti igrače, ki jih otroci ne potrebujejo več. V vseh njihovih poslovalnicah zbirajo vse vrste družabnih iger, barvice, pripomočke za ustvarjanje, didaktične igrače ... vse, razen plišastih igrač. K zbiranju so povabili vse ljudi, ki dobro mislijo. V vrtcih višji normativi Velenje - V Vrtcu Velenje veljajo višji normativi v heterogenih oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja. Svetniki so na predlog vodje Urada za negospodarske javne službe Darka Lihtenekerja sprejeli sklep, s katerim so največje število otrok v prvem starostnem obdobju povečali z 10 na 12, v drugem starostnem obdobju pa z 12 na 14 otrok. ■ mz Grošljeva kot vršilka dolžnosti Velenje - Dom za varstvo odraslih Velenje bo še nekaj časa vodila stara - nova direktorica Julijana Grošelj. Na razpis za vodilno mesto v domu se je sicer prijavila tudi socialna delavka Cvetka Hribar, ki pa ni dobila soglasja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kije lastnik doma. Grošljeva bo dolžnost direktorice opravljala kot vršilka dolžnosti za dobo največ enega leta. ■ tp Povečati število članov Mozirje - Pred nedavnim so se še zadnjič v tem letu sešli na seji člani izvršnega odbora stranke DeSUS Zgornje Savinjske doline. Ob tej priložnosti je predsednik območnega odbora Peter Habjan, od letošnjega 7. kongresa stranke tudi predsednik sveta stranke DeSUS, orisal aktualna dogajanja znotraj poslanske skupine, vzroke za nesoglasja in menil, da so mediji o tem poročali preveč tendenci-ozno. Prevladuje mnenje, da je sedaj stranka enotna in da bo lahko poslanska skupina delovala nemote no. V nadaljevanju seje so člani podprli sprejete sklepe z zadnje seje sveta stranke DeSUS. Med drugim o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, prizadevanju sindikatov o dvigu minimalnih plač, povečanja obdavčitev tistih z najvišjimi dohodki in o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Prav tako stranka ne podpira podaljšanja starostne dobe za upokojevanje in izenačevanja starostne dobe moških in žensk. Pripombe pa so imeli na predlog podelitve posebnih pokoj nin. Dotaknili so se tudi finančnega položaja stranke in lokalnih volitev prihodnje leto. Minimalna sredstva zanje so zagotovili, so se pa dogovorili, da bodo takoj začeli pridobivati kakovostne kandidate za občinske svetnike in župane. Glede na to, da stranka DeSUS ni samo stranka starostnikov, temveč združuje vse, ki so jim je blizu socialna vprašanja naše države, so med sklepe zapisali okrepitev promocije stranke in povečanje števila njenih članov na območju Zgornje Savinjske doline. ■ V DeSUS-u podelili priznanja Velenje, Ljubljana, 23. decembra - V Demokratični stranki upokojencev DeSUS so v sredo v Ljubljani podelili priznanja članom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju, delovanju in povezovanju v Območnem odboru Velenje. Priznanje so podelili tudi trem članom, ki v občinskem odboru delujejo že vse od ustanovitve stranke. Srebrni plaketi sta prejela Ludvik Hribar in Ivan Josip Povh, bronasto pa Anton Košir. Ivan Josip Polh se zaradi bolezni ni mogel udeležiti podelitve v Ljubljani, zato so mu dan kasneje priznanje v Domu za varstvo odraslih Velenje vročili člani izvršilnega odbora. Pomagali iz stisk Mestna občina Velenje se je v letu 2009, letu, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza, pri zagotavljanju pomoči in premagovanju stisk s posluhom posvetila občankam in občanom Milena Krstič - Planine Velenje - V letu, ki ga je v precejšnji meri zaznamovala kriza, so se v upravi Mestne občine Velenje posebno tenkočutno lotili premagovanja stisk ljudi. O tem, da je Vele- nje ena tistih lokalnih skupnosti, ki si je prizadevala za pomoč socialno šibkim, pa tudi vsem drugim, ki iz kakršnega koli razloga potrebujejo pomoč, zgovorno pričajo številke. Te je na svečanosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti nani- zal podžupan in vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v državnem zboru Bojan Kontič. Podelili so blizu 180 enkratnih izrednih denarnih pomoči, katerih prejemnice so bile v večini primerov matere samohranilke. Skoraj 400 enkratnih denarnih pomoči so namenili družinam ob rojstvu otroka. Omogočili so nakup 3.600 prehrambenih paketov in delovanje javne kuhinje, ki jo redno obiskuje 60 uporabnikov. 200 najemnikom stanovanj so subvencionirali najemnino in več kot 500 dijakom in študentom omogočili počitniško delo. Uvedli so brezplačno pravno svetova nje, ki ga je uporabilo pre ko 400 občank in občanov, ter vse leto zagotavljali brezplačni mestni potniški promet. Objavili so razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in prvič podelili enoletne štipendije ter enkratne denarne pomoči za študente. Štipendije je dobilo 27 študentov, enkratno denarno pomoč pa 12 študentov. Medresorska skupina, v kateri z delavci občinske uprave sodelujejo predstavniki Centra za socialno delo, Zavo da za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zdravstvenega doma, Policije, Rdečega križa in Upravne enote, je uspešno rešila več kot 30 primerov. Organizirali pa so tudi več dobrodelnih aktivnosti oziroma so pri tistih, ki so jih pripravili drugi, dejavno sodelovali. ■ Predstavili knjigo Bolnišnica Topolšica 90 let Topolšica - V kinodvorani v Topolšici so na dan samostojnosti predstavili knjigo Bolnišnica Topolšica 90 let, etnologa in zgodovinarja dr. Jožeta Hudalesa; ta je izšla ob visokem jubileju bolnišnice. Voditeljica pogovora Uršula Menih Dokl je v uvodu dejala, da je domoljubje pomemben element bivanja, pri tem pa je poznavanje zgodovine domačih korenin ključno. Zdravstvena kultura prostora, na katerem je danes Bolnišnica Topolšica, sega vse do Keltov, ugotavlja dr. Hudales. Naravne vire zdravja pa so, zlasti v zadnjem stoletju, nadgrajevali z uvajanjem najsodobnejših metod zdravljenja. Bolnišnico je zaznamovalo tudi tesno sobivanje z lokalnim okoljem, kar je vplivalo na prepoznavnost in ugled institucije in kraja. U. M. D. V Lokovici se je sprožil manjši plaz Šoštanj, 24. decembra - V četrtek se je v Lokovici pri Šoštanju sprožil plaz v velikosti 12 x 2 m ter pri tem podrl oporni zid pri družini Kovač. Po bese dah povelj ni ka Civil ne zašči te Šoš tanj Petra Radoje gre za manj -ši plaz, ki se je sprožil med dve ma hiša ma in delo ma zasul dovozno pot. Plaz ne ogroža življenj ali objektov. Gasilci prostovolj nega gasilskega društva Lokovica so plaz zavarovali oziroma prekrili s folijo. V pone deljek so ga očistili, na kraj pa je pri šel tudi geolog, kije ocenil trenutno situacijo. Vsi plazovi, ki so se sprožili julija, mirujejo, na njih ni bilo zaznati sprememb. Ljudje se smejijo, da nas le še odpadki skupaj držijo Spočetj e Saše v rokah neplodnih politikov - Za hitro cesto lopate šele delaj o - O Tešu bi še razpravljali - Bolj kot o čem novem marsikj e govorij o o starem, o odpadkih Medtem ko po nekaterih že objavljenih podatkih rodnost pri nas vendarle narašča, našega skupnega zgornjesavinjskega in šaleškega deteta Saše uradno nikakor ne moremo poviti. Ljudje, ali vsaj politiki, Šaleške in Zgornje Savinjske doline bi ga že, a kaj, ko je tako rojstvo stvar višje in širše politike. In pri nas mora biti to tako dolgotrajen proces, da se vmes zagotovo menja vsaj ena vlada. In kar eni požegnajo, drugi nekako prekličejo, da smo namesto na koncu spet na začetku. To rojstvo je povezano z nekakšno numerologijo, saj je odvisno od tega, kakšno število pokrajin bo Slovenija imela. Krjaveljje imel lahko delo, saj je vraga presekal le na dvoje, sodobni delilci so v večji zagati, saj niti ne vedo, kako naj Sloveniji razkosajo. Na to se je seveda vredno spomniti zdaj, ko ob odhodu mahamo še enemu letu v slovo. In tako so tudi zgornji konec Savinjske doline ter tri šaleške občine uradno še vedno v nekakšni celjski regiji, ki se razteza od avstrijske do šengenske meje. In nekako po vsem tem območju se razteza tudi vprašanje hitre ceste tretje razvojne osi. Nekdanji prvi mož slovenske vlade je pred časom zapermej obljubil, da bomo že lani vsaj na najbolj kritičnem delu severnega konca te hitre ceste zasadili prve lopate za začetek del, pa smo še vedno na začetku. Tudi to, da je prišel v »našo« žlah-to, ni nič pomagalo. Potem so nekateri upali, da bi cesto pognala naprej kriza, da se bomo zaradi nje lotili takega velikega zagonskega projekta, a kaj, ko stvari še niso papirno pripravljene. Pa tudi vsi ljudje na prizadetih območjih še niso povsem pripravljeni. Ta cesta naj bi namreč povezovala, a tudi razdvaja. Tudi na visoki lokalni ravni. Najprej so skočili pokonci Velenjčani, ko so Celjani podprli krajane Šentru- perta in jim potrdili, da je škoda njihove zemlje, saj lahko gre nova hitra cesta po trasi stare med Velenjem in Arjo vasjo. Potem so žogico vrnili ti v nerojeni Saši in se zavzeli za to, da gre podaljšek severnega dela hitre ceste od Šentruperta dalje proti Zasavju. Zakaj bi s to hitro cesto urejali Celju obvoznico! No, res pa je tudi, da tudi na osrednjem delu še zdaleč niso enotni o tem, kje naj poteka cesta: mnogi Laščanije ne bi radi imeli v svoji že tako ozki dolini, Kozjani pa bi jo sprejeli z odprtimi rokami, a »jim je ne dajo«. A tu je še cestna veja med Šentjurjem in Rogatcem, kjer terjajo svojo obnovljeno »hitro« cesto. Letos smo veliko govorili tudi o naložbi v blok 6 šoštanjske termoelektrarne, kije regijska v ožjem smislu, a »problematična« v mnogo širšem. Po mnenju mnogih namreč to ni le slovenski problem, kar evropski. Saj naj bi ob vse večjem prizadevanju za manj onesnaževanja okolja prispeval precejšen kvarni izpuh v ozračje. Pri tem se niso glasni le okoljevar-stveniki, ampak tudi »elektrikarji«, ki se zavzemajo za elektrarne drugih vrst. Pa ni čudno, da še tudi zdaj, ko so v Šoštanju dejansko že začeli graditi ta blok, nekateri še vedno terjajo razpravo o njem. Tako bo ta naložba tako po svoje - debatersko - zagotovo zaznamovala tudi to leto. Še vedno pa drži, da so naše širše območje po svoje povezale smeti! Odpadki so postali dragocenost, zato jih je treba skrbno zbirati, ločevati in obdelovati. In vsaj ob tem velja, da so se mnoge občine sprijaznile s tem, da je Celje center. Oziroma da je v Celju center. Seveda, saj so same privolile in prispevale denar zanj. Center za ravnanje z odpadki. Nič ne pomagajo pripombe, da bo Celje zdaj živelo na njihov račun še pri smeteh. Tako pač je. Saj, če bi tak center za odpadke hoteli postaviti kje drugje, vemo, kako bi se končalo. Odpadkov nihče noče! Celju pa se je menda kar splačalo zagristi v to jabolko. Pa še kislo se jim men da ne zdi. Še o marsičem smo letos premlevali na našem širšem območju. Tudi o tajkunih, saj je polovica najbolj razvpitega tajkunskega dvojčka z našega kon ca. Nič kaj prijetno ni bilo to leto. Pa srečno novo! ■ k n./rif\.'.<.\ naš čas izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. SREČNO 2010 3 Nujna večja enotnost Vd voranoš marškegak ulturnega doma vsi tokrat niso mogli. Šmartno ob Paki, 26. decembra - Tudi letos so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali dan enotnosti in samostojnosti s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom tamkajšnjega mešanega pevskega zbora, kije tokrat povabil v goste skupino VOX Camerata iz Mengša. Dvorana šmarškega kulturnega doma je bila minulo soboto pre- majhna za vse, ki so hoteli prisluhniti prepevanju zmagovalcev zborovskega tekmovanja v TV oddaji Spet doma - domačim pevcem. Tudi slavnostni govornik - župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek -je svoj nagovor začel s čestitko zmagovalcem in novico, da je lokal na skup nost v pro ra ču nu za prihodnje leto med drugim predvidela denar za rešitev njihovega »brezdomstva«. V nadaljevanju slavnostnega govora se je dotaknil leta 2009 in izrazil zadovoljstvo nad pridobitvami v lokalni skupnosti. Prepričanje, da bodo takšno ali še večjo pot nadaljevali, saj se jim obetajo precejšnja kohezijska sredstva. V letu 2010 jih čakajo pomembni izzivi predvsem pri urejanju komunalne infrastrukture. Popuščanje krča rece sije je dober znak in obet za prihodnost. Tudi za tisto, ki smo si jo Slovenci ob skoraj popolni plebiscitarni odločitvi leta 1990 tako želeli. Stanje, kot trenutno je - po njegovih besedah, moramo izboljšati, kar pa lahko dosežemo le s primerno stopnjo enotnosti. »Pri tem pa sem precej skeptičen. Je že res, da zmoremo veliko stopnjo samostojnosti, žal pa smo daleč od znosne enotnosti.« Po prepričanju Podgorška potenciranje in vsakodnevno medijsko bombardira nje o tem, kdo in zakaj je dobil kakšno priznanje, kdo in zakaj je koga kdaj kadroval, kdo in kako je vohunil za nekom so zadeve, ki hote ali nehote zamegljujejo osnovne težave te družbe. »Demokracija v tej državi nikakor ni ogrožena. Ogroženi pa so gospodarska moč države, delovna mesta, socialni položaj velikega števila državljanov, upokojencev. To so stvari, ki nas morajo skrbeti. Za njihovo rešitev potrebujemo enotnost in konsenz. Imamo izkušnje, počasi lezemo iz polnoletnosti, veliko smo se naučili predvsem na napakah iz preteklosti, zato ne dovolimo, da se nam vlečejo še v prihodnost.« Izra zil je pre pri ča nje, če je »majhno« Šmartno ob Paki v primerjavi z veliko Slovenijo uspešno, zakaj ne bi bila »mala« Slovenija enako ali še bolj uspešna v veliki Evropi. ■ Tp Do 30 minut brezplačno Parkiranje ob Standardu in pri Hotelu Paka je časovno omejeno na eno uro - Parkiranje v času gradnje Mercatorjevega nakupovalnega centra v garažni hiši nad avtobusnim postajališčem le 20 centov MiraZ akošek Velenje, 22.decembra - Svetnice in svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin posebnega pomena v mestni občini Velenje. Sprejete spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na ureditev parkiranja v velenjskem mestnem središču. Zaradi gradnje novega trgovskega središča (Mercator centra) je namreč onemogočeno parkiranje na parkirišču pri Rdeči dvorani. Tako se je močno povečal pritisk na Kljub navedenim ukrepom se še vedno pojavljajo težave s parkiranjem, zato so Odlok o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin dopolnili z ukrepi, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu parkirnemu režimu v mestu. V odloku so dopolnili uvedbo časovno omejenega parkiranja v conah A in B, izenačitev časa, ko Parkiranje pri Standardu in Hotelu Paka je omejeno na eno uro Cene letne parkirnine znašajo 350 evrov, vsakemu stanovanju pa pripada en brezplačen parkirni listek je parkiranje potrebno plačati v conah A in B, ter izenačitev cene parkiranja v conah A in B. Krajše parkiranje od 30 minut je povsod brez pla čno tako v coni A kot B v času med 7.00 in 15.30 uro. Parkiranje daljše od 30 minut pa je potrebno v celoti plačati, in sicer 40 centrov na uro. Osnovni namen ukrepov je preusmeritev dolgotrajnega parkiranja iz najožjega mestnega središča, kjer naj bodo parki-ri šča name nje na krat kot raj ne mu parkiranju, torej tistim, ki v to območje prihajajo zaradi različnih opravkov. Podaljšanje časa plačljivega parkiranja v coni A bo zmanjšalo tudi tiste s parkiranjem povezane težave, s katerimi se srečujejo stanovalci con A in B ter lastniki poslov nih pro sto rov, loka lov in trgovin v obeh conah. Zaradi podaljšanja časa, v katerem se plačuje parkirnina v coni A, bodo zvišali tudi cene letne parkir- ne karte na 350 evrov. Osnova za izračun cene letne karte je namreč polovica polne cene vsakodnevnega celodnevnega parkiranja. Cena letne karte predstavlja celo manj kot 50 % tega zneska. Stanovalci in pravne osebe bodo parkirne abonmaje lahko pridobili pod enakimi pogoji kot doslej. V letu 2009 so izdali okoli 700 parkirnih abonmajev in prodali 166 letnih kart. Število parkirnih abonmajev je predvidljivo, če pa bi se povpraševanje po letnih parkirnih kartah toliko povečalo, da bi preseglo število razpoložljivih parkirnih Med gradnjo Marcatorjevega nakupovalnega centra parkiranje v garažni hiši le 20 centov na uro mest, bodo prodajo letnih kart ustavili, saj bi se sicer lahko zgodilo, da kup ci let nih kart in imet ni ki abonmajev ne bi našli prostora za parkiranje. parkirišča v mestnem središču, še posebej na parkirišča ob objektu Šaleška cesta 2 a-d, na parkirišča pri hote lu Paka in na parki ri šča cone A. Po dogovoru s stanovalci (etažnimi lastniki) in predstavniki podjetij ter institucij, ki delujejo znotraj obravnavanega območja, so parkiranje na parkirišču ob objektu Šaleška cesta 2 a-d časovno omejili (dovoljeno parkiranje največ 1 uro), stanovalci pa so dobili eno dovolilnico za parkiranje na stanovanje. Časovno so omeji- li tudi parkiranje na parkirišču hotela Paka (dovoljeno parkiranje največ 1 uro). Uspeli so se tudi dogovoriti za znižanje cene parkiranja v novi garaž ni hiši nad avto bus nim postajališčem Velenje (ura parkiranja 20 centov). Obrambna ministrica na obisku Šmartno ob Paki, 27. decembra - Minulo nedeljo seje v Šmartnem ob Paki na povabilo tamkajšnjega Občinskega odbora SD mudila na krajšem obisku ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Ob tej priložnosti sije ogledala Hišo mladih oziroma Mladinski center, kjer so ji predstavili tudi naložbo, ki jo izvajajo s pomočjo evropskih sredstev. Na okrogli mizi, ki jo je vodil župan Alojz Podgoršek, pa je beseda tekla o delovanju Slovenske vojske na tujem, dotaknili so se vprašanj v zvezi z novostmi v obrambni zakonodaji, financiranju vojske, na koncu pa so se seznanili z načini in sistemom zaposlovanja v Slovenski vojski. Prisotni so bili navdušeni nad izredno nazorno predstavitvijo in zanimivimi odgovori. Kot majhno presenečenje je izzvenela njena velika skrb o delovanju gasilske službe v občini, o opremljenosti gasilskih društev, organiziranosti sistema za zaščito in reševanje, kar so navzoči pozdravili z navdušenjem. Skrb ne preseneča, saj je Jelušičeva tudi sama aktivna gasilka. V zvezi s tem je dala tudi nekaj koristnih nasvetov o možnosti pridobivanja sredstev za nabavo materialnih sredstev za to področje. Vsekakor izredno zanimivo in koristno delovno srečanje so končali s prijetnim druženjem. ■ Tp MinistricaJ elušičeva medo gledom vM ladinskemc entru Novoletne želje Irena Kajtna iz Velenja: »Leto, ki se izteka, je bilo povsem običajno: služba v kombinaciji z najljubšim hobijem, konji. Vedno, ko imam čas, odhitim do svoje kobile. Sicer pa veliko hodim na sprehode, najraje v naravo, gozd. Kot vsako leto pa sem bila tudi letos v toplicah. Za letošnje praznike bom doma, sploh za božič sem vedno najraje v krogu svojih najbližjih. Na obisk bo prišla tudi sestra, ki sicer živi v Ilir ski Bistri ci, tako da bo cela dru ži na spet na kupu. Prav na silvestrovo pa bom nedvomno na Titovem trgu v Velenju. Natalijo Verboten namreč poslušam že od malega. V letu 2010 si želim predvsem prihraniti nekaj denarja za potovanje v Egipt. Tamkajšnje življenje in zgodovina me že od nekdaj zanimata ... Poleg tega želim jezditi kamelo in jo primerjati s konji. Da vidim razliko. Imam pa še eno novoletno zaobljubo, ki se ponavlja že vsaj tri leta in jo želim vendarle izpolniti: narediti diplomsko nalogo.« Marjana Polak iz Šmartne-ga ob Paki: "V letu 2009 se je dogajalo veliko stvari, več neprijetnih kot prijetnih. Gospodarska kriza je povzročila stiske pri kar mnogih družinah. Ljudje so ostali brez službe, ki je še kako pomembna, saj daje kruh in zagotavlja posamezniku socialno varnost. Ni pravega veselja ne optimizma. Zame osebno je bilo manj prijazno kot predhodno leto, ne pa tako zelo slabo. V letu 2010 si želim predvsem zdravja za vse najbližje, saj upam, da se bodo razmere v gospodarstvu nekoliko izboljšale. Veselim se rojstva četrtega vnuka, kot podjetnica pa si želim, da bi še naprej lahko delala v dobro strank, ki so nam zveste že 38 let." 4 MKC spet brez prostorov Sliši se ironično, a v Mladinskem kulturnem centru, kjer so spet brez prostorov, želijo mladim zagotoviti alternativo uličnemu življenju - V enem letu število članov povečali za trikrat MilenaK rstič -P laninc Šoštanj - Mladinski kulturni center Šoštanj že vrsto let išče prostore, v katerih bi se lahko ustalili. Nešteto obrazov v njem se je v letih iskanja že menjalo. Razlogi, da do njih še niso prišli, nazadnje so imeli začasne prostore v Mayeijevi vili in brez njih osta li zara di nje ne obnove, so različni, a ekipa, kije na čelu centra danes, je odločena, da zadeve obr ne mla dim v prid. Čeprav so se pri predlogih, kje bi ti prostori lahko bili, spet malo ušteli, so optimisti. Na šolo Bibe Roecka (možne lokacije, ki so jih v njej videli mladi, so bile jedilnica, učilnica ali garderoba v kleti) ni mogoče računati, ker je predvidena za vrtec, tako da med možnimi lokacijami ostajajo za zdaj (najbrž spet začasno) prostori v zadnjem delu kulturnega doma, prostori bivšega Elkroja, bivše kmetijske zadruge in bivša železnina. A je na obzorju morda že stalen prostor, v enem od izpraznjenih objektov vrtca, potem ko bo v Šoštanju zrasel nov. Da so zadeve dobro načrtovali -ne samo z iskanjem prostorov ampak tudi z dosedanjim delom in načrti, ki jih imajo - je pokazala nedavna predstavitev na seji sveta Občine Šoštanj, ki so jo svetniki nagradili z aplavzom. Župan Darko Menih jim je ponudil roko, tako da bo do dogovarjanj gotovo prišlo v kratkem. Pogovoriti pa se bo treba o marsičem, tudi o tem, kako velik prostor bi mladi potrebovali, in razmisliti morda tudi o tem, kar predlaga župan, da v svoj program uvrstijo tudi delo v pro- nju prostorov jih je na zadnji seji, poleg drugih svetnikov, podprl tudi Marjan Jakob. Ocenil je, daje ena seli tev še mož na, potem pa bi morali mladim zagotoviti stalen prostor, kjer bi se družili. »Društvo obstaja že od leta 2001. kali tudi po pomoč. V svoje aktivnosti vključujemo vse skupine mladih, od pred šol skih otrok pa vse tistih, ki so stari do 30 let,« je povedal predsednik centra Beno Sre-bernjak. Da želijo na celotnem področju občine Šoštanj mladim ponuditi pester program, v katerem se bodo (in so se že) prepletali šport, kultura in zabava, je poudaril tajnik društva Rok Jeseničnik. Že za to zimo so sestavili pester program aktivnosti, šlo bo za tekmovanje v izdelovanju snežakov ter tekmovanje v sankanju in prireditev z naslovom Mrzli nosovi, topli nasmehi. Tudi to leto je bilo pestro. Če naštejemo Prepričljivi( zd esne): Rok J eseničnik,B rankoS rebernjak,M arkoG orjup in EvaS rebernjak. stovoljstvu. Predsednica sveta krajevne skupnosti Šoštanj in svetnica mag. Vilma Fece, ki dobro pozna njihovo delo, je izpostavila rast član stva v druš tvu. Tega so v zad njem letu pove ča li za tri krat. Danes je v Mladinski kulturni center Šoštanj vključenih natanko 112 mladih. V prizadevanjih pri iska- Z izvajanjem najrazličnejših dejavnosti želimo med mladimi doseči večjo povezanost, jim predstavljati alternativo uličnemu življenju. Za izvajanje aktivnosti potrebujemo finančna sredstva, še bolj pa prostor, v katerem bomo lahko izvajali aktivnosti, kjer se bodo lahko srečevali mladi in se vanje zate- samo nekaj aktivnosti, ki so jih bodisi organizirali, bodisi so v njih sodelovali: čistilna akcija (tudi čiščenje okolice Pustega gradu), Šoštanj rola, Kitarijada, prebarvanje grafitov, turnir v ulični košarki. Predbožično veselje na drsališču Šoštanj, 23. decembra - Mestno drsališče, odprto bo vse do 28. decembra, postaja iz dneva v dan bolj priljubljeno središče druženja tako za mlade kot starejše. Ne obiskujejo ga samo Šoštanjčani, ampak ga zaradi živosti in pravega ledu radi obiščejo tudi drugi. Posebej živahno je bilo na njem prejšnjo sredo, ko so pripravili predbožično zabavo. Pritegnila sta pevka - domačinka Irena Vrčkovnik z mlado pevko Amadejo, in seveda Božiček. Marsikoga bo na srečanje z njim spominjala fotografija, čokolade najrazličnejših okusov, ki jih je razdelil, pa so danes verjetno že prete klost. ■ mkp ¿4L"—i r1 \ r» sttfl * Ä /V T t i » I J11 *1H Božiček se je letos prviču stavil tudi naš oštanjskemd rsališču.( foto: A. M.) AV studio uspešen že 30 let Velenje - V zadnjih decembrskih dneh je AV studio praznoval 30. obletnico ustanovitve. Začetek uspeš ne poti sega namreč v leto 1979, ko so pod vodstvom Luča Žganka pričele nastajati prve dia-projekcije in multivizijske predstavitve, ki so z leti podjetje pripeljale do enega največjih ponudnikov celovitih komunikacijskih rešitev v Sloveniji. AV studio sodeluje s številnimi domačimi in tujimi naročniki na področju oblikovanja, oglaševanja, spletnega komuniciranja, fotografije, postavljanja razstavnih prostorov in ostalih področjih tržnega komuniciranja. Danes se lahko pohvalijo s poslovalnicama v Velenju in Ljubljani ter največjim in najbolje opremljenim fotografskih studiem v tem delu Evrope, kar predstavlja vrsto konkurenčnih prednosti v primerjavi z ostalimi agencijami. Na osnovi dolgoletnih bogatih izkušenj so svoje delovanje usmerili tudi zunaj meja. V letošnjem letu so se poslovno povezali z italijansko agencijo Gruppo Rem, s katero so izpeljali že nekaj uspešnih projektov v spletnem komuniciranju. Prav zato je bilo praznovanju 30- letnice obarvano italijansko. Ob tej priložnosti so svoj foto studio spremenili v italijanski trg, pričarali morje in ozke ulice. Naročniki in partnerji iz Slovenije in Italije so se družili ob dobri italijanski hrani in pijači ter se zavrteli ob zvokih italijanske glasbe. Obiskala jih je tudi Ana Liza, ki jim je iskreno čestitala za rojstni dan. ■ Kako hitro po Koroški? Šoštanj - Občina Šoštanj je na Koroški cesti postavila informativni števec za merjenje hitrosti. Vgraditev merilnika z možnostjo prestavitve na druge lokacije je eden od korakov, s katerimi želijo prispevati k večji varnosti v prometu. Informativni števec izmeri hitrost vozila na treh razdaljah, na 100, 60 in 20 metrov. Kljub temu da števec ne posreduje podatkov o voznikih, bodo v Šoštanju na osnovi zbranih informacij na elektronski kartici (poprečna hitrost, število vozil, ura in datum), če bo to potrebno, posegli po nadalj njih ukre pih. Župan med varovanci Šoštanj, 23. decembra - V drugi polovici oktobra so v Topolšici odprli center starejših Zimzelen. Ta lahko sprejme 157 stanovalcev, osmim starejšim pa nudi možnost sprejema v dnevno varstvo. Center se lepo polni, v njem biva že blizu 50 starejših. V sredo je stanovalce obiskal in obdaril župan Šoštanja in poslanec državnega zbora Darko Menih. Z njimi in direktorico centra Andrejo Štefan Bukvič ter mladim harmonikarjem Janijem Ovčjakom iz Osnovne šole Šoštanj je dopoldne v pogovorih marsikomu minilo kar prehitro. Prav druženje, spoznavanje novih prijateljev in obujanje spominov je ena prijetnejših oblik preživljanja jeseni življenja. ■ mkp Župan je vsemz aželelz drave,s rečne inm irnep raznike. (foto: A. Moškon) Spet čez most Šoštanj, 23. decembra - Promet po mostu čez potok Toplica v Florjanu pri Šoštanju je prejšnjo sredo spet stekel. Z rekonstrukcijo so v Šoštanju začeli v prvih dneh novembra. V času gradbenih del je veljala popolna zapora za ves promet. Gradnja še ni povsem zaključena, dela bodo nadaljevali v januarju, ko bodo uredili še rečno strugo, cestno ograjo, hidroizolacij o mostu ter asfaltno podlago. f'nfk\ m Radio Velenje SREČNO 2010 5 »Z ukrepi vlade smo ohranili številna delovna mesta« Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik pravi, da se je v zadnjih mesecih v gospodarstvo začel vračati optimizem - Prepričan je, da si lahko naredimo življenje lepše s kančkom več strpnosti in medsebojnega razumevanja Mira Zakošek Za Slovenijo se izteka zagotovo najtežje leto po osamosvojitvi. Svetovna gospodarska kriza nas je pošteno prizadela in oklestila visoke cilje. Velenjčan dr. Matej Lahovnik, ki v slovenski vladi vodi ministrstvo za gospodarstvo, je bil v tej situaciji gotovo eden najbolj izpostavljenih politikov. Javno mnenje je ocenilo, daje svoje delo opravil dobro, mi pa smo v pogovoru z njim preleteli nekatere za nas in predvsem naše okolje najpomembnejše dogodke. Po napornem letu mislite, da se sedaj že laže diha? »Najtežja je bila prva polovica leta, ko smo se soočili z velikim upadom likvidnosti, tudi država je imela veliko težav, ko se je skušala zadolžiti na mednarodnih trgih. Spremljala sta nas velik padec povpraševanja in kreditni krč. V drugi polovici leta pa se je vendarle začel vračati optimizem, gospodarstvo se je ustalilo. Še vedno pa so mnenja o tem, kakšno bo prihodnje leto, različna. Večina napoveduje zmerno gospodarsko rast, še nekoliko večjo brezposelnost... Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo prihodnje leto boljše od tega, ki seizteka.« Ukrepi, kijih je sprejela vlada, so bili v gospodarstvu sprejeti različno, marsikje zelo kritično. Kako jih vi ocenjujete? »Menim, da so bili ukrepi relativno učinkoviti, to še posebej velja za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in institut čakanja na delo. S tem smo uspeli ohraniti številna delovna mesta. Sprejeli pa smo tudi več ukrepov na »dolgi rok«, s katerimi skušamo z večjim investira- njem v raziskave in tehnološki razvoj dolgoročno vplivati na prestrukturiranje slovenskega gospodarstva.« Največja težava je bila gotovo kreditni krč? »Res je, a se je treba ob tem zavedati, da se je zadolžitev slovenskega gospodarstva od 2004 do 2007 bistveno povečala, saj je dolg države (poslovnih subjektov in gospodinjstev) narasel od 15 milijard evrov na 40 milijard. Se pravi, da se j e več kot podvojil. Tako velika zadolžitev gospodarstva predvsem poslovnih subjektov, delno tudi gospodinjstev, je seveda vplivala na to, daje slovensko gospodarstvo pričakalo recesijo še bolj nepripravljeno kot mnoga druga primerljiva gospodarstva. Zato je bil kreditni krč toliko večja težava. Banke so ravnale zelo previdno, celo preveč previdno, predvsem pri spodbujanju majhnih in srednjih podjetij. Zato smo v vladi podprli obe instituciji, ki sta v 100-odstotni državni lasti (slovenski podjetniški sklad in sid banka), preko katerih smo zagotovili velik obseg dodatnih kreditov v skupni vrednosti blizu milijarde in pol evrov. S tem smo skušali premoščati premajhno aktivnost poslovnih bank. V drugi polovici leta so se tako začele razmere počasi, a vztrajno izboljševati.« Za razvoj Šaleške doline je izjemno pomemben začetek gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, kije 3. decembra tudi uradno stekla. Za to gradnjo smo se težko dogovorili. Potrebno je bilo veliko trdega dela in trdega dogovarja nja. »Moram reči, da sem ob tem vprašanju pogosto razočaran, ko spremljam, kako podcenjevalno gledajo na ta projekt v ostalih delih Slovenije. Iz čistega lokalnega ali pa političnega prestiža ga skušajo prikazati kot nasedlo investicijo, kije Matej Lahovnik škodljiva za slovensko gospodarstvo. Ob tem pa pozabljajo, da prihaja tretjina energije iz Šaleške doline in daje ta projekt tudi z ekološkega vidika nujen, saj bomo tako od 30 do 35 odstotkov zmanjšali emisije CO2 in kar za 50 odstotkov emisije SO2. Poleg tega bomo povečali izkoristek domačega lignita z 31 na več kot 40 odstotkov. Poenostavljeno povedano, z manj premoga bomo proizvedli več energije, ki bo bistveno manj obre- menjujoča za okolje. Če te investicije ne bi izvedli, bi lahko začeli po letu 2012 zapirati tako termoelektrarno kot premogovnik, saj obstoječi bloki niso niti ekonomsko niti tehnološko sprejemljivi. Žalosten sem, ker mnogi pozabljajo, da je bila pravzaprav vsa akumulacija za druge inve sticije v slovensko energetiko narejena tudi z akumulacijo, ki se je ustvarjala v Šaleški dolini. V ozadju nasprotovanju gradnje bloka 6 je zato predvsem veliko političnih iger in veliko lokalnega vrti-čkarstva drugih koncev Slovenije. Zavedati pa bi se morali, da bomo kar tretjino električne energije tako zagotovili tudi za naslednje obdobje, in upoštevati, da je na to investicijo vezanih vsaj 5.000 delovnih mest, posredno pa vsaj še dvakrat toliko. To pa so obenem delovna mesta, ki ustvarjajo dobro dodano vrednost. Zato bi želel, da se o takšnih projektih pogovarjamo predvsem racionalno, da pogledamo in upoštevamo vsa dejstva in nismo zgolj zaradi političnega prestiža apriori proti. Dejstvo je, da ko politični veljaki prihajajo v Šaleško dolino, tukaj govorijo, da podpirajo blok 6 in da se zavedajo, da je to ekološka investicija. Ko pridejo v Ljubljano, pa je vse drugače. Tam so mnogi, celo v samem političnem vrhu, zelo skeptični do te investicije. Takšnega odnosa pa si niti Šaleška dolina niti zaposleni na premogovniku ali v TEŠ, še manj pa celotna energetika, ne zaslužijo, ker gre za preverljivo dobro investicijo, ki je bila ne nazadnje začeta že pod prejšnjo vlado, projekt pa je bil uvrščen v nacionalno resolucijo o razvojnih projektih. Zato zelo preseneča, da mu zdaj tisti, ki so ga še pred nekaj leti podpirali, naenkrat tako zelo nasprotujejo.« Po čem pa vam bo letošnje leto najbolj ostalo v spominu? »Po velikih težavah, ki jih je povzročila največja recesija v zadnjih 80 letih. Spremljala jo je veliko nezadovoljstvo. Podjetja so bila v hudih težavah ... Seveda pa si ga bom zapomnil tudi po nekaterih zelo pozitivnih stvareh. Recimo po tem, da smo Slovenci prvič uspeli pridobiti sedež ene od evropskih agencij - agencij o za energetiko. Tako smo stopili med tiste države Evrope, ki imajo eno od ključnih evropskih agencij. Sam večkrat pravim, da čez 50 let ne bo nihče več vedel, kdo je bil sedaj predsednik vlade, kdo je bil minister za gospodarstvo, Slovenija pa bo tudi takrat še ime la sedež ene od najpomembnejših evropskih agencij. Zelo pozitiven je tudi podpis sporazuma za južni plinski tok, ki Slovenijo dokončno uvršča na evropski energetski zemljevid.« Kako uspešno pa je bilo naše najbližje okolje? »Uspelo je kar z nekaj projekti. Premogovnik, Gorenje, Esotech so uspešno konkurirali na razpisu našega ministrstva za pridobitev sredstev iz evropskih strukturnih skladov za razvojne in investicijske projekte. Uspešna je bila tudi družba Fori. Pomembna je gradnja hotela na Golteh, za katero so prav tako uspeli pridobiti sredstva iz strukturnih skladov, po novem letu bo dobilo novo štirisedežnico še smučišče na Pungartu... Seveda upam, da bo Šaleška dolina oziroma njeno gospodarsko središče uspešno kandidiralo na razpisu tudi v začetku prihodnjega leta. V preteklosti je lahko za razvojna sredstva kandidiralo le 9 gospodarskih središč, zdaj pa smo spremenili pogoje razpisa in omogočili prijavo tudi ostalim. Seveda pričakujem dobre projekte, kijih to okolje potrebuje. Treba se je zavedati, da se proizvodnja premoga in elektrike sicer podaljšuje za skoraj pol stoletja, a že zdaj je treba načrtovati dolgoročne projekte, ki bodo nadomestili te dejavnosti.« S kašnimi željami stopate v novo leto? »Predvsem bi zaželel vsem bralcem Našega časa veliko zdravja, to je najpomembnejše. Tega se pogosto zavemo šele, ko ga izgubimo. Želim veliko medsebojnega razumevanja, strpnosti in miru. Mislim, daje to zelo pomembno, še posebej v svetu, kakršen je okoli nas. Mnogo premalo se zavedamo, da je Slovenija res majhna dežela, da pa v njej živimo relativno mirno v primerjavi z marsikaterim prostorom. S kan čkom več strp nos ti in razumevanja si lahko naredimo življenje še veliko lepše.« 50 evrov za mobitel ali pitno vodo? Za ogrevanje ne, za ostale komunalne dobrine dvig cen nujen - Izračun po novem pravilniku TatjanaP odgoršek Ob oblikovani polni amortizaciji bi moralo Komunalno podjetje Velenje kot upravljalec sistemov vložiti v obnovo in posodobitev komunalne infrastrukture približno 4 milijone evrov na leto, a jih vloži dobro polovico. Razlog za skromnejša vlaganja so - po zagotovilih Marijana Jedovnickega, direktorja velenjske komunale - tudi cene komunalnih dobrin. Obstoječe ne pokrivajo niti minimuma. Se obetajo podražitve komunalnih dobrin? »Aktivnosti za dvig cen so v postopku. Predložili smo jih že organom upravljanja podjetja, tudi na ministrstvo za okolje in prostor Nazarje - V zadnjem času so se v Zgornji Savinjski dolini okrepile govorice o nadaljnji usodi nazar-skega Elkroja v stečaju in o možnosti ohranitve zdravega jedra v nekdaj vodilnem podjetju za proizvodnjo hlač v Sloveniji. Po nekaterih informacijah naj bi proizvod- smo vložili vlogo za pridobitev soglasja. Drastičnih podražitev ne načrtujemo oziroma višje cene se obetajo pri oskrbi s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda. Obe dejavnosti sta najbolj podhranjeni. Cena oskrbe s toplotno energijo pa bo ostala na sedanji ravni,« je povedal Jedovnicki. Kot je še dodal, se na komunali zavedajo, da v teh gospodarskih kriznih časih višji stroški predstavljajo družinam, sploh tistim z manjšimi prejemki, veliko težavo. Vendar je dvig cene nujen ukrep, če želijo zagotavljati svojim uporabnikom v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki dolgoročno kakovostno oskrbo s pitno vodo in uresniči- njo nadaljeval celjski Toper, v katerem so pred leti izdelovali predvsem smučarka oblačila. Zopet po drugih informacijah pa naj bi v Elkrojevih proizvodnih prostorih šivali oblačila za otroke za Sparo-vo blagovno znamko Sparky. Stečajni upravitelj podjetja Ste- ti vse projekte, ki so za to potrebni. Nenazadnje to od njih terjajo tudi lastni ce komunalnih sistemov -lokalne skupnosti. Vlaganja so potrebna vsako leto, kajti sistemi se starajo, naprave imajo omejen rok trajanja... »Liter ustekleničene vode v trgovini stane več kot kubični meter kakovostne pitne vode doma na pipi, a se tega mnogi ne zavedajo. Prav bi bilo, da bi pred slabo voljo zaradi višjih stroškov za komunalne dobrine razmislili, čemu bomo dali prednost: stroškom za mobitel v višini 50 evrov ali nemoteni oskrbi s kakovostno pitno vodo, odvedenim odplakam, čistejšim vodoto kom . « Za koliko naj bi poskočili ceni za oskrbo z vodo in odvajanje in čišče- vo Radovanovič je potrdil govorice o možnem ponovnem zagonu proizvodnje v Elkroju, za katerega so uved li ste čaj ni pos to pek apri la letos. Kdo naj bi ponovno zagnal proizvodnjo, za zdaj Stevo Radovanovič ne želi razkriti, ker je postopek v teku. Več podrobnosti naj nje komunalnih odpadnih voda, nismo izvedeli. Le to, da bo za uporabnike v individualnih hišah dvig večji, za uporabnike v blokih manjši. Kot je pojasnil Marijan Jedovnic-ki, bo dvig raz li čen zara di pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev. Ta je bil objavljen avgusta letos in spreminja način obračunavanja stroškov. Cena za vodooskrbo se - na primer - deli na ceno za dobavljeno vodo in na ceno za omrež ni no. »Omrežnina bo fiksni strošek, torej ena ka vsak mesec. Denar, zbran s slednjo, bo strogo namenski. Porabimo ga lahko le za obnove in posodobitve sistemov. Višino omrežni-ne si lahko posamezniki izračunajo tako, da delijo amortizacijo s bi bilo znanih v drugi polovici januarja 2010. Da spomnimo: k stečaju je največ prispevala odpoved naročil tujih partnerjev, ki so jih odpovedali praktično čez noč. Ob uvedbi stečaja je izgubilo delo blizu 200 delavk. ■ tp faktorjem vodomera. Vsaka dejavnost ima svojo omrežnino. Za polcolski vodomer je na primer blizu 7 evrov. Za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda je nekoliko manj, za čiščenje nekoliko več.« Pravilnik tudi nalaga, da morajo cene uskladiti z novim tarifnim pra- vilnikom lokalne skupnosti, ki pa morajo pred uveljavitvijo višjih cen pridobiti soglasje pristojnega ministrstva. Ker je Komunalno podjetje Velenje vlogo za pridobitev tega vložilo šele pred nedavnim, Jedov-nicki ne pričakuje, da bodo lahko cene dvignili 1. januarja 2010. MESTNA OBČINA VELENJE obvešča, da bo s 1. 1. 2010 v mestnem središču začel veljati nov parkirni režim. Zaradi učinkovitejše ureditve parkiranja v mestu bomo: - izenačili čas plačljivega parkiranja v conah A in B (od 7.00 do 15.30 ure); - izenačili cene parkiranja v conah A in B (40 centov za uro parkiranja); - uvedli brezplačno parkiranje v conah A in B (brezplačno bo parkiranje krajše od 30 minut; čas prihoda je potrebno označiti s parkirno uro ali ga zapisati na list papirja); - zaradi podaljšanja časa plačljivega parkiranja dvignili ceno letne parkirne karte (na 350 evrov). Možen ponoven zagon proizvodnje? 6 1 16, 1 Od srede do torka - svet in domovina a Sreda, 23.decem bra ^■ Dan, ki vsaj formalno še ni dišal po praznikih, so odgovorni izkoristili za pripravo proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Premier Pahor je tam dejal, da je na preteklo leto gledal s pogumom, a zaskrbljenostjo, ter da pričakuje prihajajoče leto s pogumom in neučakanostjo. Kot je še poudaril, krize še zdaleč nismo premagali, »a kriza tudi ni premagala nas.« Premier je govoril na proslavi ob dnevu samostojnosti in enostnosti. Ne sicer na proslavi, a precej zgovoren je bil tudi minister Erjavec. Dejal je, da se znotraj koalicije dogajajo sila nenavadne stvari. Napovedal je, da zaradi obtožnega predloga ne bo odstopil in da bodo v DeSUSu ob morebitnem predlogu k njegovi razrešitvi razmislili o njihovem položaju znotraj koalicije. V Kadu so potrdili, da bi se ob morebitni odločitvi za nakup deleža Mercatorja potegovali za naj-večdesetodstotni delež največje domače trgovske družbe. Socialnim partnerjem se tudi v novem krogu pogajanj ni uspelo dogovoriti o dvigu minimalne plače. Spet se bodo sešli januarja. Po odstopu irskega škofa Donal-da Murraya zaradi prikrivanja zlorab otrok v dublinski nadškofijije papežu Benediktu XVI. svoj odstop ponudil še en irski škof. Duhovno razpoložen je bil tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je odpustil moškemu, ki ga je pred kratkim napadel na shodu v Milanu. »Veste, da ne morem sovražiti, a Tartaglijevega dejanja ne smemo podcenjevati,« je dejal premier. Četrtek, 24.d ecembra Vlada je soglašala z zvišanjem prispevka za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in tako odločila, da bodo gospodinjstva zato za elektriko od januarja v povprečju plačevala 1,50 evra več. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je zvišanje prispevka pojasnil s tem, daje pri nas povpraševanje po izgradnji objektov, ki zagotavljajo obnovljive vire energije, zelo veliko. Minister za promet Patrik Vlačič je po seji vla de pove dal, da je pro -gram sana cije Sloven skih želez nic pripravljen in dogovorjen z vsemi, ki imajo v njih svoj delež. Bolj praznično je bil razpoložen predsednik države. Danilo Türk je v božični poslanici poudaril, da je ta praz nik naj lep ši čas v letu, čas dobrih želja in čas, ko mislimo na vse tiste, ki potrebujejo našo pomoč. In ko so se zvečer začele polnoč-nice? Nenavadno: v baziliki sv. Petra se je do papeža, ki je nameraval darovati polnočnico, prebila neka ženska in ga prevrnila, vendar sije papež opomogel in daroval božič no mašo. Ameriški senat je po večmesečni razpravi potrdil predlog zakona za zgodovinsko reformo zdravstvenega sistema. Zdaj, ko so predlog zakona potrdili, ga bodo morali senatorji uskladiti še s tistim, ki ga je sprejel pred stavniški dom. Petek, 25.decem bra Božični dan so doma zaznamovale močno narastle vode oziroma poplave, ki so svoj pečat najbolj pustile na Gorenjskem. Duh božiča so kvarile narasle vode in jezera. Kristjani so sicer božični dan začeli z božičnimi mašami in se spominjali Jezusovega rojstva. Papež Benedikt XVI. je v božični poslanici mestu in svetu obžaloval posledice gospodarske krize in spopade v Sveti deželi ter Afriki. Vernikom je vesel božič voščil v 65 jezikih, tudi v slovenskem. Neki potnik je poskrbel za raz-buljenje med preostalimi potniki na letu iz Amsterdama v Detroit, potem ko je prižgal petarde. Na letalo so nato prišli predstavniki FBI, ki so preiskali incident, med drugim tudi to, kako so se petarde sploh znašle na letalu. Osrednji del ZDA je božič pričakal v hudih snežnih nevihtah, ki so ohromile zračni in cestni promet od Teksasa do Minnesote in zahtevale najmanj 18 življenj. Talibanski uporniki so objavili nov videoposnetek ameriškega vojaka, ki so ga v afganistanski pokrajini Paktika zajeli pred pol leta. Sobota, 26.decem bra Na sam dan samo stoj nos ti in enotnosti so se razmere po obilnih padavinah in poplavah končno začele umirjati. Najhujše posledice so bile v Posočju in Bohinju, ki ga je obiskal tudi premier. Po besedah povelj ni ka držav ne civil ne zaščite Mirana Bogataja je v preteklih dneh pri odpravljanju posledic in poskusu omejitve škode sodelovalo približno 2500 prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter poklicnih reševalcev. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo spremembe zakona o odlikovanjih. Novost so predvsem nova odličja za tuje diplomate. Sredstva se lahko uporabljajo teden dni. A previdno! Mediji so nas opozarjali, da je do naslednje sobote dovoljena uporaba nekaterih pirotehničnih izdelkov, in izpostavljali zdravnike, ki so opozarjali na nevarnosti, kijih tako početje prinaša. Slišali smo še, da uporaba pirotehnike ni dovoljena v strnjenih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih ter v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in ob javnih zbiranjih. Nedelja, 27.decem bra Jasen je bil Aleš Gulič: » Stvar je jasna. Ustavno sodišče je odločilo, da verski pouk ne sodi v javne šole. Urad za verske skupnosti drugačnega stališča ne more in noče imeti.« V snežnih plazovih na severu Italije je umrlo sedem ljudi, med njimi štirje reševalci, ki so iskali pogrešana turista. V spopadih med varnostnimi silami in protestniki v Teheranu so po trditvah opozicije umrli najmanj štirje ljudje, še štirje protestniki pa so bili ubiti v mestu Tabriz. Opozicijska skupina Jarasa je na svoji spletni strani zapisala, da je policija množico protestnikov skušala razgnati s solzivcem in streljanjem. Pri tem so bili ubiti štirje protestniki, a je iranska policija to zanikala. Na Hrvaškem so volili. V drugi krog predsedniških volitev se je prebil Ivo Josipovic, medtem ko je po delnih neuradnih izidih na drugem Hrvatje so izbirali novega predsednika. Novoletne želje ■ I • vr • • •• ■ • Največji pomenijo vnuki Milica Pušnik iz Škalskih Cirkovc: »Leto 2009 ni bilo kaj posebnega. Živela sem življenje, ki ga imam rada. Veliko časa sem bila doma, na deželi, v družbi svojih najbližjih, sploh malih vnukov, ki mi pomenijo največ. Poleg tega pa rada svoj čas posvečam rožam, tako da je moj balkon vedno barvit. Vsako leto se udeležim tudi kakšnega letovanja; letos sem bila v Izoli. Med prazniki bom doma, ker se tu najbolje počutim in imam domače najraje. Nekaj posebnega se mi zdi, da smo prav vsi na kupu, naredimo večerjo, poslušamo božične pesmi, odpiramo darila pod jelko ... Ponavadi drug drugemu podarimo kaj uporabnega in praktičnega. Tudi za letos imam svoja darila že izbrana. Kaj bodo, pa še ne povem. Mora ostati presenečenje. Posebnih novoletnih zaobljub nimam, želim pa si, da bi bili vsi kar se da zdravi. Za ostalo bomo že poskrbeli.« mestu zagrebški župan Milan Ban-dic. Ponedeljek, 28.decem bra Občin ske komi sije so zače le ugotavljati škodo, ki so jo povzročili poplave in plazovi. Samo na Gorenjskem je presegla tri milijone evrov, od katerih je za polovico te vsote nastalo v občini Bohinj. Z božičnim koncem tedna je začel veljati odlok, po katerem nepravilno parkiranje v Ljubljani stane do 200 evrov. Zaradi nezakonite izmenjave osebnih podatkov je Urad informacijske pooblaščenke Vzajemno in Tilio oglobil za 100 tisoč evrov, odgovorne osebe pa za 20 tisoč evrov vsakega. Mariborsko okrožno sodišče je uved lo ste čaj ni pos to pek nad finančno družbo Infond Holding, bolj znano po svojem nekdanjem Začel se je stečajni postopek za Infond holding. lastniku Bošku Šrotu. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Marko Zaman. V iranski prestolnici Teheranu so se vso noč nadaljevali spopadi, ki so izbruhnili po nedeljskih proti-vladnih protestih. Umrlo je najmanj osem ljudi, več kot 300 so jih aretirali. Torek, 29. decembra Razveseljevali so nas športniki. Andrej Jerman je na klasični progi Stelvio našel idealno linijo in v smuku slavil drugo zmago v karieri. Tina Maze pa je postala del svetovnega vrha tudi v slalomu, kjer je presenetljivo osvojila četrto mesto. Odmeval je tudi intervju premier-ja Pahorja, v katerem je napovedal, da nas čaka prelomno leto, da se bližajo stvari, ki bodo sprožile napetosti, kar lahko prinese dobre odločitve. Kaj konkretno naj bi to pomenilo, premier ni hotel razložiti. Izvedeli s mo, da je nadzor na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki gaje zaradi zadeve Berglund izvedlo ministrstvo za pravosodje, končan. Vladimir Putin je dejal, da mora Rusija razvijati novo orožje, da se bo tako postavila zoper ameriške načrte o protiraketni zaščiti. Dejal je, da je treba ZDA preprečiti, da bi dobile občutek, da lahko storijo vse, kar si želijo. žabjor perspektiva Dobri zimski v« • možje in prave smrečke KajaA vberšek Zunaj je april, jaz pa pišem o decembru. Šesti december, 1988: zjutraj so v peharju pomaranče, prebodene in odišavljene s kliniki, in parkeljc iz mlečnega testa. Cel dan me skrbi, da bo kakšen pravi kosmati vrag pozvonil na naša vrata. Ne odpiram. Popoldne se z mamo D. odpraviva v mesto, peš (vedno peš). Mrzlo je in temno. Verjetno je tudi zasneženo; v tistih davnih časih namreč ni bilo nič čudnega, da je bil zapadel sneg višji od mene. Morda greva najprej v knjižnico, morda si izberem Gala v galeriji Svetlane Makarovič. Morda greva na zimski sladoled k Ziberiju Fikriju. Gotovo pa greva v knjigarno, kjer Miklavž s tropom overiženih rogatežev deli darilca. Vsepolno otrok je okrog njega, jaz stojim malo stran (kot ponavadi). Seveda si tudi jaz želim darilce dobrega moža, vendar sem strašansko sramežljiva in ne upam bližje. Mama D. me nekako pregovori, naj le pristopim. Tako storim, Miklavž je zelo velik. »Ali znaš moliti, punčka?« »Mmm, ne...« »No, za take otroke pa ni daril!« »... ???!!!...«In takrat prihrumi strašna mati D., z ostrimi besedami Miklavžu pove, kar mu gre, me povleče iz knjigarne in odvihrava domov! Morda doma jem orehe, prelite s karamelo, in pišem pismo dedku Mrazu. (Miklavža iz knjigarne pa nikoli ne pozabim!) Dedku Mrazu pišem zelo lepo pismo, ilustrirano, okrašeno, z naslovom in znamko opremljeno. Dedek Mraz, Triglavska 1, Slovenija. Krasimo smrečico. Navada je taka, da novoletne smrečice ati H. vlači z Golt: sekajo tiste, ki rastejo ob vlečnicah in žičnicah in tam delajo zgago. To so najlepša novoletna drevesca: na eni strani košate, na druge gole, skrivenčene in »ajnzajtig« - žive! Okranclja-mo jo z vsemi okraski, kar se jih je nabralo (moj najljubši je zelo težek steklen dedek Mraz iz vzhodne Nemčije), s srebrnimi laski, pisanimi svetlečimi se kosmatimi verigami, svečkami, storži, čokoladami in bonboni (nekateri od teh so se ohranili vse do danes) in na koncu še s celim paketom vate Tosama (na katero se ati H. vedno zelo jezi, pa ne vem zakaj). Poslušamo gramofon, recimo Joshua Tree, med kupom vinilnih plošč pa odkrijem tudi Laibach (Across the Universe me za nekaj časa popolnoma prevzame). Z mamo D. pečeva kekse in diši. Dedek Mraz prihaja na silvestrovo. Včasih zjutraj, drugič zvečer, odvisno, kdaj ima čas. On že ve. Naredim načrt: tokrat ga bom RES zasačila. Privlečem si blazine in odeje pod smrečico, se umijem, oblečem v pižamo in uležem v napravljeno ležišče. Nikakor mi ne more uiti. Pa me pokliče stara mama, ki živi v drugem delu dvojne hiše: nujno me potrebuje pri peki n-te vrste keksov in jaz zdrvim po strmih lesenih stopnicah z leseno ograjo, mimo nagačenega dihurja z režečim nasmeškom (te lovske dediščine z Lubele se bojim, tudi zaradi nje tako drvim), okrog zadnjega stopniščnega stebra se zavrtim, stečem mimo ogledala in izrezljanega lesenega bizona pred njim, čez dnevno sobo z lovsko zelenim kavčem v starimamino kuhinjo. V bistvu me ne potrebuje tako zelo, šele zdaj se je spomnila. »Poskusi en vanilijev kifelček, Kajči, a boš raje en filan keks?« (Stara mama uporablja zelo veliko masla, zato so njeni kaksi mastno-slastni.) Starimami-na smrečka se mi zdi hecna, ima jo od vedno (mislim, da je bil to eden prvih patentov umetnih drevesc), postavljeno na šank. Na njej pa pisane papige iz kosmate žičke in lučke na program. »Adijo, stara mama, moram gor!« Stečem nazaj v našo dnevno sobo, mimo bizona in dihurja in ... NE! Dedek Mraz je v teh parih minutah uspel priti čez balkon, postaviti kup daril pod smreko, oditi nazaj čez balkon in ga celo od znotraj zakleniti! NE! Spet sem ga zgrešila, neverjeten je! Krasen je! Zame je večni in edini dedek Mraz velenjski. V kulturnem domu od njega dobim knjigo Jelenček Jarko (notri pa štempelj z njegovo podobo!) Velenjski dedek Mraz ima najbolj žametno globok glas, velik je kot Triglav (kjer v bistvu živi) in na neki fotografiji se mi uspe skriti v njegov mehki topli plašč... Kakšno čudežno nadbitje! Dežuje. Še sreča, da mi je v mojo nostalgično dnevno sobo uspelo postaviti pravo dišečo smrečko. (Po letih bivanja zunaj tega prostora in nenadne ekoozaveščenosti s po plastiki smrdečimi ekosmre-kami - fuj!) Pa recimo, da bo njen vonj dovolj, da me zanese nazaj, daleč, vsaj za kakšen tren očesa . Dišeče 2010! Kljub padcu je daroval polnočnico. 31. decembra 2009 —^ČAS SREČNO 2010 7 Prihodnje leto pozitivno in brez vladnih ukrepov Gorenje bo po ocenah uprave iztekajoče se poslovno leto sklenilo z okoli 13 milijoni evrov izgube in 12 milijoni evrov dobička iz poslovanja, kar je bolje, kot so pričakovali - Zadovoljni, da je bilo drugo polletje pozitivno in da so proizvodnjo v primerjavi s prvim polletjem povečali za četrtino - V prihodnje leto stopajo optimistično, računajo, da bodo leto spet sklenili pozitivno MiraZ akošek Iztekajoče se leto je bilo zagotovo eno najtežjih v zgodovini Gorenja in najtežje za sedanjo upravo in predsednika Franja Bobinca. Pa vendar se je kljub težavam in trenutnim rdečim številkam končalo dokaj dobro. In kako ga vidi Franjo Bobinac? »Leto je bilo izredno, izredno težko in moram priznati, da sem kar vesel, da ga je konec. Če bi se malo pošalil, bi rekel, da je bilo edino dobro v tem letu v Sloveniji to, da se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo v južni Afriki ...« Leto je zaznamovala svetovna finančna kriza, kise je iz Amerike in iz finančnega sektorja prenesla v gospodarstvo in udarila mnoga podjetja po svetu in v Sloveniji. Močno je prizadela tudi Gorenje. »Seveda in to še toliko bolj, ker sodi naša dejavnost med trajne potrošne dobrine, ki jih ljudje tako doma kot po svetu v času, ko mnogi izgubljajo delovna mesta, drugi pa se zanje bojijo, kupujejo bistveno bolj premišljeno. Najlažje je v takšnih časih zamakniti nakup nove kuhinje ali kuhinjskega aparata, še posebej, če je tudi kredite težko dobiti. V Gorenju smo se seveda stanju skušali prilagoditi, zato smo se v tem letu obnašali izredno racionalno. Pravzaprav smo ukrepali že takrat, ko nas kriza še ni prizadela, ampak smo jo zaznali pri svojih konkurentih. Zastavili smo številne ukrepe, s katerimi smo obvladovali vse vrste stroškov, na drugi strani pa delali trdo v prodaji, pa tudi pri razvoju in tehniki z iskanjem novih trgov ter uvajanjem novih proizvodov in novih tehnologij.« Leto 2009 bo Gorenje po ocenah sklenilo s 13 milijoni evrov čiste izgube in 12 milijoni evrov dobička iz poslovanja zelo dobra in z njimi je država naredila relativno dober in hiter korak. Do ostalih ukrepov sem bolj zadržan, a v sociali in za ohranjanje delovnih mest je država v tem letu naredila ogromno.« Pa vendar so se pokazale pri obeh ukrepih, ki ste jih uvedli, anomalije? »Res je. Pokazalo se je namreč, da sta bila delo in čakanje na delo enako oziroma skoraj enako vrednotena. To je povzročilo mnogo nerazumevanja in tudi nezadovoljstva na celotnem območju Slovenije.« Gorenje bo letošnje poslovno leto sklenilo z izgubo, kljub temu pa ste poslovno leto sklenili zadovoljni? milijonov evrov letno, te pa bomo vlagali v nadaljnje nenehno posodabljanje naših izdelkov in krepitev blagovne znamke, ki prav tako vpliva na boljše rezultate. Pod lastno blagovno znamko prodamo že 85 odstotkov svojih proizvodov, še pred nekaj leti smo jih le 65 odstotkov.« V letošnjem letu se vam je zgodila stavka - prej ste omenili, zakaj mislite, da je do nje prišlo. Kako pa jo vidite danes, po krajši časovni distanci? »S časovnim premorom je mogoče res lažje razumeti stavkovni val, ki se je zgodil v Sloveniji, začel pa v Gorenju, ki je največje in najpomembnejše industrijsko Gorenje postalo politični peskovnik. So pa delavci zahtevali drugačen pristop svoje sindikalne organizacije in opozarjali na mnoge drobne težave, ki so za njih veli- ke in iz katerih smo se tudi v teh pogovorih in zborih veliko naučili. Sedaj spreminjamo marsikaj, tako pri obvladovanju proizvodnje kot odnosov v tovarni, na vseh ravneh.« Delavce ste v Gorenju vedno predstavljali kot najpomembnejši kapital Gorenja. Tega mnenja niste spremenili? »Njihova vloga je še pomembnejša, zato se mi zdi tudi prav, da je sindikat, ki jih združuje, naš sogovornik, ko se pogajamo. Po septembrskih dogodkih je sindikat v Gorenju tudi pomembno osvežil svoje vrste. Seveda upam, da bo znal sindikat dobro odigrati svojo vlogo mostu med delavci in nami, ki seveda ne moremo gledati samo ene strani, saj moramo razumeti posel, svoje poslovne partnerje, pa tudi lastnike in širše družbeno okolje. Vse to je treba uravnotežiti in pri tem upoštevati, da se ne moremo boriti samo za plače, ampak da je pomembna tudi ohranitev produktivnih delovnih mest, predvsem pa razvoj podjetja, ki za vse pomeni boljši jutri.« Za letošnje leto bi lahko rekli, da ste bili z ukrepi in usmeritvami, ki ste jih sprejeli zgodaj, dokaj realistični, sedaj pa kljub zelo trdo delo. Dosledno bomo morali izpolnjevati sprejete sanacijske ukrepe, še naprej obvladovati terjatve in zaloge ter valutna tveganja. Prepričan sem, da nam bo to z dobro komunikacijo z vsemi zaposlenimi tudi uspelo. Spodbudno se mi zdi, da se je tudi delniški trg relativno dobro odzival na naše rezultate v letošnjem letu in predvsem na ambiciozen načrt za leto 2010. Seveda se zavedamo, da ga ne bo enostavno uresničiti, ampak z vrhunskimi napori in sodelovanjem vseh sodelavcev verjamem, da nam to zagotovo lahko tudi uspe.« V zadnji polovici leta niste potrebovali vladnih ukrepov, prvi meseci prihodnjega leta pa bodo verjetno bolj problematični, jih boste znova uvedli? Pomoč države pričakujejo le pri razrešitvi vprašanj okoli 200 invalidov z razl ičnimi omejitvami »Oktobra smo prešli na polni delovni čas, ker so naši tržniki uspeli pripeljati v hišo nova naročila, kar je zelo ugodno vplivalo na naše poslovanje v kriznem obdobju. Računam, da z novim letom, razen v Notranji opremi, ki ima svojo logiko in specifiko prodaje in jo je kriza še bolj prizadela kot osta le, ne bo treba uporabiti državnih ukrepov niti glede krajšega delovnega časa niti glede začasnega čakanja delavcev na domu. Naši ukre pi bodo Vse leto ste poudarjali, da ste si zastavili tri ključne cilje, za katere ob koncu leta ugotavljate, da ste jih tudi uresničili. »Res je in tega sem zelo vesel. Med najpomembnejšimi naj omenim denarni tok, torej osnovo za likvidnost družbe. Zelo skrbno smo bdeli nad njo in uspeli doseči ob koncu leta skoraj 30 milijonov evrov prostega denarnega toka, kar je celo nekoliko več, kot smo načrtovali. Za prav toliko smo se tudi razdolžili, kar bo ugodno vplivalo na naše poslovanje v prihodnjem letu. Druga pomembna točka je povečevanje oziroma ohranjanje tržnih deležev na naših ključnih trgih. Lahko se pohvalimo, da smo na večini trgov, kjer smo prisotni, povečali prodajo v primerjavi s konkurenti. To v letu recesije seveda pomeni, da seje naša prodaja na trgih, ki so padali, zmanjšala manj od konkurentov. Na večini trgov nam je tako uspelo povečati tržne deleže. Tretji element, na katerega smo stavili, pa je ohranjanje produktivnih delovnih mest. Ko se je kriza začela, smo s sindikatom podpisali socialni sporazum, kije prinesel skrajšanje polnega delovnega časa in posledično desetodstot-no znižanje plač, predvsem pa je pomenil, da ne bomo odpuščali.« Gorenje ni odpuščalo, kljub temu da so konkurenti ukrepali drugače. »Nismo odpuščali, šlo je le za naravno fluktuacijo, ob kateri že nekaj let praviloma ne zaposlujemo na novo. Smo pa uporabili ukrepe, kijih je za zoperstavlja-nje krizi sprejela država, in sicer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in kasneje začasno čakanje na delo doma. Ta dva ukrepa sta bila po mojem mnenju FranjoB obinac,p redsednik upraveG orenja:» Če se malo pošalim, je bilae dinad obra stvar vS loveniji v tem letu to, da si je nogometnar eprezentanca priborilan astop nas vetovnem prvenstvu.« »Izgubo smo napovedovali, dosegli pa smo vse tri že omenjene zastavljene cilje. Ob tem se mi zdi še posebej pomembno, da smo drugo polletje že delali z dobičkom. To pa je v kriznem letu zelo velik uspeh. Še ob polletju smo beležili 18 milijonov evrov izgube.« Čemu pripisujete rast, ki ste jo dosegli v drugi polovici leta? »Izredno dobro in premišljeno smo zniževali stroške materiala, storitev, pa tudi dela. Dosegli smo velike prihranke. Poleg tega smo uspeli, še posebej v drugem polletju, pripeljati v tovarne veliko novih del, novih naročil, novih kupcev ... Obseg proizvodnje smo tako povečali za 20 do 25 odstotkov. Uspešno uvajamo na trge nove generacije izdelkov, še posebej kuhalne aparate, ki smo jih prenovili pred krizo in so trenutno naša velika uspešnica. Enako velja tudi za celotno linijo Gorenje Simplicity, ki smo jo prvič predstavili jeseni na sejmu v Berlinu in jo že uspešno prodajamo. Letos smo tudi izjemno uspešno obvladovali zaloge in terjatve, s čimer smo ustvarjali že prej omenjen pozitiven denarni tok.« Z mehkimi metodami so število zaposlenih v dveh letih zmanjšali za 900 Nap ovečanjet ržnihd eležev jeu godnov plival vsev ečji deležp roda je pod lastnob lagovnoz namkoG orenja. Takop rodajo žeo koli8 5o dstotkov celotne proizvodnje. V drugem polletju je bilo poslovanje pozitivno, dosegli so 5 milijonov evrov dobička Ste pa tudi bistveno manj investirali? »Res je in to si bomo lahko privoščili tudi naslednjih nekaj let. Zadnja leta smo izdelke, proizvodnje tehnologije in distribucijske centre v celoti prenovili tako v Sloveniji kot na tujem. Za to smo letno namenjali okrog 70 milijonov evrov. Zdaj bodo zato zadoščale naložbe v višini okoli 25 do 30 podjetje v naši državi. Je tudi največja mul-tinacionalka, ki ima kar 8.500 delavcev na istem dvorišču. Z današnjo distanco lahko rečem, da je bilo izredno pomembno (ker smo še iskali pot, saj se nam je zgodilo prvim), da smo se hitro in uspešno dogovo rili brez pomoči politikov. Naši delavci in predstavniki sindikata, s katerimi smo se pogajali, so opravili pozitivno vlogo, da smo našli rešitve in podpisali dogovore, ki so sprejemljivi za obe strani. Kasneje, na zborih delavcev, sam sem v tistih dneh na 15 zborih nagovoril več kot 8000 ljudi, je bilo jasno pokazano, da vodstvo uživa podporo pri zapos le nih in da je dejan sko šlo za dolo -čena nerazumevanja, določene anomalije, o katerih sem govoril prej. Čeprav so na začetku upora delavcev nekatere stvari začele teči v napačno smer, sem zelo vesel, da je bil sprejet moj namig politikom z obeh strani in da nismo dopustili, da bi težavam, s katerimi se še vedno otepa svetovno gospodarstvo, postajate precejšnji optimisti. Niste prehitri? »Vseeno smo tudi realisti. Naslednje leto bo še vedno krizno in mi nadaljujemo sanacijski program. Zdi se nam, da kakšna evforija, ki jo že oznanjajo nekateri politiki in gospodarstveniki, ni realna. V Gorenju se zelo dobro zavedamo, da bo veliko tega, kar smo v drugi polovici leta prodali kupcem po svetu, pristalo v zalogah in da se bo to poznalo pri naročilih prve tedne prihodnjega leta, kar bo gotovo zelo zahtevno in slabše od zadnjih letošnjih mesecev. Ostajamo torej previdni in nadaljujemo vse zastavljenime ukrepe, ki jih nenehno spremljamo in dopolnjujemo. Še posebej, ker spremljamo dogajanje po svetu, kjer se v številnih državah brezposelnost še poglablja in je torej tistih, ki si lahko privoščijo trajne dobrine, manj, pa tudi vsi ostali so bolj previdni. A v Gorenju kljub takšnemu stanju računamo, da bomo leto 2010 spet sklenili z dobičkom, in sicer nekje na ravni iz leta 2008. V prihajajočem letu nas čaka še naprej usmerjeni v metode prilagajanja števila zaposlenih, ki so bile v zadnjih dveh letih zelo uspešne. Tako smo zmanjšali število zaposlenih za 900. Ostajajo pa veliko vprašnje invalidi, kar 200 jih imamo z različnimi omejitvami. Pri iskanju rešitev zanje pa računamo na pomoč države.« Kakšne pa so vaše želje ob bližnjih novoletnih praznikih in v novem letu. »Želim, da bi bili čim več s prijatelji, predvsem pa z družinami. To si želim tudi zase in za svoje sodelavce, kajti tole leto je bilo takšno, da nismo bili veliko skupaj. Upam, da bomo to v teh dneh vsaj malo nadoknadili. Moja želja, ne samo sodelavkam in sodelavcem v Gorenju, ampak vsem bralcem Našega časa, pa je tudi ta, da bi znali držati skupaj in da bi dobro in uspešno delali. Če bomo to zmogli, bo več denarja tudi za plače, za razvoj in ohranitev produktivnih delovnih mest. To pa bo zagotovilo tudi nadaljnji razvoj gospodarskih subjektov na tem področju in večjo blaginjo vseh prebivalcev.« 8 Ni bilo enostavno Prvi v svojih občinah: županja in župani iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Zanje letošnje leto najbrž ni bilo enostavno. To so povedali sami. Kakšno pa bi želeli, da bi bilo novo? Kaj voščijo svojim občanom? Uspešno leto opazili tudi občani Darko Menih, župan Občine Šoštanj »Veliko je bilo v občini Šoštanj letos narejenega. Veliko načrtov pa še imamo. Potrebujemo samo čas, denar in malo strpnosti občanov. Za vse želje in načrte so pro ra čun ska sred -stva premajhna, zato se v upravi trudimo za pridobivanje evrop skih sredstev, dodatnih sredstev iz nekaterih ministrstev in pomoči od različnih sponzorjev. Naše dosežke so lahko bralci sproti spremljali. Kar nekaj jih je bilo letos. Posebej me veseli, da so z opravljenim zadovolj ni tudi v vseh devetih krajevnih skupnostih. Običajno je vsem težko ustreči, v Šoštanju pa smo poskrbeli, da smo sredstva enakomerno, kdo od ljudi pravi celo - pošteno - razdelili. Teh pohval, ki prihajajo iz krajevnih skupnosti, sem naj bolj vesel. Nalo ga občin ske uprave je, da živi in dela za danes, za bolj ši jut ri. Naše občane povezuje skupen življenjski prostor, želja po mirnem, človeka vrednem življenju, želja po kvalitetnem in ustvarjalnem preživljanju prostega časa, po aktivnem sode lovanju in oblikovanju razvoja občine. Želje? V občini Šoštanj imamo sprejet dvoletni proračun. Želim si, da ga tudi v prihodnjem letu ures ni či mo tako dobro, kot smo ga letos. Občanom pa, da se jim uresničijo želje in da se ob novogradnjah, kijih bo tudi prihodnje kar nekaj, ne jezijo preveč. Vem, da je komu zaradi njih oteže no življe nje, a so po tem, vsaj dose-da nje izkuš nje so take, ko je kaj dokon ča no, zado -voljni. Posebej bi rad povedal, da me vsako leto znova preseneča in navdušuje, koliko pridnih in sposobnih ljudi živi v naši občini. Zdravja in strpnosti bi voščil prav vsem.« ■ mkp Recesija prestavila projekte na poznejši čas Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirj e »Vsako leto vstopimo v novo leto koraj-žno, z velikimi pričakovanji. Tudi v leto 2009 smo vstopili tako. Pa zaradi recesije ni bilo najbolj prijazno leto. Posledice gospodarske krize smo posredno občutili tudi v lokalnih skupnostih, saj smo morali uresničitev skrbno načrtovanih projektov predstaviti na kasnejši čas, za dve ali celo tri leta. Država ni izpolnila tistega, kar je obljubila, sami pa v občini tudi nimamo potrebnega denarja. Leto 2009 si bom zapomnil tudi po stečaju podjetja Elkroj v naši neposredni bližini,« je povedal mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Je pa omenil tudi nekaj spodbudnih trenutkov. Med slednjimi je gotovo otvoritev ceste proti vrhu Rekreacijsko-turističnega centra Golte nad Mozirjem. To je bil velik in tudi finančno zahteven projekt, ki gre na roku tako lastnikom Mozirske planine, predstavlja pa veliko pridobitev tudi za krajane vasice Šmihel. Nekoliko so že posodobili kulturni dom, nadaljevanje sledi v naslednjem letu. »Naložbe bodo v primerjavi z letom 2009 skromnejše,« je na vprašanje, kakšno naj bi bilo leto 2010, odgovoril Suhoveršnik in nadaljeval: "Bomo pa več denarja namenili za socialo in ustanove ter dejavnosti, za katere je lokalna skupnost po zako nu dolž na pos -krbeti: vrtec, šolo, kulturo. Nameravamo končati velik projekt proti Goltem, saj vsega letos še nismo postorili, vzorno naj bi uredili gorsko vasico Šmihel. V načrtu imamo še aktivnosti na območju Mozirje jug, kjer bomo uredili vodovodno omrežje, nekaj ulic, podpisali smo pogodbo o zamenjavi strehe na vrtcu in šoli, kjer bo sončna elektrarna, načrte imamo z zdravstvenim domom. Gotovo bo v letu 2010 še kakšna priložnosti, kije ne bomo zamudili.« V znamenju jubilejev in začetka gradnje šestega bloka Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje »Verjamem, da si bo kar nekaj Velenjčank in Velenjčanov leto 2009 zapomnilo po jubileju našega mesta in po številnih prireditvah, dogodkih, projektih, s katerimi smo ga zaznamovali. Tudi jaz. Zapomnil si ga bom tudi po za Šaleško dolino izjemno pomembnem dogodku, ki ga je leto 2009 prineslo skoraj ob svojem koncu: začetek gradnje šestega bloka šoštanjske elektrarne. Prav tako pa si bom to leto zapomnil po nekaterih manj dobrih stvareh. Med najtežjimi dnevi tega leta so bili gotovo tisti, ko je tudi našo dolino, naše ljudi prizadelo močno neurje s plazovi in poplavami. In dnevi, ko so se uprli delavci v Gorenju. Obakrat pa se je - in tega sem izjemno vese - na to sem resnično ponosen - izkazalo, da pri nas znamo sodelovati, reševati težave s skupnimi močmi, pomagati ljudem v stiski. Ljudi, ki potrebujejo pomoč, je žal vedno več. V občinski upravi se na najrazličnejše načine trudimo, da svojim občankam in občanom pomagamo, jim olajšamo in polepšamo življenje. Tudi v letu 2009 smo nadaljevali z različnimi oblikami konkretne materialne pomoči, uvedli pa smo še nekaj novih. Prav tako občanom pomagamo s številnimi storitvami, posredno pa tudi s prijaznejšimi, poenostavljenimi postopki, z dostopnejšo upra- vo ... V ustvarjanje čim boljših pogojev za življenje in delo, za razvoj vseh področij, ki tvorijo skupnost, bodo seveda v celoti usmerjena naša prizadevanja tudi v prihodnje. Tako so moje želje za leto 2010 približno takšne: čim več sredstev, pridobljenih iz kohezijskih skladov, nakup novih stanovanj in predaja teh uporabnikom, dovolj prostora v vrtcih za vse otroke, kijih bodo starši želeli vpisati, 'rojstvo' novih uspešnih podjetij v našem podjetniškem inku-batoiju, več novih delovnih mest, ureditev prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, izgradnja novih športnih objektov, uspešne priprave na Evropsko prestolnico kulture, hitrejše napredovanje projekta '3. razvojna os', dovolj parkirnih mest, zanesljiva komunalna oskrba ... Želim si, da bi bilo Velenje še naprej občina, ki skrbi za dobrobit vseh prebivalcev, mesto, v katerem se dobro počutijo ljudje vseh generacij in različnih interesov. Predvsem pa si želim, da bi znali graditi in ohranjati prijazne medčloveške odnose, temelječe na strpnosti in solidarnosti. Želim si, da bi znali biti odgovorni do soljudi, do družbenega in naravnega okolja.« Naredili še nekaj več Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki Iztekajoče se leto je bilo pestro na vseh področjih tudi za občino Šmartno ob Paki. »Med neprijetnimi dogodki velja omeniti junijsko neurje in poplave. Odpravljanje posledic nas je zaposlovalo praktično ves preostanek leta 2009. Sanacija je zahtevala veliko truda, ki pa se je obrestoval vsaj v Hudem potoku. Tu smo uredili marsikaj tega, kar je bilo nujno urediti, in zagotovili krajanom Velikega Vrha sodobno cestno povezavo. Leto je bilo naporno tudi zaradi obilice administrativnih zadev, naša občinska uprava pa je po številu zaposlenih zelo skromna. Kljub temu menim, da smo delo dobro opravili. Pravzaprav smo naredili vse, kar je bilo potrebno. Še celo nekaj več.« So jih pa - po mnenju Podgorška - raz- veselili nekateri dogodki, kot so novi prostori knjižnice, preselitev pošte, izgradnja dovozne ceste in ureditev parkirnih pro- storov pri osnovni šoli. »V teh za vlaganja neprijaznih časih smo se trudili po najboljših močeh in iskreno upam, da so občani z opravljenim delom zadovoljni. Leto, kije pred nami, nam ponuja nove priložnosti in izzive. Prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi in predanim delom dobro izkoristili. Čakajo nas projekti, kot je začetek izgradnje povezovalnega voda vodovoda Velenje-Šoštanj-Šmar-tno ob Paki, obnove je potrebna streha na šmarški osnovni šoli, načrtujemo posodobitev nekaterih cestnih odsekov, upam, da se bomo končno lotili ureditve središča občine, želimo si boljših delovnih pogojev za občinsko upravo ... Skratka, dela nam zlepa ne bo zmanjkalo. Občinski proračun za prihodnje leto je manjši, kot je bil letošnji, a sem prepričan, da bodo naši racionalizacij ski ukrepi dali želene sadove in da bo ob koncu leta 2010 občinski proračun bolj uravnotežen, kot je letošnji,« še dodaja Alojz Podgoršek. ■ tp Poleg novih delovnih mest še skrb za dobro počutje Ivan Purnat, župan Občine Nazarje »Veliko truda, časa in aktivnosti je bilo potrebnih za ureditev prihovske gmajne v industrijsko-obrtno cono, kjer smo za opravljanje podjetniške in obrtne dejavnosti komunalno uredili več kot 10 parcel. Prav tako smo se z velikim zanosom lotili ureditve središča občine, ki zaradi nekaterih posodobljenih cestnih odsekov že danes kaže nekoliko lepšo podobo. Oba projekta sta zelo zahtevna, zanju smo pridobili tudi evropska sredstva. To sta osrednji letošnji naložbi, po katerih si bomo zapomnili iztekajoče se leto,« je med drugim dejal župan Občine Nazarje Ivan Pur-nat. Uresničili pa so še nekateri sicer manjši, a za občane prav tako pomemb-nip rojekti. Zelo delovno, pestro in razgibano bo -po navedbah Purnata - za lokalno skup- nost tudi leto 2010. Še zdaleč ne samo zaradi lokalnih volitev, ampak načrtovanih programov. Med slednjimi je v ospredju projekt nadaljnje širitve indu- strijske cone, v kateri morajo predvidena dela končati do septembra 2010. Prav tako načrtujejo izgradnjo stanovanjskega bloka v centru Nazarij, kjer že poteka obnova Bohačevega kozolca toplerja. V letu 2010 naj bi zaključili njegovo obnovo. Za objekt, ki je bil lokalni skupnosti vse prej kot v ponos, so predvideli nove vsebine. V spodnjih prostorih je to kmečka tržnica, v prvem nadstropju prostor za občasne razstave ... "Tako prizadevni, kot smo bili letos, želimo biti tudi prihodnje leto. zadovoljen sem, zadovoljni so tudi občani. Upam, da bom tudi s prihajajočim letom tako zadovoljen kot sem z iztekajočim se. Dejstvo je, da v občini ne skrbimo samo za nova delovna mesta, ampak tudi za dobro počutje občanov in občank. Slednjim in sebi želim vse dobro v prihajajočem letu, predvsem pa zdravja inr azumevanja." ■ tp SREČNO 2010 9 Zagotovili normalno poslovanje Stanko Ogradi, župan Občine Gornji Grad »Za mnoge je bilo leto 2009 razburkano, polno najrazličnejših dogodkov, za našo lokalno skupnost je bilo pestro še nekoliko bolj, saj smo še vedno reševali težave iz preteklosti. Trudili smo se za sklenitev poravnave za podano poroštvo, zaradi katerega smo imeli blokiran občinski proračun. Uspeli smo, zato upam, da bomo sedaj lahko marsikatero stvar spravili v utečene tire, zagotovili normalno poslovanje občine ter lažje načrtovali nadaljnji razvoj,« je na vprašanje, po čem si bodo v Občini Gornji Grad zapomnili leto 2009, odgovoril tamkajšnji župan Stanko Ogradi. Kot je še povedal, so načrtovali, da bodo zagotovili kakovostnejše življenje občanom še z nekaterimi vlaganji v infrastrukturo, a so se pri tem nekoliko ušteli. »Zaman smo čakali na objavo nekaterih razpisov. Nanje računamo v začetku prihodnjega leta. Je pa razveseljivo to, da ima- mo za projekte rezervirano potrebno vsoto denarja za začetna vlaganja.« Novi izzivi, kijih prinaša leto 2010, predstavljajo za občino Gornji Grad nadaljevanje zastavljenih dveletnih projektov. Med slednjimi je ureditev stavbe tako imenovane posojilnice, katere večinska lastnica je lokalna skupnost. "Uresničitve projekta v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se nismo mogli lotiti letos, ker nismo pridobili soglasja enega od solastnikov objekta." Nadejajo se, da bodo pri tem bolj uspešni v začetku leta2 010, vk aterems kupaj sp rometnim ministrstvom načrtujejo začetek posodobitve in obnove ceste skozi Bočno, čakajo na razpis Službe Vlade RS za regionalne spodbude za izvedbo kanalizacijskega omrežja Bočna ter povezovalnega voda v Gornji Grad. »Za prihodnje leto želim sebi in vsem občanom zdravja ter da bi načrtovane projekte tudi uresničili.« ■ tp V leto 2010 z drznimi načrti Vinko Jeraj, župan Občine Rečica ob Savinji V najmlajši občini v Zgornji Savinjski dolini pravijo, da si bodo leto 2009 zapomnili po pozitivni in negativni plati. Med pozitivne je tamkajšnji župan Vinko Jeraj uvrstil dokončanje izgradnje primarnega voda kanalizacijskega sistema Varpolje-Spodnja Rečica, oblikovanje četrtega oddelka tamkajšnje enote vrtca, odkup Tavčarjevega dvorca in začetek aktivnosti za pripravo dokumentacije za posamezne zelo pomembne naložbe, ki naj bi se zvrstile prihodnje leto. Med drugim jim je uspelo primerno urediti tudi pogoje za delovanje občinske uprave. »Negativno plat leta 2009 pa predstavlja občinski prostorski načrt. Kljub trudu ne vidimo zaključka. Zdi se nam, da tudi na ministrstvu za okolje in prostor še sami ne vedo, kaj bi s pro- storskimi načrti radi dosegli.« Leto 2009 si bodo v lokalni skupnosti zapomnili še po solidarnosti občanov in občank, številnih dobrih ljudi po Sloveniji, ki so pomagali pri izgradnji novega doma za družino Deleja. Z radostjo pa se bodo spominjali iztekajočega se leta zaradi članov mladinske desetine PGD Rečica ob Savinji, ki so na gasilski olimpijadi v Ostravi osvojili četrto mes to. V leto 2010 vstopajo - po Jerajevih besedah - z drznimi načrti. »Pri načrtovanih naložbah velja izpostaviti izgradnjo sekundarnega dela kanalizacijskega omrežja Var-polje-Spodnja Rečica-Nizka, izgradnjo novega mostu čez Strugo v Grušovljah, most čez reko Savinjo v Spodnji Rečici.« Načrtujejo še izgradnjo parkirišča med osnovno šolo in pokopališčem na Rečici ob Savinji, pripravo tehnične dokumentacije za ureditev trškega jedra, Tavčarjevega dvora ter projekta na območju Spodnje Rečice - novo cesto v Varpolje oziroma od regionalne ceste do kampa Menina. »Prihodnje leto bo za lokalno skupnost leto novih izzivov. Verjamem, da jih bomo s skupnimi močmi zmogli in poskrbeli, da bo življenje v lokalni skupnosti za vse lepše in bolj kakovostno,« je še dejal Vinko Jeraj. ■ tp V ospredju Center Rinka Alojz Lipnik, župan Občine Solčava Občina Solčava je bila na letošnjem seznamu najbolj zadolženih občin v Sloveniji dokaj visoko. Po mnenju župana Alojza Lipnika je to dokaz, da zavzeto delajo. »Za lokalno skupnost je bilo iztekajoče se leto res zelo delovno in pestro. Upam, da bo minilo tudi brez kakšnih naravnih nesreč.« Kot je pojasnil, so se v letu 2009 lotili uresničitve projektov, ki bodo Solčavskemu zagotavljali osnove za nadaljnji razvoj. Močno namreč prisegajo na sonaravni turizem, ki bo pomembna sestavina trajnost-nega razvoja okolja. Najprej so ga umestili v vas Solčava, kjer so uredili prostor za parkirna mesta (z njim želijo ustaviti tranzitni tok, ki se vleče mimo vasi proti Logarski), hkrati pa bo služil še za organizacijo raznih prireditev, ki bodo v prihodnje pred- stavljale pomemben del njihove turistične ponudbe. »Zelo pomembna naložba, ki jo izvajamo, je projekt Stara nova Rinka oziroma Center za turizem in trajnostni raz- voj, prav tako v središču lokalne skupnosti. Tu bodo lahko obiskovalci Solčavskega dobili vse potrebne informacije o tem, kje naj se ustavijo, kje bodo lahko kaj dobrega pojedli, katere naravne znamenitosti si velja ogledati...« Projekt naj bi končali v začetku leta 2011. Letošnje leto si bodo zapomnili tudi po pridobitvi naslova desti-nacija odličnosti. Ne gre pa zanemariti še ureditve zemljišč v Medici tik pred Solčavo, kjer načrtujejo ureditev devetih lokacij za individualno gradnjo. Na vpra ša nje, kaj pri ča kujejo od leta 2010, pa je Alojz Lipnik odgovoril: »Prihodnje leto, upam, bomo dokončali zastavljene projekte, s tem poskrbeli za večjo poseljenost območja, za kakovostnejše življenje naših občanov. Zavedamo se, da naložbe v objekte predstavljajo le okvir za delova nje celot ne ga sis te ma turiz ma in trajnostnega razvoja. Zato smo letos ustanovili zavod. V popolnosti naj bi zaživel v letu 2010 in bo povezal vse zgodbe, ki se bodo zgodile na Solčavskem. To so naša prednostna pričakovanja v letu 2010. Smo realni in veseli bomo, če nam bo uspelo postavljene cilje spraviti v življenje.« ■ tp Leto 2009 v najlepšem spominu Anka Rakun, županja Občine Ljubno »Leto 2009 bomo ohranili v najlepšem spominu. Uresničili smo vse zadane cilje in s tem rešili še neka tere želje in potrebe občanov. Vese la sem, da naši podjetniki in obrtni ki niso obču ti li posledic gospodarske krize v takšnem obsegu kot v marsikaterem okolju, da se nismo srečevali s preveliko brezposelnostjo,« je o letu 2009 dejala županja Obči ne Ljub no Anka Rakun. V kroniki bodo letošnje leto označili tudi kot naložbeno bogato, saj so za projekte, predvsem tiste, kijih »peljejo« skupaj z EU, namenili 36 odstotkov sredstev občinskega proračuna. Z vlaganji so zagotovili občanom bistveno boljše življenjske pogoje bivanja. Precej truda so namenili komunalni ureditvi industrijske, stanovanjske cone, oskrbi s kakovostno pitno vodo, med drugim so asfaltirali nekaj odsekov cest, obnovili kulturni dom v Radmir- ju. V leto 2010 vstopajo z optimizmom in polni pričakovanj. Med začrtanimi razvojnimi programi bo v ospredju dokončanje evropskih projektov. Poleg teh so predvideli še vlaganja v izobraževanje, zagotovitev prostorov za dodaten oddelek vrtca, kar so obljubili staršem otrok, ki so jih morali ob septembrskem vpisu zaradi prostorske stiske odkloniti, nadaljevanje prizadevanj po zagotavljanju nemotene oskrbe s kakovost no pit no vodo . »Projektov imamo veliko, pri sprejemanju občinskega proračuna za leto 2010 smo jih tudi potrdili. Računamo, da bi že v januarju 2010 lahko objavili nekatere razpise. Sicer pa si želim, da bi si v prihodnjem letu vzeli več časa za vse, kijih imamo radi, da bi nam leto prineslo veliko ljubezni, sočutja in da bi se vsakomur izpolnile tudi kakšne skrite želje ter hrepenenja,« dodaja Anka Rakun. ■ tp Veliko dela v infrastrukturi Ciril Rosc, župan Občine Luče »Leto 2009 je zaznamovala svetovna gospodarska kriza, ki je marsikoga zaradi prevelikega pohlepa postavila na realna tla. Kot vedno so, žal, tudi tokrat kratek konec potegnili delavci. Kar nekaj jih je osta lo brez službe ali pa so se znaš li na robu člo -ve ka vred ne ga življenja,« je označil iztekajoče se leto župan Občine Luče Ciril Rosc. Za lokalno skupnost je bilo - po njegovih besedah - leto 2009 uspeš no. Veliko dela so opravili v infrastrukturi. Življenje občanov so dvignili na višjo kakovost no raven s posodobljenimi cestnimi odseki, za katere so pridobili kar nekaj denarja tudi iz EU, v središču Luč pa so zgradili dobršen del pločnika na eni strani ceste in se lotili izgradnje pokritega parkirišča. »V našem okolju, na srečo, posledic gospodarske krize še nismo usodno občutili. Očitno prihaja z zamikom. Zato si za leto 2010 želim, da bi se kazalci gospo-daijenja čim prej obrnili navzgor, da bomo lahko uspešno končali zastavljene projekte in s tem zaupani mandat župana, ki se izteka prihodnje leto.« Med projekti, ki bodo v občini Luče zaznamovali prihodnje leto, je Rosc omenil nadaljevanje izgradnje infrastrukture v središču kraja. Tu naj bi dokončali letos začeto izgradnjo pločnika, zgradili pločnik še na drugi strani regionalne ceste, dokončali izgradnjo parkirne hiše ter uredili večje parkirišče za objektom zadruge. S temnaj bi v središču lokalen skupnosti zagotovili blizu 100 parkirnih mest, kar naj bi zadoščalo za trenutne potrebe. Rosc še upa, da bodo prihodnje leto bližje prizadevanjem po izgradnji obvoznice. »To je sicer državni projekt, ki smo ga razgrnili sredi leta. Nanj so občani dali pripombe, na kate re je stroka že argumentirano odgovorila. Do februarja 2010 naj bi zadeva »šla skozi« na vladi RS, vsaj tako so rekli. Sebi in občanom želim v letu 2010 zdravja in veliko drobnih radosti, ki delajo življenje lepše,« je še dejal Ciril Rosc. ■ tp 10 Slavnostni ali/in izredni koncert ob obletnicah smrti velikanov klasične oz. resne glasbe v Velenju Handlova in Haydnova vokalno-inštrumentalna glasba z odlomki oratorijev Mesija in Letni časi Dr. Franc Križnar Na letošnjem slavnostnem ali tudi izrednem koncertu aktualne glasbene sezone v Velenju je nastopilo nekaj pevskih solistk in solistov, mešani pevski zbor in orkester kot projektno dejanje med mestoma Celje in Velenje. Zato sta se združila velenjski Festival in celjska Hiša kulture in z nekaterimi odličnimi pevci postavili najprej na velen- na smrt, nekako taka je tudi razdalja nastanka obeh njunih v Velenju predstavljenih del: torej baročna in klasicistična glasba. Takih bistvenih slogovnih razlik seveda v Velenju nismo smeli ne pričakovati, kaj šele, da bi jih slišali. Zato pa je šlo v nastopu odličnih pevskih solistov (sopranistka Andreja Zakonjšek Krt - sopran, Matjaž Stopinšek - tenor in Janko Volčanšek - bas pri Handlovi Mesiji; Gordana Hleb - sopran, M. Stopinšek - tenor in Boštjan Korošec - bariton), zbora »Antona Schwaba« iz celjske Hiše kulture, zbor mladih srednješolskih pevk in pevcev najprej postavljen daleč v globino odra, kar mu je zagotovo vzelo veliko pompozne zvočnosti. V baročni (godalni) igri (s čembalom in dvema trobentama) je bilo kar precej intonančnih ovir, četudi je zelo pohvalna vloga čembala (da so ga sploh uvrstili v izvedbo), pavk in pohvalna solistična (so)igra obeh trobent, zlasti še visoke ali pikolo (male, Bachove) trobente. Ker omenjeni (solisti) niso bili napisani, naj zatorej tale pohvala velja tudi anonimusom. Vseh 11 točk, ki so se v Mesiji i t i i f « Iff* f T " 5 » * i- i i f \ I 'i- Vri t - i- «v ■ - *- i f \ «L" f » Ï" b^ * r- ? > Si--. v J v,-rsf r. 'V T ^(M ~ / i ........'. jski (21. dec.) in nato še na celjski (22. dec.) glasbeni oder nekaj poglavitnih odlomkov iz dveh najbolj popularnih oratorijev (iz ital. molilnice: vokalno-inštru-mentalna skladba za pevske soliste, zbor in orkester z določenim dramskim dejanjem, navadno brez odrske igre in scenarija, torej tipično neodrsko delo) - Mesija, ob J. S. Bachu enakovrednega velikana visokega ali poznega baroka Georgea Friedricha Handla (16851759) in enega najpomembnejših predstavnikov klasicistične glasbe, ob Mozartu in Beethovnu pa »očeta godalnega kvarteta in simfonije« dunajske klasike Franza Josepha Haydna (1732-1809) in njegove Letne čase. Tako kot loči 50 let oba omenjena umetnika nju- K» ki ga je pripravila zborovodka Alenka Goršič Ernst, in projektnega Orkestra celjske Hiše kulture z dirigentom Simonom Dvoršakom (koncertna mojstrica je bila Tanja Miklavc) za mnogo več: za neke vrste (osnovno) informacijo z dvema tako različnima si koncertnima deloma. V tem so vsi navedeni umetniki več kot uspeli, še največ vseh pet navedenih pevk in pevcev, ki so svoje arije, duete in tercete odpeli v pričakovanih dosežkih. Malce slabše je bilo z ostalimi nastopajočimi, četudi je morda dirigent prav v zbor in orkester vložil največ napora, pa je bilo seveda to zaradi težavnostne stopnje in njihovega (praviloma: ljubiteljskega!) poslanstva to najtežje. Tako je bil približno 75-članski mešani pevski zvrstile od uvodne (orkestralne) simfonije pa do sklepne Aleluje se je tako zvrstilo pet solističnih pevskih točk in pet zborov. Pri tem so bile pevske vloge vseh treh odličnih pevskih solistov na ravni, ki je obetala in še obeta. Njihovi baročni parlandi so bili ne glede na vse preostale (izvedbene) okoliščine naravnost briljantni. Haydnov ciklus (štirih) Letnih časov pa je v povsem drugi pevski zasedbi (od prve je ostal na odru le tenorist Stopinšek) prinesel tako povečanje orkestra s pihali in trobili, zato pa so že omenjene (izvedbene) težave ostale ali se morda še povečale zlasti v godalih. Novih osem točk (od Pomladi, prek Poletja in Jeseni do Zime) pa je ravno na prvi zimski dan le nekako odta- Najboljši violinist vseh kategorij Učenci in dijaki velenjske glasbene šole so v letu 2009 dosegli na pomembnih, tudi mednarodnih tekmovanjih, zavidanja vredne uspehe. Še posebej izstopa violinist Jure Smirnov Oštir. Na državnem tekmovanju v igranju na violino marca letos je osvojil zlato plaketo in drugo nagrado, na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Trstu v kategoriji B prvo nagrado, na zaključnem koncertu pa so mu dodelili še nagrado za najboljšega violinista vseh kategorij celotnega tekmovanja - MigliorPri-mo Premio Violino. Njegova mentorica Danica Koren pa je prejela častno diplomo profesorja. »Nagrada potrjuje dobro delo, pomeni, da sem napredoval, hkrati je zame spodbuda za nadaljnje zavzeto igranje,« je povedal učenec 9. razreda osnovne šole Anto na Aškerca Velenje. Kot je še pojasnil, je za takšen uspeh potrebne veliko volje, vztrajnosti, pridnosti. »Pa tudi všeč ti mora biti tisto, kar igraš, da uživaš.» Violino igra šest let. Z mamo sta hodila po koncertih, operah. Zaznal je violiniste, ki običajno sedijo v prvi vrsti in se odločil. Če bi ga po dveh letih igranja vprašali, ali je izbral prav, bi odkimal z glavo. Nogomet, ki ga je igral, preden je vzel v roke violino, mu je bil ljubši. Ko pa je prejel prvo nagrado, zlato plaketo, pa bi dejal drugače. Danes ne razmišlja več o nogometu, ampak o poklicnem igranju violine. Najprej o solistični karieri, nekoliko kasneje pa bi morda svoje znanje in izkušnje prenašal na mlajše kot glasbeni pedagog. Kot je še dejal Jure, je bilo zanj leto uspeš no tudi za to, ker je bil sprejet na mednarodno violinsko šolo profesorja Igorja Ozima. Kaj si želi v letu 2010? Da bi bilo še boljše kot letošnje tako na glasbenem področju kot tudi sicer v življenju. ■ Tp Jure Oštir jalo tale slavnostni koncert, na katerem smo v Velenju le slišali več spodbudne kot pa drugače slišane glasbe. Ob sicer najbolje ocenjenem prvaku, tenoristu M. Stopinšku-pa sta se zdaj nova solista, manj znana sopranistka G. Hleb in baritonist B. Korošec, izkazala za povsem enakovredna partnerja; saj smo zdaj poleg le treh arij slišali še uvodni in zaključni tercet in duet (sopran in tenor). Če je bil posebnega značaja Handlove Mesije zaključni zbor Aleluja, je bil tokrat očitni posvetni (zborovski) pandan v napitnici Juhej, vino je tu v (Foto: Marko Očko) Jeseni. Odlične so bile tudi dikcije obeh del v izvirni angleščini in nemščini, spet bolj na strani pevskih solistov kot pa zbora. Diri-gentovo ogromno delo pa je bilo pri vsem tem glasbenem in zunaj-glasbenem usklajevanju zagotovo več kot veliko, zaradi vseh omenjenih in drugih objektivnih vzrokov in pogojev pa je marsikdaj ostalo na pol poti - seveda slišano s povsem profesionalnimi ušesi. Ujeli smo tudi obe letošnji obletnici (Händel in Haydn, poleg seveda še nekaterih drugih) in takole (nove) izvajalce, okolje in pa poslušalce ogreli morda za nove, ki so v naslednjem letu (2010) tudi že napovedane: F. Chopin, M. Lipovšek, R. Schumann, H. Wolf, J. F. Zupan idr. ■ i » i ;i KOLONA Praznični mikro koktejl AlešO jsteršek Nemogoče je spregledati dosežke tukajšnjih ljudi, organizacij in civilne družbe v iztekajočem se letu. Naj gre za okroglo ali obujeno usnje, grlene ali pisane zgodbe, naj gre za kulturne ali energetske strategije, naj skrajšam - so zgodbe zmagovitne, vse po vrsti. S Piko na i, ki so jo dodali usnjarji, Rezman in TEŠ, se potrdi teza, v dolini imamo vse, kar imajo veliki. In to jo je naredilo v letu 2009 bivanju prijazno. Nekoliko nas je zmanjkalo pri veličini. Kot listja je še vedno tistega, čemur pravim prevlada svete preproščine in samozadostnosti, ki sta dolinjenje v 2009ponovno po nepotrebnem utesnjevali. Na silvestrovo bi si tako lahko izvolili očrepinjiti kakšno. Za takšno veselo in sploščeno 2010. Bojan Pavšek Počasi že odvijam aluminijast vrat penine, ko mi pogled še enkrat seže preko rame. Mimo je. Staro leto namreč. Z njim so se v zgodovino vpisali številni dogodki. Za nekatere bomo želeli, da so izbrisani za večno. A o minusih kdaj drugič. Pluse so osvetlile sončnice in dišeči tulipani. Abraham je bil poleg vizionarskega Žganka osrednji lik našega mesta. Nastali so betonski parki in Koželj je bil ponovno osvojen. Tudi dedek Mraz se nas kljub nevidni »hitri cesti« ni izognil. Zamašek že pospešuje proti stropu. Zven kristala preglasi vonj bifteka. Samo še roko stisnem Silvestru in horuk v novo desetletje. NatašaT ajnikS tupar Letošnje leto je bilo ...fajno leto. Tudi na likovnem področju. Mesto Velenje je postalo bogatejše za dve javni skulpturi. Dobili smo kip Nestla Žganka (MO in družina Žgank) in Mobil pod pokroviteljstvom Premogovnika Velenje. Ob svoji dvajsetletnici obstoja je bila ukinjena kolonija diplomantov slikarstva ALUO. Nekaj pridobimo, na drugi strani vedno nekaj izgubimo. Leto je bilo polno likovnih dogodkov v vseh velenjskih razstaviščih. V Velenju pa je že v lanskem letu začela delovati in v letošnjem letu še utrdila svoj položaj naša prva zasebna galerija Arsin, last družine Sermek in pod taktirko galerista Samota Rančigaja. Utrjuje se konkurenca in tudi cene, končno. V prihodnjem letu bo še bolje, upamo. Želim pa, da bi bilo vrhunsko. In da bi se vse institucije, ki se ukvarjajo s predstavitvami vizualnih umetnosti, med seboj povezale v konstruktiven dialog. Pa na zdravje in na srečno 2010! Ars longa, vita brevis! Matjaž Šalej Recept Da bo koktajl uspešen (prebavljiv), potrebujemo: Eno leto recesije, kruha in iger v stilu obletnice lokalne skupnosti, mnogo delavcev pred fabrikami, zabetonirane in pozidane zelene površine nekoč vrtnega mesta - na račun »lepih« vedut nakupovalnih centrov, eno veliko postajališče... in velikega brkatega barmana v oblakih, da vse skupaj premeša. Za izboljšanje okusa je potrebno dodati kakšen kulturni biser v stilu Skoka iz kože, akademskega prepevanja ob svežem Ukrivljanju prihodnosti... Vse skupaj je zapakirano v lepe atraktivne kozarce, ki so lomljivi. Gre bolj za long-drink kot pa koktajl. Dekoracija je zelo pomembna, v barvah občine, rumena rezina limone in zelena rezina limete. Obe kisli, a osvežujoči. Še ime long drinka: Ni Veleja brez živl'e'ja! Urban Novak Bil je december. pred letom dni. Cas sklepov in novih namenov. Je december. Cas pregleda, kaj od sklenjenega je bilo narejeno. Prenehati z zamujanjem. Dober sklep, a ni zdržal niti 24 ur. Zamudil na prvi sesta nek. Več telovadi. Ta je bil enostaven, zdržal do srede decembra letos, ko so ga povozila praznovanja. Bodi prijazen do ljudi. Večinoma brez težav, le do nekaterih se je bilo potreb no potru di ti. Veseli se majhnih stvari. Lahko, a kaj ko se je bolje veseliti velikih. Živi preprosto. To je uspevalo, a s precej napora. Ogromen priliv nepomembnih informacij v vsakodnevno življenje je precej otežil vso stvar. Ni še konec letošnjega decembra. Ko ga bo, bodo prišli novi sklepi. SREČNO 2010 11 täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AI OZ Glasbene novičke Obiskal nas je Božiček Predpraznični dnevi so bili v naši redakciji delovni, saj je tudi danes, 31. decembra pred vami nova številka Našega časa v katero smo strnili zanimivosti zadnjih dni, skušali pa smo ji vliti tudi bolj praznično noto. Sedaj usklajujemo še zadnje podrobnosti za nocojšnje veliko že dvajseto tradicionalno silvestrovanje na Titovem trgu. Poskrbeli smo tudi za praznično shemo Radia Velenje, ob tem pa seveda pripravljamo že prvo ponovo-letno številko Našega časa, ki jo bomo med vas poslali v četrtek, 7. januarja. Kljub natrpanemu urniku smo si pripravili pred-praznično zabavo na katero smo povabili tudi naše upokojence. Veseli smo bili, da so se nam pridružili vsi Jožica Vrečar, Bogdan Mugerle, Marinka Zapušek, Marina Povalej in Lidija Kur-nik. Bilo je prijetno in zabavno, še posebej, ker nas je letos s svojim obiskom razveselil Božiček. Stanetu Vovku se ta vloga odlično poda. Znova pa seje izkazal tudi naš Jure Beričnik, kije poskrbel za zares zabavne družabne igre. ■ mz Zo biskom nas jer azveselil ■ ¿.Božiček, o bdarili pa smo se kar sami,s eveda sš aljivimid arili ... na kratko... SILVESTROVANJA V Velenju bo za prazničen vstop v novo leto na Titovem trgu skrbela domačinka Natalija Verboten. Kako pa bo drugod? V Celju bodo nastopili Čuki, v Mariboru Domen Kumer in Nuša Derenda, v Novem mestu Dan D, v Kopru Tin ka ra Kovač, v Kra nju Vili Resnik in v Ljubljani Tabu, Alenka Godec, Victory in Daniela, če omenimo le dogajanje na Prešernovem trgu. IZTOK MLAKAR Romance brez krjance, zadnji album Iztoka Mlakarja, ki je izšel pri ZKP RTV SLO pred dobrim letom dni, je najbolje prodajan album leta 2009 v Sloveniji. Za sabo je pustil vso domačo in tujo kon ku ren co in s tem doka -zal, da se da tudi brez velikih nastopov in pretiranega pojavljanja v medijih prodati veliko albumov. ELVIS JACK SON Leto 2009 je bilo zanje uspešno. Njihov album Against The Gravity se je odlično prijel tudi vtujini, skupina pa je bila tudi kon cert no zelo aktiv na. V letošnjem letu beležijo več kot šestdeset nastopov, od tega več kot polovico na tujem. TINKARA KOVAČ Tin ka ri na sklad ba Če je to vse je v teh dneh dobi la tudi vizu al no podo bo. Gre za drugo od dveh novih skladb z albuma The Best Of. Za vizualno podlago vide os po ta je pos kr bel reži ser Dejan Babosek - Babo, ki je s Tinkaro sodeloval že pri videospotu Spezzacuori leta 2004. ABBA THE SHOW Ljubitelji uspešnic švedskega kvarteta bodo na svoj račun pri šli 20. feb ru -arja, ko bo v Ljubljani gostoval svetovni spektakel Abba The Show. Z nekaj ori gi nal ni mi sprem lje val ni mi čla ni zasedbe Abba v sodelovanju s National Symphony Orchestra in z največjimi uspešnicami najslavnejše švedske skupine vseh časov jim občinstvo in kri ti ki po celem sve tu pri zna va jo, da so preprosto najboljša skupina po pravi Abbi. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. PLAVI ORKESTAR - Amerika 2. LADY GAG feat. BEYONCE - Telephone 3. LAURA PAUSINI - Non sono lei Februarja prihodnje leto bo pri založbi Dallas Records izšel novi album priljubljene sarajevske skupine Plavi orkestar. Na albumu bo enajst skladb, med katerimi bo ena tudi v slovenskem jeziku. Izidu albuma bo sledila velika koncertna turneja, v okviru katere bo Plavi orkestar nastopil tudi v Ljubljani, in sicer 26. februarja. Nov album napoveduje skladba Amerika, ki je poslušalcem očitno že zlezla v uho. Izbrali ste jo za pesem tedna na Radiu Velenje. 2009 odhaja n i ko L i sami Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Tapravi faloti - Vsepovsod je božič 2. Zaka' pa ne - Novoletne obljube 322 3. Ansambel Petra Finka - Ko padajo zvezde 4. Ansambel Franca Žerdonerja - Božič, praznik sveta 5. Ansambel Golte - Prihajamo za praznike 6. Modrijani - Kako nocoj je lep ta svet 7. Igor in zlati zvoki - Na božični večer 8. Ansambel Strici - Adventna pričakovanja 9. Gašperji - Bela pravljica 10. Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj več na: www.radiovelenje.com Leto 2009 si bomo na svetovnem glasbenem prizorišču zapomnili po nekaj odmevnih dogodkih. Najodmevnejša je bila vsekakor junijska smrt kralja popa Michaela Jacksona, kije po vsem svetu zbudila veliko zanimanja. Odzivi so bili različni, od žalosti, ponovnega zanimanja za njegove skladbe in dobičkov trgovcev do različnih interpretacij njegove smrti, od teorije zarote do umora. Fenomen doslej doživela že več kot dvesto priredb. Sprva jo je George Michael napisal za velikonočni čas, a je kasneje po navodilih založnika besedilo prilagodil božiču. Kljub veliki popularnosti se pesem ni uvrstila med tri najlepše božične pesmi po raziskavi spletnega portala AOL Radio Blog. Na vrhu njihovega seznama je skladba White Christmas v izvedbi Binga Cros-byja, sledi The Christmas Song (Nat King Cole), na tretjem mestu pa je Christmas Cannon v izvedbi Trans-Siberian Orchestra. Najbolje prodajana je The Christmas Song Letos mineva 65 let od nastanka najbolje prodajane božične pes- letošnjega leta je tudi Lady Gaga in seveda pojav 48-letne amaterske pevke Susan Boyle, zmagovalke britanskega izbora talentov, ki se presenetljivo lahko pohvali z najbolje prodajanim albumom preteklega leta. Sledijo ji Lady Gaga in Kings Of Leon. Največ so s turnejo zaslužili irski rockerji U2, ki so s 311 milijoni dolarjev po zaslužku prehiteli Madonno, Brucea Spring-steena in AC/DC. Zanimivo, da mlajših od 50 let ni čisto pri vrhu. Leto 2009 si bomo zapomnili tudi po incidentu med Rihanno in njenim partnerjem, raperjem Chri-som Brownom, ter škandalu, ki si ga je na podelitvi MTV nagrad privoščil Kanye West, ko je prikorakal na oder in šokiral mlado country pevko Taylor Swift z izjavo, da bi morala nagrado za video leta dobiti Beyonce. Vsako leto za božič pospravi na milijone evrov Ena najbolj znanih božičnih pesmi Last Christmas njenemu avtorju Georgeu Michaelu vsak božič prinese lep kupček denarja. Zaslužek se vsako leto giblje okrog desetih milijonov evrov. Čeprav gre pesem, ki je nastala že pred 25 leti, menda na živce tudi njenemu avtorju, prinaša ogromno denarja in je Jad ran ka poje lala la la la Po prvem singlu Drugače ne znam in skladbi Podej naprej, ki jo je Jadranka Juras predstavila ob izidu albuma Sakura, pevka zdaj predstavlja že tretjo skladbo z aktualnega albuma - novi single Lala- mi The Christmas Song, ki sta jo na nek zelo vroč julijski dan leta 1944 v pičlih štiridesetih minutah ustvarila Bob Wells ter jazz legenda Mel Torme. Skladbo je leta 1946 prvič pos nel Nat King Cole, od takrat pa je pesem zaživela v več kot sto priredbah. Med drugimi so jo poleg Nata Kinga Colea interpretirali tudi Ella Fitzgerald, Ray Charles in Christina Aguilera. Nad pesmijo še danes bdi glasbeni manager Dale Sheets. Po njegovih besedah želi pesem posneti vsakdo, ki sije omislil božični album. Toda Sheets skrbno bdi nad tem, v kakšnih kontekstih bi bila pesem uporabljena. Še posebej pazljiv je na prošnje filmaijev in ustvarjalcev TV reklam. lalala. Gre za zadnjo skladbo na albumu, ki je sicer nastajal dlje časa, saj je Jadranka vmes sodelovala z zasedbo Laibach, s katero je nastopila na številnih koncertih po Evropi. Z izidom njenega drugega albuma Sakura nadaljuje samostojno glasbeno pot, ki jo je pred leti začela z izdajo prvenca Anima. V prihodnjih mesecih se bo Jadranka predstavila na številnih koncertih z novo spremljevalno ekipo, s katero že pripravljajo skladbe za nastope v živo. DMP imajo nov videospot Skupina Društvo mrtvih pesnikov je v ponedeljek, 28. decembra, premierno predstavila svoj novi videospot za skladbo Sveče. Gre za vizualno podobo aktualnega singla te novomeške skupine z albuma Vojna in mir, pod katero sta se podpisala režiser Klemen Dvornik in direktor fotografije Miloš Srdic. Člani skupine so skupaj z modelom Hano Kodba Čeh videospot posneli v dveh nočeh na ljubljanskih ulicah. Po ulicah prestolnice potujejo zaprti v stekleni kletki, skozi katero se na ceste razliva njihova energija. 107.8: i---------1 . LESTVICA DOMAČE GLASBE . Zažareli so Glasbena skupina Žarek iz okolice Velenja je še zelo majhna. Niti prve svečke še niupihnila, odkar je začela zares igrati. Čeprav so študentje (eden je dijak) in zato z veliko obveznosti, pridno vadijo in nastopajo na različnih prireditvah v dolini in zunaj nje. Novoletno željo so si določili kar sami. Posneli so svojo prvo skladbo. Naslovili sojo po imenu ansambla - Žarek. Ana Kontič je avtorica melodije, škalski pesnik Dolfe Lipnik je napisal besedilo, aranžma pa je bil v rokah znanega doomačega glasbenika Miša Melanška. Ob Ani Kontič, vodji ansambla, so člani tega narodno-zabavnega ansambla še Tadej Kontič, Sergej Lipnik, Tanja Juhart in Grega Ravljen. d Lučo Žgank odslej živi skupaj s svojo Jano še bolj sladko. Prav gotovo pa tudi tisti, ki obiskujejo njunega Luciferja. d Slavko in Nada Hudarin sta v teh pred prazničnih dneh presrečna. Mala Bina jima je povsem spremenila življenje in »se skupaj z mamico Tjašo in očkom Rokom« postavila čisto v prvi plan in jima nadela smeh na obraz. Novopečena dedek in babica! Tudi čvek vama čestita in vama privošči obilo radosti in otroške razigranosti. ^ Drago Napotnik je eden tistih srečnežev, ki se mu je uspelo še mlademu zavihteti med upokojence, med katerimi neizmerno uživa. Takole je skušal prepričati direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, da se mu pridruži. A Ivo Drev se ne da. Pred njim je še dolga delovna obveznost in številne naloge, ki so mu jih člani zadruge že potrdili. Drago si bo moral najti kakšno drugo »žrtev«. Povpraševanje po semenih dvojnikov Morda bi bilo idealno, da bi spermo daroval kar sam Ben Affleck, a tudi z njegovim dvojnikom se zadovolji veliko Američank, ki se po pomoč obrnejo na semensko banko. Kalifornijska semenska banka Cryobank tako samskim ženskam in neplodnim parom ponuja, da si med množico izberejo darovalca, ki po videzu spominja na njihovega najljubšega zvezdnika, naj bo igra lec, šport nik, pevec ali kakšna druga znana oseb nost. Pravzaprav imajo tako pester nabor lastnikov sperme, da Kitajski milijarderji iščejo neveste Kitajski milijarderji so priče li svo je bodoče življenj ske part ne ri ce iskati na srečanjih, na katerih mlada dekleta pokažejo svoje veščine v kuhanju, plesu in petju. Nič čudnega, saj število milijarderjev na Kitajskem narašča iz dneva v dan, poslovneži pa zaradi obilice dela ne najdejo časa za iskanje svoje življenj ske part ne ri ce. Ker se veli -kokrat počutijo precej osamljene, je zdaj zanje pričela skrbeti agencija Gol- jim uspe najti dvojnika »vsakega moškega, ki ga je mogoče najti na svetovnem spletu«. Nekatere si tako zaželijo, da bi bil darovalec podoben Tomu Cruisu, Tigerju Woodsu ali princu Wil-liamu, najdejo pa se tudi manj očitne in zanimivejše izbire, kot so na primer Bill Gates, Quentin Tarantino, brazilski nogometaš Ronaldo ali bodybuilder Lou Ferrigno. Vsi dvojniki omenjenih moških pa se lahko skrijejo pred darovalcem, ki po zunanjem videzu spominja na igralca BenaAfflecka, zvezdnika filmov Armageddon in Pearl Harbor, saj je prav on lastnik daleč najbolj zaželene in iskane sperme. den Bachelors. Agencija iz Šanghaja, ki skrbi za osamljene neporočene bogataše, je zanje v Pekingu pripravila ekskluzivno srečanje, na katerem so lahko spozna li naj lep -ša kitaj ska dekleta. 21 milijarderjev je pozor no opa zova lo 22 lepotic, ki so se pomerile tako v lepoti kot tudi v številnih veščinah. Brezhibno urejene Kitaj ke so kuha le, ple sa le in pele, vse v želji, da sklenejo »življenjski posel«. Kakor poročajo, so se odlično izkazale, saj je večina poslovnežev svoje izbranke že naslednji dan povabila na kosilo in romantičen sprehod po mestu. Robotka za pogovor in seks Vedno je razpoložena za seks in pogovor, zapomni si vaše ime, čuti dotik in lahko celo doživi orgazem. Gre za robotko, ki bo po zagotovilih zadovoljila vsakega uporabnika. Družba TrueCompanion je namreč izdelala prvo robotko, vedno razpoloženo za pogovor in seks, kot pravijo. Družba zagotavlja, da si bo privlačna robotka zapomnila vaše ime, stvari, ki jih imate radi, in tiste, ki jih ne, sposobna bo sodelovati v diskusiji in izkazovati ljubezen, tako erotično kot prijateljsko. Lahko tudi čuti vaš dotik in celo doživi orgazem. Zaenkrat so ustvarili samo žensko izvedbo robota, ki ji je ime Roxxxy, v kratkem pa bodo lansirali tudi sanje vseh žensk - moškega robota za pogovor in seks, po imenu Rocky. »Seks ali pogovor - odločitev je vaša!« pravijo v TrueCompanion in dodajajo, da je njihov nov izdelek ustvarjen tako, da popol-JpPl ^^^^ noma zadovolji lastnika. Nenavadni rekordi Za božič skok v morje Tradicionalni britanski božič: ogrevan kamin, mesna pašteta in srkanje šerija... Za nekaj pogumnežev pa je božič tudi priložnost za skok v mrzlo morje. Tako se je -ji v Brightonu nekaj deset ljudi na veselje skoraj dva tisoč opazovalcev tudi letos odločilo za praznični skok v vodo. Tradicionalno božično kopanje v organizaciji brightonskega plavalnega kluba so prvič priredili že leta 1885, letos pa naj bi se zbra lo toli ko gle dal cev kot še nikoli prej. Nekateri izmed plavalcev so se samo zmočili in takoj zbežali ven, ekipa vaterpola se je žogala v vodi, najpogumnejši med njimi pa so približno 10 minut plavali. Menda jih sploh ni zeblo. Zanimivo, kajti temperatura vode na J božični dan v Brightonu je bila borih 6,5 sto pi nje. Veliko pozornosti javnosti je v zadnjem času pritegnil primer neke brez po sel ne Ame ri čan ke, ki so jo umet no oplo di li in je naj prej rodi -la šesterčke, po naslednji nosečnosti pa še osmerč ke. Veli ko se je govorilo tudi o dveh 70-letnih Indijkah, ki sta v svojih zrelih letih prišli prva do svojega prvega otroka, druga pa do dvojčkov. A to še ni vse! Vas zanima, kolikšno je največje število otrok ene matere? Primer je dokaj star, prihaja iz današnje Rusije, ženski po imenu Valentina Vassiljeva pa je uspelo na svet uspešno spraviti kar 69 otrok. Ob tem je treba povedati, da je več krat rodi la dvoj čke, troj -čke in tudi četverčke. Verjetno najbolj nenavadna zgodba pa prihaja iz Peruja. Za neko petletno deklico z nabreklim trebuhom so zdravniki sprva mislili, da ima tumor, izkazalo pa se je, da je noseča. Čez nekaj mesecev je že rodila zdrave ga deč ka. Vozniki, bodite tudi danes previdni in ne sedajte za volan vinjeni. Sicer bodo za vaše silvestrovanje poskrbeli policisti. (Ne) enotnost Nekatere moti praznik dan samostojnosti in enotnosti. Predvsem slednje. Pa ni nič čudnega, saj ponavadi slavimo tisto, česar nam primanjkuje. Za določen čas Ob vse bolj glasnih napovedih, da bo kriza razen plač priškrnila tudi pokojnine, se nekateri bojijo, da bodo pokojnine tudi sledile zaposlovanju. Da bodo upokojenci tudi te svoje zaslužene prejemke dobivali le za določen čas. Malo čudno Nekaterim se zdi čudno, da nam tudi zdravstveni zavodi, bolnišnice in pogrebni zavodi želijo srečno novo leto. Pametni otroci Medtem ko v Šoštanju še načrtujejo selitev »vrtičkatjev« na območje osnovne šole, so ponekod malčke res že preselili v hrame osnovnega šolstva. Pa ne ravno zato, ker bi bili že naši malčki res vse bolj pametni. Le prostorske stiske rešujejo. Med in mleko Za to, da nam bo šlo bolje, ni dovolj, da razvijamo in podpiramo le čebelarstvo in mlekarstvo. Med in mleko se nam bosta cedila, če bomo pravilno pristopili še k čemu drugemu. Strah pred novim Mnogi nas opozarjajo, da se nam prihodnje leto obetajo težki časi. Zato je res škoda, da ni prestopno. Bi ga kar prestopili. Po vodi V Velenju ne bo vodnega mesta, v Šoštanju ne mesta na vodi. Oboje je šlo po vodi. Stopnjevanje Leto 2009 - kriza. Leto 2010 - o, kriza! SREČNO 2010 13 »Na marsikaj sem lahko ponosen« Z Ivanom Rakunom o njegovem delu nekoč in danes TatjanaP odgoršek Med obrazi na območju spodnjega toka reke Pake, ki tako ali drugače sooblikujejo zgodovino Šmartnega ob Paki in njegove okolice, vidno izstopa Ivan Rakun. Njegovo ime najdemo v kroniki delovanja mnogih tamkajšnjih društev in organizacij. Med drugim pri RK, kulturnem društvu, v nogometnega kluba,v zadnjih letih pri upokojenskem, društvu vinogradnikov, najdlje pa pri gasilskem društvu. Svoj pečat je kraju vtisnil tudi kot predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki (to dolžnost je opravljal devet let) in kot prvi župan novo ustanovljene občine v Šaleški dolini. O njegovem delu v društvih, organizacijah zgovorno pričajo številna priznanja, od letošnjega praznika Občine Šmartno ob Paki pa tudi najvišje občinsko priznanje - grb občine. Da se mu je milo storilo, ko so ga na svečani seji občinskega sveta pred mesecem in pol poklicali na oder, so lahko videli tudi tisti, ki so sedeli v zadnji vrsti. Da gaje ganilo, mu seglo do srca, ni bilo težko ugotoviti, ko seje zanj zahvalil. Gaje pričakoval prej kot pri 70. letih? »Že več kot 55 let sem vpet v življenje in delo okolja in verjetno sem si ga zaslužil. Vesel sem ga bil, saj sem ga prejel za dolgoletno delo v druš tvih, v gospo dar stvu, če hočete tudi v politiki. Na marsikaj sem lahko ponosen. Mislim pa, da sem največji pečat dal delu gasilskega društva. Praktično iz nič smo začeli, bili smo brezdomci. Danes pa je društvo eno najpriza-devnejših v Občinski gasilski zvezi Šaleške doline, poznajo ga tudi po vsej Sloveniji. Po delavnosti, predvsem pa po uspehih starejših gasilcev in gasilk ter pionirski desetini na državnih tekmovanjih.« Po delitvi nekoč enovite velenjske občine na tri lokalne skupnosti je bil vnet zagovornik samostojne občine Šmartno ob Paki. Še danes meni, da je bila odlo -čitev prava. Prej se je bilo treba velikokrat »zgrebsti« za to, da je kanilo kaj denarja iz centra za prepotrebne naložbe Ivan Rakun:" Mislim, da sem daln ajvečji pečat gasileriji." na podeželje, danes občinska oblast ve, koliko denarja ima na voljo in za kaj ga bo namenila. Lažje uresniči tudi kakšne drobne stvari, ki pa ljudem lahko ogro- mno pomenijo. Bi danes morda naredil kaj drugače, kot je kot prvi župan? »Ne vem če. Na začetku županskega mandata sem želel približati standard, ki so ga imela gospodinjstva v središču občine, tudi ljudem v njegovi okolici: telefonijo, boljše cestne povezave, oskrba z vodo, pločniki, kanalizacijska omrežja ... Na teh projektih smo ogromno naredili. Veliko truda smo namenili tudi društveni dejavnosti. Življenje ljudi v nekem okolju bogati prav slednja. V času mojega man da ta je pri če lo delova ti pet novih druš -tev, ustanovili smo javni zavod Mladinski center.« Kot upokojencu mu dela ne manjka. Če ga ne zvlečejo od doma gasilske obveznosti v domačem društvu ali v občinski gasilski zvezi, ga obveznosti v šmarškem društvu upokojencev, aktiven je v društvu hmeljarskih starešin in princes Slovenije, brez njega ne mine nobena nogometna tekma v kraju. Je vnet član Fen kluba Ane Dre v, član upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina. »Pač ne morem iz svoje kože,« pove po šmar ško in doda, da pa je med konjički sedaj »glavno« vinogradništvo. Če kaj prizna, prizna to, daje žena Štefka ves čas njegovega političnega udejstvo-vanja podpirala pri hiši vse štiri vogale. Skrbela za tri otroke, kmetovala, gospodinjila. Še danes je velikokrat tako, čeprav je upokojenec in čeprav sta se pred nekaj leti s kmetije v Rečica »preselila« v Mali Vrh, kjer sta preuredila staro zidanico v stanovanjski objekt v zgornjem delu, v spodnjem pa ima Ivo sode, v katerih hrani dobro vino. Vesel je, ker njegov naslednik na kmetiji - sin Janko z družino -uspešneje kmetuje, kot je sam. Sin ima proste roke, a Ivo rad sliši »Dedi, a prideš,« ali če ga vprašajo za nasvet. Bo še kandidiral za župana? »Ne. To je bila raca. Moja leta so za kaj takega .« Praznične dni bo preživel v krogu družine. Za leto 2010 si želi predvsem zdravja. Kar tako se ne namerava odreči društvenim dejavnostim, tudi za politiko se bo še zanimal. »Predvsem pa sem vesel vsake pridobitve v kraju, kajti v mojem srcu ima Šmartno ob Paki svoje mesto,« je dejal ob koncu obiska. Trud je poplačan, čakajo nas novi nastopi Novoletne želje Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki zmagovalec druge sezone zborovskega tekmovanja v T V oddaji Spet doma -Obeta se prva zgoščenka TatjanaP odgoršek Člani mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki, leto 2009 zaključujejo tako, kot si sami ne bi mogli želeti bolje. Z zmago na zborovskem tekmovanju v TV oddaji pred nami so novi izzivi, čakajo nas novi nastopi. Zahvaljujemo se za tolikšno podporo gledalcev, ki so nas v projektu podprli in s tem -nekako pripomogli k nadaljnjemu delovanju zbora,« je komentiral uspeh dan po osvojeni lovoriki zborovodja Matjaž Kač. Zbor, v katerem prepeva 28 pevcev in pevk, vodi od ustanovitve dalje. Kot je pojasnil, so se v začetku leta srečevali s precejšnjimi kadrovskimi težavami in bili tik pred tem, da bi prenehali delovati. Zaradi študija v Ljubljani ali Mariboru ga je namreč zapustilo kar nekaj pevcev, nekateri so ga zapustili zato, ker jih je ritual: vaje, priprave na revijo, kak šen nas top že pošteno dolgočasil. Za nameček nimajo svojih prostorov, ampak vadijo v dvorani gasilskega doma. vanje Šmarčanov v njej se mi je zdel primeren izziv. Ko sem z njo seznanil pevce in pevke, nisem pričakoval, da jih bo toliko proti. Nekateri so se ustrašili, da bo potrebnih več vaj, drugi niso hoteli nastopiti na TV, tretji ne v oddaji. Peščica pa je vztrajala, prepričala ostale in razpoloženje v zboruje danes povsem drugačno. Vabila za koncerte dežujejo iz cele Slovenije, za nagrado smo dobili snemanje zgoščenke. To bo naša prva. Prepričan sem, daje zmaga vrnila pevcem samozavest, program zbora je bogatejši za nekaj zabavnih pesmi, poleg slednjih so se naučili še koreografijo.« Na oddaji so zapeli pesmi po izboru Matjaža Kača. Ta je ocenil, da bodo skladbe Ti si moja ljubezen, Samo ljubezen, Slovenskega Zmaga v TVo ddaji ima velik pomen:o hranila je zbor,p ripomogla kv ečjis amozavestip evcev, večji popularnosti in prepoznavnosti zbora, šmarški župan pa je obljubil, da bo zbor dobil nazaj svojk otiček. Spet doma. »V zboru vlada nepopisno veselje. Znova je v njem zaznati žar, zagnanost, voljo do zborovskega ustvarjanja tako kot na začetku delovanja pred 12 leti. Trud je poplačan, Veliko truda so vložili, da so po obiskih na domovih zvabili nazaj nekatere pevce. Kljub temu je manjkalo nekaj svežine, nekaj novega. »Z enim od zborov sem že sodeloval v oddaji Spet doma in sodelo- naroda sin, Bela snežinka »vžgale« pri poslušalcih, skladbo za finalni nastop Ljubim te Slovenija - moja dežela pa so izbrali skupaj na povratku s polfinalnega tekmovanja. Minulo nedeljo so v oddaji Spet doma zapeli vse skladbe še enkrat, skupaj z njimi pa je nastopila tudi šoštanjska Svoboda, kije prav tako že zmagala v omenjeni TV oddaji. O ciljih v prihodnje danes govorijo z veliko večjim zanosom, kot so pred letom dni. Izkoristili bodo popularnost, se naučili še kakšno zabavno skladbo, da bodo njihovi koncerti bolj zanimivi, zabavni, »da bo občinstvo ob poslušanju uživalo, ne pa prihajalo na koncert iz vljudnosti. Rad bi, da bi se naučili nekaj novega. Sam sem inovator, delam stvari, ki jih drugi zbori ne pojejo. Klasičnemu zborovskemu pro gra mu bomo doda li še nekaj svežine, kar zabavne skladbe so, seveda pa tudi nekaj stvari iz sodobnega a capella petja, kar je nekaj več,« je sklenil pogovor Matjaž Kač. Predvsem zdravja in brez poškodb Luka Dobovičnik iz Naza- rij: »Sam sem izjem no zagnan šport nik, že več kot sedem let in pol aktivno treniram košarko. Prav zato me je to leto najbolj jezila poškodba. Staknil sem vensko trombozo, kar je pravzaprav strdek v žili. Zara di tega nisem mogel trenirati približno tri mesece. Glede na poškodbo sem se sicer hitro pozdravil, saj sem lahko kaj kmalu igral na tekmi v Bosni in se skupaj s svojimi soigralci veselil zmage. Božič bom preživel v krogu družine, za silvestrovo pa še nisem prepričan - najbrž bom na Rogli ali pa v Beogradu. V prihodnje pa upam, da bom predvsem zdrav in brez poškodb. Zelo me namreč jezijo zadnja štiri leta, ko sem imel ves čas težave z njimi. Tako - če bom zdrav, bom lahko treniral, se bom lahko učil in opravljal izpite na fakulteti... ^m w m • w i** Ze šestič žive jaslice Skorno pri Šoštanju, 26. decembra - Turistično društvo Skorno je po idejni zasnovi predsednice Maše Stropnik tudi letos 'postavilo' žive jaslice ob cerkvi sv. Antona v Skornem. Pravo gledališče na prostem s približno 22 igralkami in igralci, pevkami in živimi živalmi je tudi letos privabilo ogromno ljudi, ki so v večernih urah in soju bakel poslušali božično zgodbo. Znano, a vedno lepo in v tem času zaželeno. Dogodka se je udeležil tudi dekan Jože Pri božič, ki je spregovo ril o pomenubo žiča. ■ Milojka Komprej, foto: D. Tonkli 14 ***i*JLS Novoletne želje Marjana Tajnšek iz Velenja: »Kar se službe tiče, je bilo preteklo leto zares težko. Mislim, da najbolj od vseh v zadnjih 30 letih. Dela ni bilo, ni bilo naročil... Zato so bile plače zares slabe ... Vso leto smo morali ves čas gledati pravzaprav na vsak cent, zapravljali nismo nikoli. Ampak v vseh dvanajstih mesecih se je kljub temu našlo tudi kar nekaj lepih dogodkov, sploh na osebnem področju. In upam, da si bom leto 2009 zapomnila prav po tem - dobila sem svojo prvo vnukinjo Laro Katarino. V družino je res prinesla posebno veselje. Kot vsako leto pa bom tudi letos novo leto pričakala doma. Sicer pa si želim, da bi bile plače v službi lepše in bi lažje živeli. Pa zdravja seveda.« Jožica Kumer iz Topolšice: »Letošnje leto je bilo zame uspešno. Opravila sem vse štu- dijske obveznosti, razen diplome. Prav opravljena diploma pa je tisto, za kar si bom v prihodnjem letu posebej prizadevala. Vesela sem, ker imam delo. Tega je letos marsikdo izgubil. Vesela sem, ker delam v dobrem podjetju, v Premogovniku Velenje. V prihodnjem letu pa si najbolj želim zdravja. Za vse svoje bližnje, za Marka, za vse, ki jih poznam.« Stane Grudnik iz Šoštanja: »Letošnje leto vsaj zame ni bilo kaj prida. Poleti sem si poškodoval ramo in še vedno z njo ni tako, kot bi moralo biti. Še ved- no hodim na terapijo. V bolniškem staležu sem že več kot štiri mesece, zato si v novem letu seveda najbolj želim, da bi poškodbo pozdravil, da bi lahko začel spet delati, da bi jo lahko spet mahnil v hribe, pa na kakšno turno smučanje. Sicer pa vsak dan prinese kaj nove ga, naj pri ne se tudi v novem letu. Dobrega seveda. Pa še nekaj bi dodal za sam kraj, v katerem živim. Iskreno sem vesel, da je župan zanj in za nas, ki živimo v njem, naredil tako veliko.« ŠŠK na Golteh v novo leto Pa smo dočakali zadnji dan v letu. Devetico bo zamenjala desetica, mi pa bomo ponovno poskušali ugotoviti, kako je lahko leto tako hitro minilo. Saj smo komaj pospravili razdejanje po lanskem praznovanju, nato se odpravili smučat, se malo učili in preživeli izpite, po morju smo počivali v brezskrbnem septembru, malo žurali, zdaj pa je spet tu ta 31. december, ko je potreb no pote gni ti črto, ugotoviti, kaj dobrega smo naredili v iztekajočem se letu, in pogled usmeriti v naslednje. Verjamem, da si bo vsak vsaj čisto na tiho obljubil, da bo bolj delal, se bolj učil, uresničeval svoje želje, manj pil, manj kadil in se sploh letos zares potru dil. In verjamem tudi, da se bomo tudi letos zaresp otrudili. Ekipa ŠŠKja si vsako leto obljubi organizirati vedno boljše koncerte, predstave, razstave, športne dejavnosti, predavanja in se vsega lotiti stoodstotno. Če potegnem črto pod letošnje leto, lahko rečem, da smo več kot zadovoljni z delom, ki smo ga opravili. To nam odraža visoka obiska-nost naših dogodkov, še bolj pa nas veseli interes članov po sodelovanju. V tem tednu je za nami tradicionalni ŠŠK pej(e)n žur kot naš zaključek leta, ki se je odvil v ponedeljek v Max klubu. Ob biftku smo nazdravili s šampanjcem, obujali spomine, ustvarjali nove in se prepustili vokalnemu glasbenemu nastopu. Včeraj pa smo se odpravili praznovat prihod novega leta na Golte, kjer smo zakupili celoten hotel in poskrbeli za pester program. Vrnemo se drugi dan novega leta in že takoj nas čakajo priprave, načrtovanje in izpopolnje- M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si vanje programa v januarju. Zato se nam tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdi la lah ko pri ne sete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo v Velenju. Ekipa ŠŠK-ja vam želi lep prehod v novo leto, ki naj ga odlikuje fantastičen vsak dan! ■ NikaP enšek Podlehnik - Naraplje (Haloška planinska pot) Ob koncu leta v mislih potujemo po naših pre hoje nih poteh in se veselimo novih. Eno takšnih smo Planinci UNI 3 prehodili okrog martinovega, ko smo hodili po pobočjih nad reko Dravinjo. Tu se nizajo griči drug za drugim v nepretrgani verigi. Njihova sončna pobočja dajejo več kot ugodne pogoje za rast vinski trti, za obde lova nje pa je potreb no imeti kar nekaj planinske kondi-cije... To so seveda Haloze, kjer smo iz avto bu sa izstopili v Podlehniku in se podali na našo tretjo etapo Haloške planinske poti. Nad ribnikom smo že videli Gorco z zna nim mogoč nim gostinskim objektom, ki stoji na izredno razgledni točki. Pod njo smo občudovali cerkev sv. Trojice in v daljavi Ptujski grad. Po nadaljevanju poti smo si spotoma ogledali zunanjost viničarskega muzeja, ki se nahaja tik ob cesti. Množica vinogradov, ki so se bočili po pobočjih hribov v družbi prav tako številnih vikendov, so med tednom bili zanimivo »tiho«, saj so v kleteh že čuvali dragocene pridelke dobre letine, ki jih je ravno dan prej krstil sv. Martin. Pa pokušini zlate kapljice kljub temu nis mo ušli, saj se je vro ča želja dveh slavljencev v trenutku izpolnila, ko je mimo pripeljal lastnik sosednjega vikenda. V njegovi neposredni bližini smo ravnokar počivali in se greli na soncu, sedeč na hlo dih. Družba je v tre nut ku oživela in kar težko se je bilo poslo- viti, saj se vzdušje ob odlični kapljici takoj prevesi v razposajenost. Čakal nas je še dobršen del poti. Hvaležni smo se poslovili in se ob naslednjem vikendu že zagrizli v strmino, da so hlapi malo izpuhteli .Na drugi strani nas je čakal strm in že kar nevaren spust po goz du do poto ka Pekla če, kjer smo pri kmetiji Letonja izmenjali nekaj besed s prijaznim gospodarjem. Ob izhodu iz gozda vrh hriba smo Košarkarsko srečanje Košarkarski veterani Elektre so v Šoštanju odigrali prijateljsko tekmo z ekipo generalštaba Slovenske vojske (SV), ki s to tekmo nadaljuje športna srečanja s športniki Šaleš- ke doline. Pred časom se je ekipa generalštaba SV predstavila v Velenju, kjer se je pomerila z mešano ekipo tabornikov in Mestne občine. Tedaj so bili 'vojaki' boljši, tokrat pa so več spretnosti in natančnosti pokazali gostitelji. Zmagali so s 75 : 60. Pomembnejša od zmage pa so druženja predstavnikov SV s posameznim okoljem. Veterani Elektre: Tomic 5, Lesjak 6, Vukelič 2, Pašič 14, Purnat 8, Hlastec 3, Divjak 6, Breznik 11, Rotovnik 5, Plešej 6 in Pečovnik 5. Generalštab slovenske vojske: Šteiner 17, Kralj 6, Grubar, Ber-tok, Štu hec 4, Jugovec, Glavaš 19, Kopi tar 10 in Str gar 4. ■ Koncert 6pack Čukurja Na ŠCV smo v četrtek, 24. 12., za dijake in dijakinje Strojne in Rudarske šole ter Gimnazije v okviru interesnih dejavnosti organizirali koncert velenjskega reperja 6pack Čukurja z bandom The Pimp panthers. Večina je drugačen uvod vbožič-no-novoletne praznike sprejela pozitivno. Najbolj so se razmigali ob zvokih njegovih najbolj znanih En lep dan, Šluk šluk in No. 1 žena. Reper je z odprtim in sproščenim nastopom ustvaril prijetno prednovoletno vzdušje. Res pa je, daje okus publike precej raznolik, kar so nekateri dokazovali na precej netoleranten način. Verjetno pa je bilo zanimivo tudi pevcu, saj se je po nekaj letih vrnil tja, kjer je nekaj let nabiral nova znanja in izkušnje. Z bivšimi učitelji se je dogovoril tudi za prijateljsko košarkarsko tekmo. Znalo bi biti zelo zanimivo. ■ Barbara ŠegelK upljen na vrhu sosednjega uzrli simpatično cerkvico Janeza Krstnika na Janškem vrhu - najvišji točki poti - 461 m. Seveda smo se povzpeli tudi nanj, saj nas je poleg krasnega razgleda čakal tudi kontrolni žig. Proti seve ru je pogled segal na Ptujsko Goro, eno najlepših gotskih cerkva v Sloveniji z znameni- tim izklesanim reliefom zavetnice Marije. V znanem celjskem oltarju pod svojim plaščem nudi zavetje osemdesetim osebam. Pot je nato vodila bolj ali manj navzdol do potočka Jesenica, kjer nas je v Narapljah ob mogočni, žal propadajoči stavbi - nekdanji šoli, nadvse zadovoljne čakal avtobus. ■ MarijaL esjak Valilnice za ptice v Sončnem parku Velenje - Kot pravi Rudi Imperl iz Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline Velenje, člani pozimi posebno pozornost namenjajo varstvu ptic pevk. Zato so organizirali akcijo izdelave valilnic, ki jih bodo v soglasju z Mestno občino Velenje namestili v Sončni park. Tako bodo v parku skušali obdržati ptice pevke, da se bodo spomladi lahko razplo-dile in potem čez leto veselo prepevale. Z opazovanjem so ugotovili, da se v parku stalno zadržuje sedem vrst ptic pevk: navadna sinička, sinička, sinička plavček, gorski ščinkavec, pino-ža, brezovček in lišček. Čeprav so liščki ptice selivke, jih nekaj ostane tukaj tudi pozimi. Pozimi je treba posebno pozornost namenjati hranjenju ptic. »Priporočamo, da se, če snežna odeja ni visoka 30 centimetrov, ptic ne hrani prekomerno. Ptice si same najdejo hrano, ki jim odgovarja. Če jih hranimo prekomerno, porušimo naravno ravnovesje. Bolne ptice se obdržijo pri življenju, se normalno plodijo, bolezni pa se prenašajo na poznejše rodove. Vedeti je treba, da je najslabša hrana za ptice kruh, najbolj primerna pa mešanica sončnic, v krmilnice polagamo tudi proso, pšenico, ječmen, kosi pa imajo radi tudi koruzo.« SREČNO 2010 15 Novoletne želje Uresničil vse načrte Rudolf Lemež iz Črnove: »Vse načrte, ki sem jih pripravil za to leto, sem uspel uresničiti. Tako sem skoval nove, da bom imel tudi naslednje leto kaj početi. Sicer pa mi bo to leto najbolj osta lo v spo mi nu po tem, da je bilo to moje zadnje leto v službi. Konec decembra se bom namreč upokojil. Mislim, da je to zelo pomemb na življenj ska prelomnica. Božič bom preživel doma v krogu svoje družine, ob dobri večerji. Če bo še kaj snega, bomo obiskali tudi polnočnice. Silvestrovo imamo namen preživeti tudi doma, po polnoči pa se pustimo presenetiti še s kakšnim obiskom. Za naprej si želim koš zdravja in razumevanja. Upam tudi, da me stari prijatelji iz službe ne bodo prehitro pozabili. Načrtov je veliko, toda vse je povezano z voljo, denarjem in situacijo, v kateri se znajdeš. Od pokoja pa pričakujem in si tudi želim, da bi mi zdravje služilo vsaj toliko kot sedaj, redno pokojnino, nekaj malega pa bo treba tudi spremeniti in se prilagoditi življenju, ki ga živijo upokojenci.« Več paketov, več krvodajalcev ... Območno združenje RK Velenje je zelo ponos no na svoje pro stovolj -ce. Približno 400 jih imajo, delujejo pa v 22 krajevnih organizacijah in treh aktivih RK v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Z njihovo pomočjo je združenju tudi letos uspelo uresničiti zastavljen program. Na seji predsednikov krajevnih organizacij in aktivov ob iztekajočem se letu je sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja Lipnikar predstavila dejavnost v letu 2009. Med drugim je povedala, da so razdelili socialno šibkim družinam in posameznikom v omenjenih občinah več prehrambenih paketov in pralnega praška kot leto prej (400 več kot leta 2008), spodbuden pa je tudi podatek, da se je 18 rednih in 3 izrednih krvodajalskih akcij udeležilo za približno 150 krvodajalcev več kot leta 2008, bli- zu 4800. Lipnikaijeva in predsednik območnega združenja Jože Kožar sta izrazila upanje, da bodo lahko tudi v letu 2010 po najboljših močeh Z novoletnega srečanja predsednikov krajevnih organizacij in aktivov RK Šaleške doline priskočili na pomoč tistim, ki bodo potrkali na vrata RK. Tp Vs pomin MARIJIŽ ERJAV 27. 5. 1914 - 8. 12. 2009 Ko je gospa Mici veselo zakoračila v svoje 90. leto, so jo prijatelji povabili na let z balonom. Po srečnem pristanku je zavzdihnila: »O Bog, ko bi mi naklonil še kakšnih deset let. Toliko bi še rada doživela... « Rojena je bila na začetku prve svetovne vojne v Briškem mlinu v Lokovici. Svojega očeta Jerneja Zapuška v najnežnejših letih ni poznala. Mobilizirali so ga v cesarske vrste, v katerih se je potem boril na soški fronti. Po vojni je v hiši vekalo še več dojenčkov, a sta se poleg Marije in Franceka pri življenju obdržala le Gelika in Milan. Kot večini kmečkih otrok tistega časa tudi Mariji ni bilo omogočeno nadaljevanje šolanja. A njena mladost je bila kljub temu srečna. Ni pa dala slutiti trpljenja, ki ga je zanjo pripravljala 2. svetovna vojna. Na šoštanjski žandarmeriji so jo, kurirko pošte za partizane, okupatorji zaman zasliševali. Pristala je v celjskem Starem piskru, in ker tudi po treh mesecih trpinčenja in groženj s smrtjo ni ničesar izdala, so jo transportirali v nemško taborišče Ravensbrueck. Tam je obstajala le še kotNr. 91071. Soočila se je z nečloveškimi razmerami, neopisljivim trpljenjem ter s smrtjo sojetnic. Ker pa je hotela živeti in preživeti, je ni strlo niti tlakovanje cest niti kopanje strelskih jarkov. Ni je pobrala pljučnica, ko je s 40 stopinjami temperature dolgo v mrazu stala na »apelplacu« in se je obleka na njej od potu spremenila v leden oklep. Konec leta 1944 so jo prestavili v taborišče Neubrandenburg, kjer je tudi dočakala odrešujoče zavijanje lagerskih siren. Ob vrnitvi domov 1. septembra 1945jet ehtala le še3 6 kg. Po vojni se je poročila s Francem Žerjavom ter rodila hčer Mijo in sina Mirka. Mlada družina je 1956. v tragični nesreči izgubila očeta. Kot hrast, ki v viharju požene še globlje korenine, se je mama Marija ponovno pobrala in skupaj s svojci obnovila hišo v Šmartnem in tu tudi dočakala tri vnuke. Njen življenjski moto je bil: Delo krepi in izkušnje učijo. Vse to je prepletala z vero, upanjem in ljubeznijo ter neverjetno življenjsko energijo.Vsak, kije bil kdajkoli gost pri Miji in njeni mami, od njiju nikoli ni odšel ne lačen ne žejen. Mama Micka je bila zelo razgledana sogovornica, pozorna poslušalka in razumevajoča svetovalka. Žerjavova hiša odprtih vrat se je občasno tudi spremenila v hišo hospica. Takrat je mama negovala bolnike in jih spremljala v urah umiranja. Drugič spet bi njeni domačiji lahko rekli vrtec, saj so tam našli varstvo dojenčki in majhni otroci. In ne nazadnje - teta Micka, kot so jo klicali šolarji, je bila neizčrpen vir o zgodovini kraja in ljudi ter tako vedno na razpolago mladim za vsakršne informacije. Sledove dobrih del Marije Žerjav so kljub njeni skromnosti prepoznali tudi v širši skupnosti in jo leta 2006 odlikovali sPr iznanjemž upanaO bčineŠ martno ob Paki. Dobrota in ljubezen Žerjavove mame odmevata v neskončnosti. V bolečini izgube tolaži misel na snidenje na oni strani, kjer počiva tudi vse naše u pa nje. ■ SlavicaP ečnik Božična trgatev pri županu Šmarški župan Alojz Podgoršek je v minulih dneh v svojem vinogradu v Malem Vrhu tudi letos opravil že tradicionalno božično vinsko trgatev. Se ve, da so zanjo vedeli samo njegovi najbližji, ki so mu pri tem opravilu pomagali. Na približno 50 vinskih trsih so obrali grozdje sorte chardonay. Gospodar sicer ni najbolj zadovoljen s količino, saj so mu kljub mrežni zaščiti ptice odnesle kar nekaj litrov dragocene tekočine. Vendar se s tem ne obremenjuje pre- več, saj - kot pravi - morajo ptice tudi nekako preživeti. Kljub temu bo, ocenjuje, imel približno 20 litrov te žlahtne pijače za posebne priložnosti. Po pokušini pridelka lanske božične trgatve lahko upamo, da bo tudi letošnji takšne kakovosti. ■ Tp V mejah pričakovanega Pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki je bilo minulo soboto dopoldne zelo živahno. Tu sta lokalna skupnost in tamkajšnji javni zavod Mladinski center pripravila kmečko tržnico. Na njej so najbolj »kšeftale« kmetije, ki so ponujale domače kulinarične dobrote, in predstavnice šmar-škega turističnega društva, ki so stojnice obložile s pecivom, ki so ga spekle same. Dogajanje so popestrili učenci zasebne glasbene šole Gvido in dedek Mraz s sprem stvom. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni, nekateri obiskovalci pa so menili, da bi bila tržnica še bolj živahna in uspešna, če bi stoj nice postavili v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki. ■ Tp Zd rugel etošnjek mečket ržnice Prvi zobki Skrb za dojenčkove zobe se ne začne z dojenjem, ampak že mnogo prej, že v zgodnji nosečnosti s primerno prehrano bodoče matere. Z dojenjem mlada mamica samo nadaljuje skrb za pravilen razvoj dojenčkove čeljusti. Prvi dojen čkov mleč ni zobek predre dlesen v obdobju od 4. do 12. meseca starosti, najpogosteje se to zgodi med 6. in 7. mesecem. Zobje nato izraščajo po določenem vrstnem zaporedju in vendar se lahko časovno zaporedje izra-ščanja zob od otroka do otroka razlikuje. Prav tako se dojenčki različno odzivajo na izraščanje zob-kov. Od tistih, pri katerih zobki izrastejo skoraj neopazno, do tistih, pri katerih je vsako izraščanje zelo boleče. Znaki, ki zelo pogosto spremljajo izraščanje mlečnih zob so: otrok se močneje slini, ima zmanjšan apetit in večjo potrebo po grizenju. Samo izraščanje zob ne povzroča posebnih bolezenskih zna kov. Otrok ima lah ko pri tem rahlo prehodno povišano telesno temperaturo, nikakor pa zaradi izraščanja zob nima dlje časa trajajoče temperature višje od 38 °C. Vtem primeru se posvetujte s pedi-atrom. Znaki, ki nikakor niso povezani z izraščanjem zob pri dojenčku, so: vnetje ušesa, bruhanje, driska in krči. Obdobje, v katerem izraščajo mlečni zobki, je naporno tako za dojenčka kot za starše. Dojenček je nemiren, jokav, razdražljiv in velikokrat tudi nespečen. Dlesni so napete, otekle in boleče. Starši lahko težave ublažijo. Dojenčku lahko ponudijo obroček za grizenje (gri-zalo), ki so ga prej malo ohladili v hladilniku (vendar ne v zamrzovalniku!). Hladen obroček učinkovito blaži bolečino, saj površino dlesni rahlo omrtvi. Dlesni lahko starši dojenčku masirajo tudi s (čistimi) prsti ali s hladno, mokro krpico. V lekarnah se dobijo tudi posebni geli (npr. Calgel, Gengigel Baby) za lajšanje bolečin pri izraščanju zob in mehčanju dlesni, kijih starši večkrat dnevno vmasirajo v dlesen dojenčka (velja seveda zmernost in upoštevanje navodil pri uporabi). Najbolj učinkovito pa je seveda potrpljenje in veliko ljubečih objemov in pestovanja. Do drugega leta in pol bo malček imel že vseh 20 mlečnih zob. Higiena mlečnih zob pa se začne že z izrastjo prvega mlečnega zob-ka. Starši naj najprej samo redno obrišejo zobke z bombažno krpico, namočeno v vodo ali nesladkan čaj, obvezno zvečer in seveda po vsakem obroku. Otroka že zgodaj povabite, da vas opazuje pri vašem umivanju zob. S svojo zobno ščetko naj se seznani v igri, najprej mu pustite, dajo žveči, obrača in si jo ogleduje. Nato aktivno pristopite in mu umijte zobke z majhno zobno ščetko, primerno za otroška usta. Nikakor ni narobe, če uporabljate otroško električno zobno ščetko, ponavadi je za otroke še bolj skrivnostna in zanimiva. Seveda tudi hitreje očisti zobe, ker je potrpežljivost pri otrocih zelo krat kot raj na. Na začet ku še ni potrebno uporabljati zobne paste (če pa jo že, je potrebno uporabljati otroško zobno pasto, ki ne vsebuje fluoridov), vsaj dokler se otrok ne nauči izpljuniti. Ne uporabljajte pa iste zob ne pas te za otro ka, kot jo uporabljate sami. Pomembno je redno umivanje zobkov zjutraj in zvečer ter, če je le i CO CO IVI možno, po vsakem obroku. Pri higieni zobkov bodite dosledni in imejte v mislih, da lahko to otro ku kasneje prihrani mnogo nepotrebnih trenutkov pri zobozdravniku. Starši bodo veliko naredili za zdrave zobe tudi, če otroka navadijo, da za žejo pije vodo ali nesladkan čaj. Okrog prvega leta starosti pedia-ter starše z otrokom napoti na prvi pregled pri otroškem zobozdravniku - pedontologu. Gre zgolj za prvo srečanje vašega otroka z zobozdravnikom. Starši se pogovorijo z njim o otrokovih navadah ali celo razvadah, in če otrok seveda dovoli, pedontolog pogleda v usta ... ■ Renata Lamot, dr. dent. med. 16 Do nadaljevanja na tretjem mestu Do spomladi na tretj em mestu - Jesenski prvaki Celjani brez izgubljene tekme Rokometaši Gorenja so si želeli božič-no-novoletne praznike polepšati z zmago v zadnji letošnji tekmi na gostovanju v Trebnjem. Uspeli so le polovično. V osrednji tekmi 17. kroga so se s Trimom razšli z neodločenim izidom 30: 30. Najzaslužnejši za takšen razplet je bil gotovo vratar Ivan Gajic, kije imel 21 obramb, od tega kar pet s sedmih metrov. Sicer pa so bili aktualni državni prvaki bliže obema točkama. Slabi dve minuti pred koncem so imeli prednost dveh golov, a je niso znali ohraniti. Na prvem mestu bodo drugi del pričakali Celjani, ki so v 16 jesenskih tekmah oddali le eno točko. Koper na drugem mestu za njimi s tekmo manj zaostaja za 7 točk, Gorenje na tretjem, ki ima prav tako tekmo manj, pa na tretjem za 12. Tekmovanje bodo nadaljevali v začetku februarja, vmes, od 19. do 31. januarja, pa bo gotovo v središču pozornosti evropsko rokometno prvenstvo v Avstriji. Do konca rednega dela pa je ostalo le še pet krogov. Prva šesterica se bo v končnici pomerila za naslov prvaka, preostalih pet pa v boju za obstanek. Tamšen amesto Obrvana Državni prvaki, roko meta ši Gorenja, prvenstva le ne bodo nadaljevali tako oslabljeni, kot je sprva kazalo. Tudi Adnan Har-mandic, Ivan Gajic in Momir Rnic bodo Branko Tamše še naprej branili barve Gorenja. Po Ser-geju Datukašviliju, ki bo igral v Libanonu, Matjažu Mlakarju (odšel je v Cimos), Boštjanu Kavašu (skopski Metalurg) in Sebast-janu Soviču najbrž odhajata tudi trener Ivi-ca Obrvan in vratar Matevž Skok. Z vodstvom kluba nista našla skupnega jezika. Kot smo izvedeli, se nista strinjala, da jima tako kot drugim zaradi finančnih težav zmanjšajo dogovorjene obveznosti do njiju. Z Obrvanom naj bi pogodbo, ki se sicer izteče čez pol leta, prekinili 1. januarja 2010, za nadarjenega vratarja pa upajo, da bo vendarle ostal v klubu. Ekipa bo začela priprave na drugi del prvenstva 11. januarja. Prevzel pa jo bo Branko Tamše, dosedanji Obrvanov pomočnik. To je tudi najbolj razumljiva poteza kluba, saj si je med drugim precej izkušenj nabral tudi letos, ko je namesto kaznovanega prvega trenerja vodil ekipo v domačem prvenstvu. Kondicijski trener pa ostaja Ante Bojic. Sebastjan Sovič: »Nikoli ne recin ikoli!« Dosedanji kapetan seje o odhodu s klubom dokončno sporazumel prejšnji četrtek, ko smo se z njim tudi sestali. Dan prej je v Trebnjem odigral še zadnjo tekmo v dresu Gorenja, v klubu, kjer je začel prve rokometne korake in mu bil zvest vse do tega dne. Kar 17 let je nosil Gorenjev dres. Za člansko ekipo pa je prvič zaigral v sezoni 1994/95, ko so Velenjčani igrali v polfinalu pokala Evropske rokometne zveze. Podobno kot drugi igralci sije tudi kapetan želel, da bi se od letošnjega dela tekmovanja poslovili z zmago. Dodatno pa sije obeh točk želel, ker je bilo to njegovo slovo: »Res smo si močno želeli obeh točk za boljše izhodišče v nadaljevanju prvenstva. Dokaj neumno smo izgubili še drugo točko. Imeli smo vse niti igre v svojih rokah, prednost, ki bi jo morali mirno pripeljati do konca. Dve minuti pred zadnjim sodniškim piskom so domači zaostajali za dva gola, nato pa so nas zaradi naših napak rezultatsko ujeli.« Potrdil je: »Proti Trimu je bila moja zadnja tekma za Gorenje. Danes smo se vse Sebastjan Sovič dogovorili, vse je črno na belem. Mislim, da smo našli najboljšo rešitev za obe strani. Razšli smo se sporazumno in tako tudi jaz nekoliko predčasno zapuščam Gorenje.« Vendar pa se dosedanji kapetan Velenj-čanov s tem ne poslavlja od rokometa. Najbrž bo še nekaj časa igral? »Kje, kako bom nadaljeval, trenutno še ne morem odgovoriti. Na voljo imam več možnosti: da profesionalno nadaljujem pot tako kot dosedaj, saj so nekateri v Sloveniji pokazali zanimanje zame, ali pa morda polprofesionalno v kakšnem avstrij- Novoletne želje Drago Tamše iz Topolšice: »Leto, ki gre h koncu, je bilo pestro, zanimivo, zame osebno tudi precej dobro. Zdravje mi je služilo. To pa je najbolj pomembno. Sicer pa sem že leto in pol upokojenec. Pred tem sem delal polnih štirideset let in to je dandanes velika sreča. Da bi bil zdrav, si želim tudi v prihodnje. Sreče voščim vsem lju dem.« skem oziroma italijanskem klubu. Ne vem, za kaj se bom odločil. Morda si bom vzel mesec časa za počitek in trezno razmislil, kaj bi bilo v prihodnosti najbolje zame.« Kaj pa mož nost, da pos tane tre ner in svoje bogate izkušnje v bodoče prenaša na mlaj še igral ce? »Iskreno priznam, o tem nisem razmišljal. Pravimo - nikoli ne reci nikoli. Ze lani sem rekel, da sem končal, pa sem se vrnil ...« Sebastajan, srečno. Poraz proti vodilni Krki Tako so igrali MIK 1. liga, 17. krog Celje PL - Klima Petek Maribor 30:24 (16:8) Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 30:30 (16:16), Slovan -Krško 33:26 (15:11), Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko Hiše 24:23 (13:9), Slovenj Gradec - Merkur 31:31 (16:17). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 16 tekem - 31 točk, 2. Cimos Koper 15 - 24, 3. Gorenje 15 - 22, 4. Trimo Trebnje 16 - 19, 5. Slovan 15 - 18, 6. Jeruzalem Ormož 16 - 15, 7. Klima Petek Maribor 15 - 11, 8. Merkur 15 - 11, 9. Ribnica Riko hiše 16 - 7, 10. Krško 15 - 6, 11. Slovenj Gradec 16 - 6. Pari 18. kroga, 6. februarja: Gorenje Velenje - Slovan, Krško - Cimos Koper, Merkur - Celje PL, Maribor - Ormož, Ribnica - Trimo Trebnje Liga Telemach, 12. krog Elektra Esotech - Krka 74 : 94 (57 : 70, 38 : 44, 17 : 26) Elektra Esotech: Golež 3 (1-1), Horvat 3, Koštomaj 10, Podvršnik 11 (2-3), Bilič 13, Sjekloča 12 (4-4), Lelič 7 (01), Cup 13 (3-5), Feeley 2 Vrstni red: 1. Krka 22, 2. Geoplin Slovan 21, 3. Šentjur 19, 4. Helios Domžale (-1), 5. Parklji, 6. PRO-TEK Zasavje (-1), 7. Elektra Esotech, 8. TCG Mercator vsi 18, 9. Zlatorog Laško (-1) 17, 10. Hopsi Polzela 15, 11. Luka Koper (-1) 14, 12. Šenčur CP KR 12 Za konec letao dplavali šeš tirid ržavner ekorde Košarkarji Elektre Esotecha so leto 2009 zaključili s porazom. V Šoštanju je prejšnji torek gostovala novomeška Krka, kije bila premo čan nasprot nik za doma če košarkaije. Vodilna ekipa lige Telemach se je tako veselila zmage s 94 : 74. Novomeščani so preko Balažiča odlično začeli in si hitro priigrali visoko prednost (14 : 3), prednost so nato držali do 14. minute, ko je Elektra Esotech z delnim izidom 10: 0 vzpostavila ravnotežje in nato kakih deset minut držala korak z gosti. V nadaljevanju so Dolenjci pokazali svojo premoč in ponovno zvišali prednost, tako da so se ob koncu zasluženo veselili visoke zmage. Naslednjo tekmo bodo šoštanj-ski košarkarji odigrali 9. januarja v Laškem. Spektakel na Polzeli V soboto je na Polzeli potekal že 17. dan slovenske moške košarke. Največ zanimanja je bilo seveda za člansko tekmo vzhoda in zahoda. Za zmagovalno ekipo vzhoda sta dobro zaigrala tudi člana Elektre Esotecha Dejan Cup in Andrew Brian Feeley. Oba sta bila na parketu nekaj več kot deset minut, dosegla pa 12 točk. Vzhod je slavil s 108 : 84. Sicer pa so se v celodnevnem pro- gramu predstavile generacije slovenskih košarkarjev od U12 do članov, poskrbeli pa so tudi za bogat spremljevalni program. Novost na dnevih slovenske košarke je spret-nostni košarkarski poligon, ki ga je dobil Boris Jeršin, Parklji, že od samega začetka pa prirejajo tekmovanja v zabijanju in metanju trojk. Najbolj atraktivno je zabijal član Hopsov Gregg Thondique, najboljši ostrostrelec pa je postal Maj Kovačevič iz Krke. ■ Tjaša Rehar V sredo, 23. 12., so se Nina Drolc, Tamara Govejšek, Kaja Vrhovnik, Kaja Breznik, Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik s trenerjem Juretom Primožičem odpravili v Zagreb. Tamkajšnji Plavalni klub Mladost Zagreb je organiziral tradicionalni "Miting rekordov," zadnje tekmovanje v letu 2009. Tekmovanje, na katerem so od slovenskih klubov nastopili še plavalci Fužinar-ja, je potekalo v absolutni kategoriji. Velenjski plavalci so se vrnili domov izredno veseli. Dosegli so tri prva (Nina Drolc in štafeti), dve drugi (Nastja Govejšek in Kaja Breznik) in eno tretje mesto (Tamara Govejšek). Veliko pomembnejši pa so bili njihovi doseženi rezultati. Odplavali so dva absolutna državna rekorda, enega kadetskega in enega za deklice. Absolutna ženska državna rekorda je dosegla štafeta 4 x 50 m prosto (1:44,60) in 4 x 100 m prosto (3:48,24). V obeh štafetah so plavale Nina Drolc, Kaja Vrhovnik, Tamara Govejšek in Nastja Govejšek. Štafeta na krajši razdalji je bila od starega rekorda, ki ga je leta 1998 dosegla štafeta Radovljice, hit rej ša kar za 2,19 sekun de. Na daljši razdalji je bila štafeta Plavalne ga klu ba Vele nje od sta re ga rekorda ljubljanske Olimpije hitrejša za 1,24 sekunde. Svoj prvi državni rekord v karieri je dosegel v kadetski kategoriji Žiga Cerkovnik. V disciplini 50 m delfin (25,57) je bil 15 stotink sekunde hitrejši od Petra Manko-ča, kije državni rekord postavil že leta 1994. Državni rekord za deklice je v disciplini 100 m prosto (57,86) dosegla Nastja Govejšek. Rekord Slovenije je izboljšala za 1,04 sekunde. V letu 2009 je Nastja odplavala kar 18 državnih rekordov. V nekaterih disciplinah delfi-novega in prostega stila je rekorde izboljševala celo večkrat. Poleg državnih rekordov je Ziga Cerkovnik dosegel še absolutni klubski rekord na 100 m prosto (51,78) in 100 m mešano (58,75, kar je le šest stotink slab še od državnega rekorda), Kaja Vrhov- nik je v prvi predaji štafete 4 x 100 m prosto dosegla klubski rekord v disciplini 100 m prosto (58,47) za kadetinje ter Kaja Breznik, kije v disciplini 100 m mešano (1:07,41) prav tako dosegla klubski rekord za kadetinje. Vsem plavalcem in trenerju Juretu Primožiču za dosežene rezultate iskreno čestitamo. ■ M.P rimožič Novoletni turnir V soboto je bil v Vinski Gori tradicionalni 12. turnir četvork v malem nogometu, ki ga je organiziral nogometni klub VIGO. 1. mesto je osvojila ekipa Gregorja Glušiča, 2. ekipa Nejca Lešnika, 3. pa ekipa Mihe Videmška. Najboljši igralec turnirja je bil Drago Kugler, naj strelec pa Gregor Glušič, Vojko Ramšak (65) pa je prejel pokal kot najstarejši igralec (vsi člani NK VIGO). ■ R. K. JurePr imožič sp lavalci SREČNO 2010 17 Poskus uboja, nasilje v družini, ogrožanje varnosti Velenjčan Žalčana zabodel v času pogojne obsodbe zaradi nasilnega kaznivega dejanja - Dva dni prej nad očeta z izvijačem - Z maščevanjem grozil občanu, ki mu je preprečil vlom v avto Žalec, Velenje, 20. decembra - Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so prejšnjo nedeljo s kazensko ovadbo zaradi suma storitev kaznivih dejanj poskus uboja, nasilje v družini, ogrožanja varnosti, velike tatvine in tatvine k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli 23-letnega Velenjča-na. Osumljen je, daje 18. decembra okoli 16. ure, v Žalcu z nožem zabodel v hrbet na tleh ležečega 29-letnega Žalčana. Takoj po dejanju je s kraja zbežal. Zaradi poškodbe je Žalčan s pomočjo prijatelja odšel v zdravstveni dom v bližini kraja dejanja. Tam so mu nudili zdravniško pomoč, potem pa ga z reševalnim vozilom prepeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zara di hudih poškodb ostal na zdravljenju. S kasnejšim zbiranjem obvestil so ugotovili, da naj bi 23-letni osumljenec 17. decembra na območju Žalca razbil steklo na osebnem avtomobilu 29-letnega oškodovanca. Naslednji dan, malo pred 16. uro, ga je v Žalcu opazil oško dova nec in se želel z njim pogovoriti glede poškodbe svojega avtomobila. Osumljenec je začel bežati, za njim pa sta z metlo v roki stekla 29-letni oškodovanec in njegov prijatelj. Med tekom je oškodovancu na spolzkih tleh spodrsnilo, tako daje padel in obležal na trebuhu, 23-letni osumljenec pa je to izkoristil in ga zabodel. Policisti Policijske postaje Žalec so pričeli osumljenca intenzivno iskati. Odkrili in prijeli so ga v Žalcu. Pred prijetjem je odvrgel nož. Tega so poli cis ti naš li. Obe nem so policisti ugotovili, da je 23-letnik že 16. decembra na območju Velenja z izvijačem napadel svojega očeta. Temu je na srečo na pomoč priskočil sosed in preprečil, da ni oče- ta resneje poškodoval. Osumljeni je psihično in fizično nasilje nad očetom izvajal že dalj časa. Istega dne, torej 16. decembra, je 23-letnika občan zalotil pri vlo mu v oseb ni avto v garažni hiši na Avtobusnem postajališču v Velenju ter mu preprečil vlom. Zagrozil mu je z maščevanjem in zbežal s kraja. Novembra in decembra pa naj bi izvršil še najmanj dva vloma v osebna avtomobila na območju Velenje, glede večjega števila vlomov, ki naj bi jih izvr šil na območju Celja, pa policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila. V času pridržanja je v prostorih Poli cij ske uprave Celje namerno poško doval inven tar, zara di česar bo zoper njega podana tudi kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari. Osumljeni je bil v preteklosti že večkrat obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja in zoper premoženje ljudi, prav tako pa je dejanje storil med pogojno obsodbo zaradi nasilnega kaznivega dejanja. Nov koncept nadzora cestnega pro me ta Policij a bo tam, kjer so težave, in ne tam, kjer j e dobro za statistiko Celje, Velenje - S 1. januarjem bodo policijske postaje na območju pristojnosti Policijske uprave Celje zače le izvajati nov kon cept nadzora cestnega prometa. Tudi v Vele nju. Poudarek bo na osredotočenju SREČNO na najbolj kritične odseke in nevarne voznike, preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc, predrzne in objestne vožnje, nepravilnega prehitevanja, vožnje v rdečo luč... Poenostavljeno povedano, policija bo tam, kjer so težave, in ne tam, kjer je to dobro za statistiko. hkrati poskusno uvajajo tudi spremenjen način dela. Direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj ne bodo ocenjeni glede na število izdanih plačilnih nalogov, ampak bodo odgovarjali za oblikovanje prometnovarnostne politike na svojem območju. Nov način bo 1. januarja testno uveden na tem območju, če se bo izkazal za dobrega, ga bodo uvedle tudi druge policijske uprave v Slove niji. Zapeljal v smrt Žalec, 24. decembra - V četrtek popoldne se je na lokalni cesti Gotovlje-Sveta Jedert, zunaj naselja Gotovlje zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 49-letni voznik. Vozil je neregistriran osebni avto znamke ford escort. V blagem levem preglednem ovinku je zapeljal z vozišča desno na makadamsko bankino, nato pa sunkovito zavil v levo, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je diagonalno preko vozišča v obcestni jarek, kjer je vozilo močno trčilo v brežino potoka in se obrnilo na streho. Voznik je umrl na kraju nesreče. Krad li za praz ni ke? Šoštanj, 23., 26., 27. in 28. decembra - V sredo ponoči je bilo v Šoštanju na Aškerčevi vlomljeno v poslovne prostore trgovine Osmica. Vlomilec je odnesel večjo količino različnih cigaret, suho-mesnatih izdelkov, žganih pijač ter mobilni telefon in dva LCD računalniška monitorja. Podjetje je oškodoval za vsaj 3.500 evrov. V soboto ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Košarica na Koroški cesti v Šoštanju. Neznanec je iz trgovine odnesel večjo količino cigaret, moške kozmetike in žganih pijač. Gmotna škoda, ki jo je povzročil, je ocenjena na 2.000 evrov. Noč kasneje, v nedeljo, pa je bilo v Šoštanju na Trgu bratov Mrav-ljakov vlomljeno v gostinski lokal Gabrič. V njem pogrešajo okoli 30 litrov žganih pijač. Najemnica lokala je z dejanjem oškodovana za okoli 1.000 evrov. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v kiosk na avtobusni postaji v Šoštanju. Neznanec je vlomil skozi vrata. V ponedeljek pa je bilo vlomljeno v lokal Laguna v Topolšici. Neznanec je iz lokala odnesel LCD. Velenje, 27. in 28. decembra - Med vikendom je bilo vlomljeno v skladišče Mestne občine Velenje na otroškem igrišču. Takoj po vlomu so policisti izsledili enega od mladoletnih storilcev. V nedeljo so policisti obravnavali vlom v King's Pub. Neznanec je odnesel menjalni denar in dve steklenici alkoholne pijače. V ponedeljek ponoči pa je bilo vlomljeno v trgovino Mercator v Šaleku. Neznanec je iz trgovine odnesel več cigaret in povzročil za okoli 1.000 evrov gmotne škode. Delal ali prodajal? Velenje, 23. decembra - V sredo nekaj pred 11. uro je neznanec iz odklenjenega vozila, parkiranega na Vojkovi cesti, ukradel pet električnih strojev, med njimi tudi električno žago. Lastnik ocenjuje, da je oškodovan za najmanj 1.300 evrov. Ustavili so jih 341 Celje, 23. decembra - Celjski policisti so v sredo med 14. in 22. uro izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizičnem stanju voznikov. V nadzoru je sodelovalo 65 policistov, ki so ustavili 341 vozil. Ugotovili so 54 kršitev Bi 'policaji' upočasnili voznike? Pred mostom čez Lepeno v Hrastovcu sta trčili osebni vozili (na sliki). Voznik in voznica najbrž nista upoštevala (vsaj eden od njiju) razmer na cesti (spolzkost, hitrost...) in pravilno vožnjo. »Ni čudno, da prihaja do nesreč. Cesta Hrastovec-Cirkovce je ovinkasta, redki upoštevajo omejitev hitrosti (40 km), sekajo ovinke; zlasti mladi vozniki na njej vozijo, kot da bi bili na reliju. Od vodstva krajevne skupnosti bomo zahtevali, da sproži postopek, za izgradnjo cestnih policajev, ». Le tako lahko upamo, da nekateri po njej ne bodo divjali,« se je pridušal eden bližnjih krajanov, ki ga je privabil močan pok. ■ vos RDE£A DVORANA, VELENJE r~ 08, - 09. JANUAR 2010 14:00-20:00 t NOGOMETNI TURNIR NA ODBOJ H pBVfUG^L !y ¿iv ■^¡ art&M i < htxi»ja ntn^fc cmdpicd*^ nfiiMh pedijrtft twi fvfvt1m in n*dJHIIum i-j wm'n mm 'oí H cestnoprometnih predpisov. V poostrenem nadzoru je bilo 196 voznikov preizkušenih z alkotesti, šest preizkusov je bilo pozitivnih, pri treh voznikih pa je koncentracija alkohola presegla 0,76 mili-gramov alkohola v litru izdihanega zraka. V času poostrenega nadzora so bili zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržani štirje vozniki, dvema voznikoma so policisti zasegli vozili. Sicer pa je bilo v enajstih mesecih na območju Policijske uprave Celje zaseženih 157 vozil in pridržanih 1.146 voznikov. V prometnih nesrečah je letos življenje izgubilo 23 oseb, lani 32. Iz policistove beležke Pretep v šoli V sredo, 23. decembra, je v Osnovni šoli Šoštanj prišlo do pretepa. Sošolec se je lotil sošolca, naslednji dan pa mu še gro zil. Namesto preprodaje kazenska ovadba V sredo, 23. decembra dopoldne, so policisti v Velenju zasegli 20 gramov prepovedane droge, kije bila namenjena preprodaji. Kršitelja lahko računata s kazensko ovadbo. Petardo vrgel na balkon V ponedeljek, 28. decembra, okoli 16. ure je Velenjčan vrgel petardo na enega od balkonov v mestu in poškodoval preprogo na njem. Čaka ga ovadba. Večkrat preglasno Policisti so prejšnji teden obravnavali več prijav zaradi preglasne glasbe, zaradi česar so napisali več plačilnih nalogov. Družinsko nasilje tudi med prazniki Prejšnji teden so policisti obravnavali pet kaznivih dejanj, pove za nih z dru žin-skim nasiljem. V štirih primerih so izrekli ukrep prepoved približevanja. park Kriminalisti iščejo Bojana Omerzo Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje v sodelovanju s policisti Policijske postaje Velenje obravnavajo kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 123 KZ-1. V zvezi z njim iščejo Bojana Omerzo, rojenega 20. februarja 1957, s stalnim bivališčem v Velenju, na naslovu Šalek 83. Nazadnje je bil na območju Velenja viden 24. decembra, ko je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Za njim je razpisana tudi tiralica Zaporov Maribor, ker se 10. oktobra 2009 ni vrnil na prestajanje zapor ne kaz ni. V primeru, da bi iskano osebo opazili, vas prosijo, da to sporočite na telefonsko številko 113 oziroma na najbližjo policijsko postajo. Zares svetniška skupina Mestne občine Velenje www.zares.si 18 Avto center Celeia Celje Mariborska c. 107, Celje, S 03 42 54 611 PE Avtohiša Jakopec Velenje Kosovelova 16, Velenje, S 03 8971 460 www.ac-celeia.si Naj se vam razgrinja novo leto kakor tenkočutna čipka, prepletena z vzorci radosti in zadovoljstva. Lahkoten silvestrski večer, prijetne praznične dni in veliko pravih odločitev v prihajajočem letu! PROGRAM OPEL NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ! Najvišja kakovost za najnižjo ceno! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.: Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Opel" najkasneje do 11. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. vikend z novo Opel Astro, 2. dan s Corso Ecoflex in 3. majica. SKRIVNOST, TAJNOST N SKANDINAVSKI NAROD ČRNSKO LJUDSTVO V NIGERIJI KOŽNA PLESNOBA AMERIŠKI IGRALEC-ED O trn, bodica (star.) te, ^sem strankam %a obisl^ in se priporočamo tudi 1p prihodnje, prečno 2010. www.trgovinejager.com r 1AGER "trgovine Center Jager Velenje Cesta Simona Blatnika 7, 3320 Velenje ODDAMO V NAJEM: V Centru Jager Velenje oddamo v najem lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost v velikosti 222 m2, v etaži centra (sedaj salon pohištva). Informacije: Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65, e-mail: tajnistvo@trgovinejager.com ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. dec. 2009 do 27. dec. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. dec. 2009 do 27. dec. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 31. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno in silvestrsko popoldne; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 1. januarja: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Praznično popoldne; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 4. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 6. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. GIBANJE PREBIVALST Upravna enota Velenje Smrti: Marija Poličnik, roj. 1933, Gornji Grad, Novo naselje 12; Marija Zabukovšek, roj. 1915, Loče, Sončna ul. 8; Marija Budna, roj. 1926, Velenje, Stantetova ul. 4. I III lillXll lili V ■ 1 Radio Velenje Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 898 17 50 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in dobrega prijatelja STANISLAVA KAVNIKA iz Šoštanja 13. 2. 1945 - 15. 12. 2009 Kogar imaš rad, mkoli ne umre, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za le daleč je... izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. Lazarju, dr. med., in medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica in Celje ter Pogrebni službi Usar, govorniku, pevcem, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje. Žalujoči: vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho in mirno spiš, hudih bolečin več ne trpiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre FRANČIŠKE VERDEV Poklekove Fanike iz Šentilja 29. 1. 1929 - 19. 12. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala patronažni službi ZD Velenje, g. Zupancu, dr. med., društvu Hospic, govorniku g. Jevšniku, gospodu župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Usar ter družini Beričnik za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njeni OBVESCEVALEC 23 DEŽURSTVA APARATI IN STROJI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319 mali OGLASI 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378 PRIDELKI KROMPIR, bel in rumen, odličnih jedilnih lastnosti, prodam. Lahko tudi pripeljem. Tel: 03/5702-048, gsm: 031/523-748. JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671. KUPIM RABLJEN štedilnik, elektrika in plin, kupim za minimalno ceno. Gsm: 070/875-452. RAZNO VGRADNI štedilnik gorenje prodam po polovični ceni in kuhinjo gorenje, bela z rdečimi ročaji, 3.5 m, prodam po simbolični ceni. Gsm: 051/314-289 { ( habit nepremičnine Hablt, d.o.o„ Kersnikova 11, Velenje Ol tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO Prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi 210 m 2, v treh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 €. Prodamo hišo v Črnovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost treh stanovanj, cena 250.000 €. Prodamo 1,5-sobno stanovanje na Kersnikovi, 3. nadstropje, 47 m2, letnik 1956, cena 55.000 €. Prodamo 1-sobno stanovanje v centru Velenja, t. nadstropje, 40 m2, letnik 1961, Stanovanje obsega kuhinjo, kabinet, spalnico, kopalnico, večji ablkon in klet. Cena 60.000 €. več na *»v ■■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno ta koj šnje ukre pa nje ekipe za nujno me di cin sko po moč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: Od 1. do 3. 1. - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (zasebna zobna ambulanta, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočam, da je tiho odšla ljuba mamica JOLANDA VREČKO učiteljica v pokoju 22. 9. 1923 - 16. 12. 2009 Sklenjen je krog... Ne prošnja ne jok te več ne predrami... V mislih, spominih z nami ostajaš, ljubljena mami... Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in nama kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Metka in Juergen ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je zapustil BERNARD PUŠNIK, starejši 18. 8. 1934 - 23. 12. 2009 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Sin Bernard z družino Umrl je STANKO GORŠEK stanujoč na Šmarški 25, Velenje Pokopali smo ga v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Žalujoči: Vlasta, Nika, Lina, Bojan Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je prebivališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARICE PODLESEK 29. 1. 1926 - 16.12. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali in ji še posebej v zadnjih tednih njenega življenja lajšali težke trenutke. Za vso nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo g. Tomažu Slaviču, dr. med., osebju Doma za varstvo odraslih Zimzelen Topolšica, duhovniku g. Luki Mihevcu za opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku, praporščakom, vsem pogrebcem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. V SLOVO Dragemu dediju ISMET GASHI 15. 6. 1949 - 26. 12. 2009 Nikoli te ne bomo pozabili, ostal boš v naših srcih. Žalujoči vnuki: Valdona, Patrick, Izmer, Valbona, Hasan, Fitim, Arijon, Artan, Fijona, Flaka ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, dedi ISMET GASHI 15. 6. 1949 - 26. 12. 2009 Veš,da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj, nič več ne sliši. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu stali ob strani, g. Polesu, dr. med., in posebej Centru za dializo Splošne bolnišnice Celje, g. Drozgu, dr. med., prijatelju g. Fedi, ki je bil vedno ob njem, ko ga je potreboval ter vsem sorodnikom in znancem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Mina, sinovi Besnik, Skender in Hysen z družinami ter hči Fatima z družino Radio Velenje, Nazcas m Mestna obema Velenje i vabimofna^ veliko, 20rsilvestp( Titovem trgu IT* ,1 // : ^ obvl8.00: Slovo dedka Mraza In zabava z Manco Dremelj r : 1 ob 22^00: - Začetek velikega silvestrovanja z Natalijo Veifboten * * . ob 23.40: Razglasitev naj osebnosti ob 24.do:\Zdravljica in velik ognjemet do 02.00: Novoletnatzabava Naj osebnost bomo razglasili tik pred polnočjo Drage bralke, dragi bralci glasovanje za naj osebnost smo sklenili, tako kot smo napovedali, včeraj. Upoštevali smo vse kupone številka 4, ki so v naše uredništvo prispeli do 10. ure. Vsi, ki ste glasovali v velikem finalu, torej ves december, boste sodelovali v žrebanju za hladilnik, ki nam ga bo tudi letos poklonil naš generalni pokrovitelj Gorenje. Izžrebali bomo tudi dve maskari Collistar našega letnega pokrovitelja parfumerije Beauty Word in dvakrat po 25 DVD-jev sponzorja Matrica. Nagrajenci prejšnjega tedna: toaletni torbici Adidas pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World prejmeta Andreja Zupančič, Šalek 97, Velenje in Erik Jev-šnik, Arnače 21, Velenje; Donalds menija po izbiri pokrovitelja Mc Donalds pa Stane Konovšek, Ravne 9, Šoštanj in Marijana Meža, Koroška 15 b, Velenje. gorenje Generalni pokrovitelj izbora naj osebnosti Po Sloveniji so v teh dneh marsikje pripravili blagoslove konj. Tudi v Šaleški dolini je ta običaj iz leta v leto bolj obiskan. Šentilj - Dan po božiču, 26. decembra, goduje sveti Štefan, zavetnik konj. In prav na ta datum v Šentilju že 14 let zapored blagoslavljajo konje. Tudi letos je bilo tako. Našteli so jih 104, med njimi pa so obiskovalci lahko videli tudi štiri kočije. Prišli so iz različ- Blagoslovili na de nih okoliških krajev in konjenic: Šaleška konjenica, konjenica Pire-šica, skupina jahačev z Dobrne, iz Malteške konjenice ...Na blagoslovu, ki ga vsako leto obišče velika množica ljudi in ga organizira Turistično društvo Velenje, pododbor Šentilj oziroma Mirko Vranjek, so spremljevalni program namenili počastitvi dneva samostoj nosti. Prav na začetku je bila sveta maša, nato so pripravili kulturni program z različnimi glasbenimi nastopi, na koncu pa so prišli na vrsto konji in njihovi lastniki. Med programom so podelili tudi priznanja vsem, ki so bili zaslužni za nove priveze za konje, kar se zdi Mirku Vra nje ku posebej velikega pomena: »Moje mnenje je, da s priznanji izboljšujemo družbo. Vsak, kije pohvaljen in javno izpostavljen, prispeva k nadaljnjemu uspehu našega vsakoletnega dogodka. Pa še kdo se nam pri organizaciji pridruži. Tako lahko naša kvaliteta samo še raste.« ■ vg Šmartno ob Paki - Člani Konje-rejskega društva Šmartno ob Paki so - tako kot minula leta - po drugi sveti maši na štefanovo v Martinovi vasi organizirali tradicionalni blagoslov konj. Letošnji je bil 12. po vrsti, na njem pa je sodelovalo 30 konj. Pripeljali so jih predvsem člani domačega in tudi nekaterih sosednjih društev. Šmarški župan Alojz Podgoršek je ob tej priložnosti predstavil nekaj zanimivosti iz zgodovine konj in jahačevv 19. stoletju. Šeg, povezanih s temi plemenitimi živalmi, je bilo včasih veliko, do danes pa sta se med drugim ohranila Sinjska alka na Hrvaškem in štehvanje na Gorenjskem. Žegnanje konj na dan njihovega zaščitnika je lepa šega, ki tudi v Šmartno ob Paki privabi kar veliko ljudi in popestri božič-no-novoletni čas. Blagoslovitveni obredje opravil dekan Ivan Napret, priložnostni kulturni program pa so pripravili člani domačega moškega pevske-gaz boraF rancaK lančnika. ■ Tp