KNJIGE IZ IZLOŽBE
Spomini, dnevniki, pričevanja
Knjižnica — v misel vzemimo ti-sto v Šiški na Celovški — je lahko na novo in za prvo silo sodobno opremljena, v njej se počutijo kot prerojeni tako dolga desetletja sti-skani in po kotih brskajoči knjižni-čarji kot tudi obiskovalci, ki priha-jajo trumoma, vendar se nekateri pogovori še kar naprej ponavljajo.
,,lmate Kavčiča? že spet ne! Pet let ga iščem. Kaj pa Tibetansko knjigo mrtvih in Kamasutro? Saj sem vedel: ničesar nimate."
Tisti nič je preostalih 49.997 pri-merkov knjižne zaloge, da kaset niti ne preštevamo. Na policah se iz dneva v dan pojavljajo nove knjige vseh vrst. Tudi spominskega in bio-grafskega je veliko vmes.
Zgodovina se vrača kot spomin in spodbuda za primerjanje, sklepa-nje. Bralci posegajo po zapisih, izpovedih in pričevanjih neposred-nih udeležencev že znanih, pa neka-ko ne do kraja razjasnjenih dogod-kih iz polpretekle dobe. Vračajo ali šele na novo se pojavljajo imena, ki so neki čas sooblikovala ali pa so bi-la samo njegove zatajene žrtve.
Od starejših tekstov smo ponov-no dobili Frana Šukljeia Iz mojih spominov, 1. del; v komentiranem ponatisu spoznavamo še eno po-membno ime slovenske politične, gospodarske in kulturne zgodovine. V Pričevanjih in spominih Josipa Rusa se bomo izčrpneje seznanili tu-di s sokolskim gibanjem pri nas (So-kole smo kot bežne statiste lahko opazili v filmu Kavarna Astoria), ne gre pa brez OF in nove stvarnosti.
V čase vojske in revolucije še ved-no posega prenekatero delo. Na do-ločeno področje je omejen Parti-zanski koridor, tematski zbomik o partizanskih prehodih čez reko Sa-vo na litijskem območju, ki ga ne-mara odlikujejo številna pričevanja udeležencev. Mojstrstvo besede iz-pričuje Mojih 616 partizanskih dni Nika Koširja, ki herojstvo uspešno nadomešča z vsakdanjimi doživetji navadnega borca. Obeta se tudi po-natis svojevrstnih popisovanj parti-zanstva F. Cerarja Partizan nekoli-ko drugače. Že naslov zadnjega dela trilogije (prva dva še nista izšla) La-da Ambrožiča-Novljana Gorje zmagovalcev  je dovolj  zgovoren.
Knjiga Rudija Steinbiicherja Oj, zdaj gremo je na osnovi zapiskov in dokumentov sestavljeno pričevanje o slovenskih izgnancih v Kraljevn.
Nekatera povojna dogajanja, si-cer že dlje časa spoznana in prizna-na kot tragična in sramotna, s svoji-mi prispevki šele sedaj osvetljujejo tudi same žrtve. Ko gre za leto 48 in Goli otok, bomo morali odslej upo-števati tudi knjigo Arhipelag Ck»B I. Jezerška-Sokola, ki prinaša avten-tična in pretresljiva pričevanja obso-jenca, nekdanjega višjega oficirja. Pod poglavje montiranih prcicesov, ukinjanja človekovih pravic in še drugih dejanj v znamenju zanikova-nja pravne države in humane dru-žbe, sodi tudi delo Žarka Petana Preteklost. Pravkar smo dobili nje-no nadaljevanje: Preteklost se na-daljuje, ki ne samo, da dopolnjuje dogajanja, popisana v prvi knjigi, ampak z aktuainimi primerjavami tudi dokazuje trditev v naslovu.
na že znana dogajanja navezuje tudi Boris Pahor v knjigi Ta ocean strašno odprt, kjer so zbrani dnev-niški zapiski iz let od 74 do 76, do-dane pa so tudi priloge. Tako ima-mo boijši vpogled v ozadje ene od afer — tokrat gre za zaplete ob izidu brošure z intervjujem Edvarda Koc-beka leta 1975.
V manj polemične, vendarle tudi zanimive in osvežujoče vode pa sega Iskani in najdeni svet Branka Hof-mana, ki prinaša tenkočutne pogo-vore s 15 sodobnimi slovenskimi li-teratkami; čisto od blizu bomo lah-ko spoznali tako Branko Jurca kot tudi Jolko Milič in Marjeto Nova-kovo. Med spominsko in potopisno zvrst moramo uvrstiti Zgodbe iz Magreba Ivana Rapoca; kultivirano pisanje prinaša usedlino doživetij slovenskega živinozdravnika v arab-skem svetu.
Podobna, spominsko naravnana dela, tokrat namenjena mladim bralcem, bodo izhajala tudi v zbirki Sledi. Omenimo že lahko vsaj Hišo šJ. 15 Marije Vojskovič, ki obuja utrip poljanskega predmestja. Z ve-čjimi literarnimi ambicijami so na-pisane Super frače Marjana Tomši-ča, ki v spominskih zgodbah posre-duje pretresljivo doživljanje vojski-nega časa z otroškimi očmi.
A.B.