fjJx&zdont NO. 145 ilCAN IN SPSR1T !N LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 2, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Dzema! Bljeti predsednik vlade SFRJ Pretekli petek je bil zaprisežen za novega predsednika vlade Bosanec Džema! Bi-jedič. Obljubil je boj proti inflaciji, pa priznal, da je težaven in da bo dolg. BEOGRAD, SFRJ. — Mitja Ribičič je pretekli petek predal posle novemu predsedniku vlade Dzemalu Bijediču iz Bosne. Mož se je trudil s sestavo nove vlade ves messec, pa jo še ni imel pripravljeno, ko jo je bile V petek treba predstaviti skupščini in jo zapriseči. Poljedelskega, pravosodnega in notranjega ministra mora še dobiti. Obljubil je, da jih bo imenoval v septembru, ko se bo skupščina spet sestala. Nova vlada ima poleg predsednika 22 članov, med temi je 10 takih, ki so bili že v Ribičičevi vladi, med njimi 5 v glavnih ministrstvih. Nova vlada ne izgleda, da bi bila kaj trdnejša od prejšnje. Njeno delo je omejeno z dodatki ustavi, ki so stopili v veljavo. Odgovorna naj bi bila le za zunanjo politiko, za narodno obrambo, za ohranitev skupnega tržišča in za podpiranje zaostalih predelov. Gospodarstvo je med tem zašlo v skrajno pereč položaj. Cene so se doslej v letošnjem letu dvignile za 14%. Uvoz se je povečal za 33%, izvoz pa je celo padel. Razveljavljenje dinarja v preteklem januarju naj bi omejilo uvoz in povečalo Izvoz, pa je imelo prav obraten učinek. Ljudje enostavno beže od dinarja, vsakdo se skuša zadolžiti v upanju, da bo dolg vračal z novim, manjvrednim dinarjem. Nova vlada se bo morala otepati s trenji med posameznimi republikami, pa paziti tudi, kaj počno sovjetske divizije, ki pridejo ta mesec “na vaje” v Bolgarijo. Jugoslavija je tudi že sama napovedala obsežne vojaške vaje na meji proti Bolgariji. Težave za uzakonitev Vojaške obveznosti končno premagane WASHINGTON, D.C. — Konferenca zastopnikov Predstavniškega doma in Senata se je zedinila za skupno besedilo -zakonskega predloga o podaljšanju Vojaške obveznosti za 2 leti. Glavni spor se je vrtil okoli dodatka sen. Mansfielda, da naj ZDA v teku 9 mesecev umaknejo vse svoje oborožene sile iz Vietnama, če bodo rdeči v teku 3 mesecev izpustili ameriške Vojne ujetnike. Besedilo tega dodatka je omiljeno tako, da je sprejemljivo tudi vladi. Novi grobovi Joseph Modic V soboto je umrl v Woman’s bolnišnici 83 let stari Joseph Modic s 1246 Norwood Road, rojen v Novi vasi v fari Bloke v Sloveniji, od koder je prišei v ZDA 1. 1907, mož Mary. roj. Martinčič, oče Mary Tomc, Josephine Petrovič, 7-krat stari oče, enkrat prastari oče, brat Johna, Matije, Louisa' in pok. Primoža. Do svoje upokojitve pred 20 leti je bil zaposlen pri Fisher Body Co. Bil je član Društva Ribnica št. 12 ADZ, SNPJ št. 126 in Društva Najsv. - Imena pri Sv. Jidu. Pogreb bo iz Zakrajške-.ega pogrebnega zavoda jutri, v „orek, ob 9., v cerkev sv. Vida jd 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Louis F. Klemenčič V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 63 let stari ilmuis F. Klemenčič s 15924 Saranac Road, rojen v Clevelandu, sin pok. Josepha in pok. Mary, roj. Adamic, mož Josephine, roj. Kastelic, oče Mrs. Edward (Betty) Kirchner, Mrs. Edward (JoAnn) Kaifesh in Mrs. Anthony (Mary Lou) Ambrose, 11-krat stari oče, brat pok. Josepha, pok. Pauline Mausar, Rose Bizily, Anthonyja, Mary Dolence in Franka, svak Mathe-wa in Margaret Kastelic, Mrs. William (Caroline) Kastelic, Stephena in Alice Opalich, Johna in Dorothy Urbancich. Pokojnik je bil delničar Slov. doma na Holmes Ave. in član Iz Clevelanda in okolice ..........______________^ Slika kaže kraj pristanka astronavtov Scotta in Ir wina na Luni na vznožju Apeninov nedaleč od Hud-leyevega kanjona. Črteži 1, 2 in 3 kažejo tri potova nja astronavtov v njunem električnem avtomobilu. Na zadnje sta se podala astronavta danes zjutraj oh o.24. Astronavta naloge n i m se v nenai ura a opravila svoje neta z nie HOUSTON, Tex. — Falcon je pretekli petek srečno pristal ob 6.16 zv. na Luni 1000 yardov od mesta, ki je bilo za pristanek določeno, pa vendar dovolj blizu za vršitev postavljenih nalog. Še v petek je astronavt Scott pregledal iz lunske ladjice Falcon okolico in bil nad njo ves navdušen. V soboto sta se astronavta spravila iz lunske ladjice, odpela in postavila svoj električni krnski avto, pa pri tem .dognala, da krmilna naprava na prednji kolesi ne deluje, i To ju ni motilo in sta se z avto odpeljala na pot. Naloge za Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. prv0 potovanje so bile težavne in sta se utrujena astronav-Pogreb b° jutri, v torek, ob 8.15 ta p0j ure preje vrnjia v lunsko ladjo, kot je bilo določeno. 1 Včeraj- sta se podala ob 6.46 zj. na drugo potovanje in pri tem našla, kot kaže, kamen, ki naj bi bil del prvotne skorje Lune, star kakih 4.6 bilijona let. Del tega kamna sta astronavta vzela s seboj. Včeraj sta astronavta ostala izven Falcona pol ure dalj, kot je bilo predvideno, ker sta porabila manj kisika in sta bila manj utrujena. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Theresa Kushncr Po dolgi bolezni je umrla v Maria Parkway negovališču .. 59 let stara Theresa Kushner z 21470 Naumann Avenue, roj. Bole v Clevelandu, žena Stephena, mati Mrs. William (Dorothy) Garrick, Mrs. Denis (Loretta) Fielding, 11-krat stara mati, sestra Anne Žele, Franka Bole, Mrs. Edward (Helen) Fantis, pok. Johna, pok. Tonyja in pok. Viktorja. Zaposlena je bila zadnjih 23 let pri Richman Na Tajvanu niso verjeli dr- H- Kissinger v Peipingu, pa TAJPEJ, Taj. — Obveščeval- jih enostavno ni mogla verjeti, na služba nacionalne Kitajske zato jih tudi ni sporočila dalje je zvedela za vesti o tem, da je vladi Čangkajšeka. Odkrita, pa neraziskana Ustje reke Amazonke je od-Hil Yanez Pincon leta 1500, 40 let kasneje je dosegel Orellana njegove izvire, pa je vendar še dober del ozemlja ob reki in njenih pritokih, ki so sami mogočne reke, neraziskan. Bros. Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. Diplomati nacionalne kitaj- arju 1966 so na Ceylonu pod pritiskom budistov odpravili praznovanje nedelje in ga nadome- ske vlade še vedno ne morejo | stili s praznovanjem štirih “me-razumeti, čemu je Nixon svoj j sečnih dni” v mesecu. To so obisk na Kitajsko javil tako da--dnevi, ko mesec menja svoje ieč v naprej,. faze. Tito izvoljen za predsednika predsedstva SFRJ V remensk prerok pravi: Delno oblačno, toplo, na večer verjetnost neviht. Naj višja temperatura okoli 85. BEOGRAD, SFRJ. — Odkar se je Tito naveličal maršalske uniforme in hotel postati civilni politik, da pridobi na ugledu v tujini, se je vrgel na čast predsednika. Najprvo je postal predsednik republike v taki obliki, kot je v navadi v svobodnih državah. Potem je odložil mesto generalnega tajnik partije in postal njen predsednik. Sla po večnih spremembah, pa tudi potreba po konsolidaciji partije ga je prisilila, da je precej nepričakovano osnoval v partiji še predsestvo, sam pa v predsedstvu postal predsednik, torej predsednik predsedstva ZKJ. Malo je bilo na tujem poklicnih politikov in časnikarjev, ki bi vse to mogli razumeti. Sedaj je napravil, vsaj tako mislimo, še zadnji predsedniški korak in postal tudi predsednik predsedstva Socijali-stične federativne republike Jugoslavije. Seveda se je na to mesto dal izvoliti po programu, ki je bil sestavljen že lani. Tako je Tito sedaj predsednik predsedstva ZKJ in pred- sednik predsedstva SFRJ. Časti ima torej več kot katerikoli drugi politik na svetu. Morda si je s tem tudi nakopal toliko skrbi, ki jih razven Čangkajška more imeti le redko kateri državni voditelj. Tito je tudi toliko pogumen, da se ne hvali s častmi, prizna pa obenem tudi skrbi. Posebno skrb z mestom predsednika predsedstva SFRJ mu bo pila kri. Že samo rojstvo predsedstva SFRJ to nazorno dokazuje. Že takrat, ko je Tito prvi omenil predsedstvo SFRJ — bilo je to lani septembra na shodu v Zagrebu — je javno potožil, da na vrhu jugoslovanske uprave ni vse, kot bi po njegovem moralo biti. Opozoril je, da je na tujem razširjeno mnenje, da se bo SFRJ po njegovi smrti razsula, ker ne bo nikogar, ki bi mogel ustvariti v državi potrebno solidarnost. Česar ni mogel naravnost priznati, je bilo dejstvo, da v vsej Jugoslaviji ni komunista, ki bi vžival vsaj del njegove avtoritete in tako lahko postal njegov naslednik. Zato se je odločil, da pusti za seboj kolektivno predsedstvo SFRJ, kot ga že ima stranka. Tito svojim tovarišem še ne zaupa popolnoma, zato je hotel vpeljati predsedstvo še pri svojem življenju. Ta želja se mu je izpolnila vsaj deloma. Parlament je izglasoval potrebne ustavne in zakonske spremembe. “Izvolil” tudi že naprej po republikah določene kandidate za predsedstvo in na zadnje še njega za predsednika predsedstva. Njegovi zaplečniki so ga hoteli izvoliti za dobo do njegove smrti, kar pa je odklonil. Zato bo formalno ostal Je 5 let na tem mestu, namignil pa je, da bi rad odstopil že preje. Vsekakor je iz Titove taktike vidna pjegova želja, da preskusi novi sistem jugoslovanske vrhovne uprave, ki naj bi imel glavni namen, da kroti vseh šest republik in dve pokrajini, da poznajo mero v svojih zahtevah od federacije. V tem je ravno ključ, ki odpira vrata v vse krize v Jugoslaviji. Odkar so se namreč Jugo- slovani zagnali v iskanje najboljše oblike federacije, se je med teorijo in prakso takoj pokazal velik prepad. Vsi so bili za feleracijo, toda vsaka republika in pokrajina je hotela čim več dobiti od nje, zato pa prevzeti čim manj bremen. “Molzti federacijo' je postalo politično narodno geslo v Jugoslaviji, federacija je pa imela več dolgov kot dohodkov, treba jo je bilo na tihem sanirati. Na papirju je bilo to doseženo z likvidacijo “izvenproračunske federalne bilance”. Republike so prevzele vse dohodke bilance, obenem pa tudi vse obveze. Dogodilo se bo pa, da bodo dohodke porabile, prevzetih obvez pa ne izpolnjevale. Šlo bo za denar in tu bo vsaka republika krčevito branila svoj žep in v predsedstvu SFRJ bo izbru-hovila prva večja kriza, ki jo bo moral končno rešiti Tito sam. To bo samo prva kriza v predsedstvu SFRJ, druge še pridejo, naj bo Tito takrat še živ ali ne. V tem tiči tragedija bodočnosti Jugoslavije. Molitev— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Louisa F. Klemenčiča. Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7. v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za umrlega člana Josepha Modica. Poroka— Preteklo soboto ob enih popoldne sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu g. Dale Marn in gdč. Stanley Zakrajšek. Mladi ženin je sin g. Alberta in ge. Josephine • Marn, 725 E. 156 St., mlada nevesta pa hčerka g. in ge. Stanley Zakrajšek, 19602 Shawnee Avenue. Čestitamo in želimo vso srečo v skupnem življenju! Piknik— . Federacija klubov slovenskih upokojencev ima to sredo, 4. avgusta svoj piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. Avtobus bo odpeljal na piknik točno opoldne izpred Slovenskega delavskega dorpa na Waterloo Road. Veliko zabave! Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 5. avgusta ob dveh popolne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Članstvo je prošeno, da se seje udeleži. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek 3. avgusta ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vesel obisk— | Pretekli petek je obiskal urad j Ameriške Domovine njen zve-j sti naročnik g. Avgust Petrovek | iz Walpole v Massachusettsu s ______ j 17-letno vnukinjo Ann Maureen Sinoči je bil dosežen spora- McKale. Prišel je v Cleveland Zlim O novi kolektivni de- na kratek obisk k sorodniku Milanu Besednjaku, 962 E. 76 St., in prijateljema Štefanu Popotniku in Branku Senici, 1237 E. 61 St. Veselemu rojaku hvala za obisk! Še en obisk— Na povratku iz Slovenije so se mimogrede ustavili pri sorodnikih v okolici Clevelanda, pri družini Jerneja Zupana v Madisonu in Franka Zupana v Kirtlandu, Ohio, prijazni John Smoley z ženo Heleno, rojeno Zupan, tqr njun mladi rod, Janez, Marjan, Helenca in Jernej. Pretekli petek so obiskali tudi urad Ameriške Domovine in naročili pozdrave za vse prijatelje in znance. Smoleyevim hvala za obisk in kmalu na svidenje! Danes zjutraj sta se podala na tretje in zadnje potovanje (Primerjaj sliko), ki bo trajalo nekako 5 ur in 40 minut. Če pojde vse po načrtu, bo to potovanje ob 9.24 dopoldne zaključeno in astronavta se bosta vrnila v Falcon in tega zaprla. Pregledala bosta, če deluje vse v redu in se pripravila na dvig z Lune, ki je določen za 1.11 popoldne. Ob 3.C9 popoldne se bosta Falcon in matična vesoljska ladja Endeavor povezala in astronavta Scott in Irwin se bosta vrnila v matično ladjo, kjer ju čaka astronavt Worden. Ta | d je v času, ko sta Scott in Irwin preiskovala Luno na njeni površini, opravljal slično nalogo iz daljave. Fotografira! je površino in z raznimi preskusi skušal dognati tudi sestavo raznih delov Lunine površine in notranjosti. Nocoj ob 6.55 bo lunska ladjica Falcon potisnjena od matične ladje in pognana ob 8.40 proti lunski površini, kamor bo treščila ob 9.05. Ob 9.15 se bodo vsi trije astronavti podali k počitku v matični ladji, da se pripravijo na delo prihodnjega, dne. Ceylon se vrnil k nedelu^ [ndUSlilji COLOMBO, CGey. — V janu- S* r1 porama lovni pogodbi v jeklarski industriji. S tem je nevar nost štrajka prešla. WASHINGTON, D.C. — V jeklarski industriji, kjer je bila nevarnost štrajka, je prišlo včeraj do sporazuma med podjetji in unijo. V teku prihodnjih treh let, za kolikor velja nova pogodba, bodo dobili delavci skupno $1 poviška, od tega prvo leto 50c, naslednji dve pa po 25 na uro. Poleg tega jim bodo plače zvišane avtomatično, kadar bodo življenski stroški porastii. Izboljšuje nova pogodba tudi robne koristi in daje delavcem še en dodaten praznik, skupno bodo imeli po novem 9 plačanih praznikov na leto. Zastopnik jeklarn R. H. Larry je dejal, da je nova pogodba “gotovo inflatorična”, da pa jeklarnam ni ostalo nič drugega, kot jo sprejeti, če niso hotele s štrajkom povzročiti hud udarec celotnemu narodnemu gospodarstvu. Predsednik Unije jeklarskega delavstva Abel je dejal: “Mi nikdar ne mislimo, da bi bil tak način pogodbe inflatoričen.” Obe strani sta izjavili, da zvezna vlada ni vršila na nju tekom pogajanj nobenega pritis- Glavni vzrok — poroka NEW YORK, N.Y. — Okoli 85%, strežnic na letalih odpove svoje službe, ker se — poroče. ka. Zadnje vesti PEIPING, Kit. — Tekom praznovanja “dneva armade” koncem tedna je načelnik glavnega stana Huang Yung-sheng, pozval ZDA, naj umaknejo svoje oborožene sile iz vseh tujih dežel, posebno seveda iz Azije. Odklonil je vsako politiko dveh Kitajsk in izjavil, da je Tajvan notranje kitajsko vprašanje. KARTUM, Sud. — Predsednik Numairy je včeraj pozval domov poslanika iz Moskve in Sofije ter obdolžil Sovjetsko zvezo in Bolgarijo vmešavanja v notranje zadeve Sudana. Ameriška Domovina /v/vt-r «? •<-/»■ v 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 1a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto nje- abesinski cesar Haile Selasie bo napel vse sile, da gova” ideja o OAE ne bo pokopana. Treba je računati s tem, da je pred vrhovne afriške politike že postavljen k dosedanjim vprašanjem kolonializma, imperializma in kapitalizma, za njimi pa vprašanju rasizma, še problem odnosov do komunizma. Ako se Afrika razbije še na vprašanju komunizma, potem bo seveda to vplivalo tudi na mednarodno politiko. Morda bo prva žrtev tega razvojatravno Titova ideja o “neuvrščenosti”. Zato je mož tako slabe volje že od takrat, ko se je vrnil s kongresa neuvrščenih v Lusaki. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: . , $18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 145 Monday, Aug. 2, 1971 CHICAGO ★PRED NEKO NOVO DOBO smo Amerikanci, Evropejci in ves svet. Kako, zakaj, na kakšen način?., čas in razne gospodarske in politične potrebe in razmere tako narekujejo. To so otroci naših političnih modrostij. Odgovornost pada na vse narode in države, Nekatere več, nekatere manj! Bo že nekako okrog 26 let, odkar je končala druga svetovna vojna, ki je prekucnila tedanja blazna politična vodstva v Evropi in Aziji. Brco je dobil Hitler, Mussolini in z njim še drugi taki politični blazneži, ki so jima pomagali. Za njimi pa so ostala razdejanja — stra- Organizacija afriške edinosti pred novo krizo? Organizacija afriške edinosti se je rodila pred 8 leti. Bila je to doba poplav afriških protestov proti kapitalizmu, kolonializmu, imperializmu in podobnih gesel naperjenih proti svobodnemu svetu in njegovemu gospodarskemu ustroju. Organizacija, znana pod imenom OAE, si je postavila negativne cilje, take cilje, ki se je treba proti njim boriti, ne pa gledati, kako bi jih dosegla. Organizacije z negativnimi cilji nimajo navadno velike sreče, o čemur priča tudi usoda premnogih evropskih gibanj z negativnimi cilji. Vendar je OAE imela nekaj dobrega v svojem delu. Omejila je število trenj med svojimi članicami, kadar so pa trenja nastala, jih je skušala ublažiti. To je bilo zelo koristno delo posebno po 'gna razdejanja! koncu kongoške državljanske vojne, ko so velesile začele j Vzelo je dolgo vrsto let, da kritičneje gledati na svoje interese v Afriki in ugoto\iL, g0 ge narodi v Evropi nekoliko da večina med interesi ni zanje življenske važnosti. Tako streznili in sprevideli kakim Afrika ni postala prilika za mednarodne politične k'i/-*-^lažnim političnim usiljenim prvega reda. - ^ voditeljem so zaupali, kakor so Trenja med članic ami OAE so bila že ob njenem lojvu. jjjjj nacisti, fašisti in še drugi Najbolj znano je bilo in je še napeto razmerje med afriški- taki tipi. Krivi so bili tudi mi Arabci in afriškimi črnci. Državljanski voj'ni \ Nigeriji narodi sami, ki so brezbrižno in Sudanu sta zgovoren dokaz za to.^Podobnih^slučajev je prepuščali vodstva takim blaz-več, povsod je OAE posredovala, včasih uspešno, včasit. negem- y začetku bi se rešilo brez uspeha. Ta trenja niso še danes poravnana ne v Su- jn preprečilo marsikaj z manj-danu ne v Nigeriji ne v Abesiniji in ne v malih srednje-'šimi žrtvami _ p0zneje se ni afriških republikah. 'dalo. Političen položaj v Afriki je članice OAE kmalu pri- Zdaj zgleda, kakor kažejo silil, da so se z vso vnemo lotile boja proti rasizmu, ne mor- 'zadnji časi, da v Evropi gleda-da rasizmu Hitlerjevega tipa, ampak proti nadvladi bele jo bolj trezno v bodočnost, zase rase v Afriki. OAE je skušala preko Združenih narodov ^seveda. Se držijo reka: “Bog doseči vsaj ravnopravnost črne rase, če že ne neodvisnosti je sam sebi najprvo brado ust-m svobode. V ZN ni imela sreče. Preplavila je sicer ZN z varil...” morjem resolucij proti vsemu, kar dela bela rasa v Afriki j Amerika je v zadnji vojni slabega toda skoraj redno je ostalo le pri resolucijah, pro- !re)lila ZOTadno Evrop0) da jo ni testih, komisijah in odborih. Izvenafriski zastopniki beie ob koncu poplavil komunizem. rase so stalno oklevali in se niso mogli nikoli odločiti za Po vojni in še sedaj ima tam ucinikovite korake. Afriški zastopniki bele rase so načrtno • • - , , sabotirali in bojkotirali vse politične poteze^ZN, le izjemoma vidnosti Tudi skoro vse dose. so uh vsaj deloma m začasno izvajal. Tako poc.va v ari,,- gospodarsko po- vih ZN cela vrsta neizpolnjenih resolucij in skle.oov proti \ . T Rodeziji, lužni Afriki, Portugalski kot kolonialni državi. ™c’ a 80 evropfe ?rzave utr; Vse države, ki so bile predmet napadov v ZN, so se na tihem dlle ^ ^podarstva na vseh povezale med seboj in tako je nastal neviden blok belih raznih poljih. Ojačile so svo-afriških držav in kolonij, ki s svojo spretno taktiko dosega Je yalut® m gospodarsko m po-čedne uspehe. Ta blok je do lanskega leta vodil napram ^Deno ze stoje na lastnih no-OAE defenzivno politiko, sedaj pa je začel ofenzivne ak- Prav> r13-) 81 pomagajo cije proti njej, kar bo OAE spravilo v novo nevarno krizo, naj pri tem pa ne Pozabij°> kdo ako je že ni. jih je rešil in pomagal, da sto- OAE je bila do zadnjih časov zaposlena le z bojem |J1J° zopet na lastnih nogah, proti beli rasi in njeni nadvladi v Afriki. Do komunizma je ! Dokler Je Pomoc prihajala, skušala imeti nevtralne odnose. Pustila je svojim članican; ,so se klanjali in priklanjali. Ko svobodne roke, gledala pa je, da se vprašanje komunizma j80.pa Z-D- začele gledati (po ne zaplete v njeno afriško politiko. Tako so bile in s o v njjh°vo seveda), da bi nekako OAE članice, ki simpatizirajo s komunističnimi državami, Pr^0 do Proste Trgovske to-in članice, ki so še naprej ostale nevtralne. Med tem jejvarišiie (če tako hočete), so se ideja o protikomunizmu začela pridobivati veljavo. Odnos Pa v Evropi, posebno Francpzi vsake afriške države do komunizma se še danes praktično ,začeli po glavah praskati. Poravna po politiki zadnje njene revolucionarne vlade. Ako Ikojni DeGaulle, dasi moder poje ta komunizmu naklonjena, sili politika njene dežele na htik in vojak (ki je stal med levo. To seveda ni všeč marsikateri afriški državi, ki nima .vojno bolj v ozadju radi zna-simpatij do komunizma, in jo goni naravnost v antipatije jnih vzrokov), je s svojim p-do Moskve in Peipinga. Tu se začenja pretkan iagra. Moskva skuša spraviti kitajski vpliv na nič, Peiping skuša uničiti sovjetskega. Vmes je sedaj posegla še južna Afrika, ki hujska skupaj z “belimi” afriškimi režimi proti komunizmu vsake vrste. Nekatere države so že postale plen tega stanja. So prešle odkrito v protikomunistični tabor, to jih je pa zapeljalo, da so že v stikih z Južno Afriko. Takega razvoja mnoge OAE članice niso pričakovale in sesedaj zelo razburjajo nad “izdajalsko politiko” nekaterih OAE članic. To je že začelo vplivati na vse delo OAE, po- gim, ob srečavanjih. Kaj več jal takoj duhove. Po DeGaulo-vi smrti, pa je začel polagoma hoditi po njegovih lastnih potih (vsaj tako je za enkrat za soditi). Počasi opuščal staro in polagoma uvaja, nekaj njegovega, nekaj novega. Milejši in bolj prijazni odnošaji so se začeli pojavljati med Francijo in Z.D. Počasi tudi z Veliko Britanijo. Francija je imela in še ima odločilno besedo pri skupnem evropskem trgu. Najbrže radi dosedanjih investicij v istega. Zdaj je prišla h skupnemu trgu tudi Velika Britanija. DeGaule je Veliki Britaniji pri tem nasprotoval. Pompidou ne. Natančni dogovori še niso znani. V to so‘najbrže privedli skupaj Anglijo in Francijo doslej vedno spreminjajoča se vrednost evropskih valut. Ameriške korporacije, katere je tako odrival preje DeGaule, so zadnja leta spremenile načrte za kake tržne investicije v zapadni Evropi. Po-domače povedano: če hočejo zapadni Evropejci biti pri glavnih mizah le sami — dobro srečo jim — mi bomo pa hodili in v vozili po svojih potih. In tu smo zdaj. Morda se motimo (vse je mogoče), vsi, ki zdaj sodimo, da bo odslej naša Amerika zapirala počasi svoje žepe napram tudi drugim potrebam in zadevam, ki jih ima zapadna Evropa še mnogo, mnogo. To bo naši ameriški javnosti ugajalo, ki dolži zvezno vlado, da preveč potroši za varstva drugih. Doma pa nas ujeda in šči-plje inflacija, vedno večja brezposelnost in še mnoge druge težave. Na drugi strani se Te sitnosti niso še tu pred nami — hvala Bogu da niso. Ni pa neizogibno, da ne bodo, morda preje, kakor mislimo. Znajo priti, če jim svobodni svet ne bo znal preprečiti prihoda, predno se bo to stoletje končalo. Dal Bog, da bi nikoli ne prišle in da bi se jih znal svobodni svet čuvati! Dal Bog! R. VESTI Na piknik upokojencev! EUCLID, O. — Federacija Klubov slovenskih upokojencev v Ameriki priredi svoj letni piknik na prostorih SNPJ 4. avgusta. Kdor želi dobro razvedrilo, kdor se želi sestati s starimi znanci in z njimi pokramljati, naj za gotovo pride. Pričakujemo veliko rojakov in rojakinj iz Clevelanda in okolice, pa tudi iz Barbertona, Girarda in od drugod. Veliko nas bo in veselo bo! Ne vabimo samo stare, vabimo tudi mlade. Vsak je dobrodošel in vsakega bomo veseli v naši sredi. Na razpolago bo vsega po zmerni ceni. Tudi godba nam bo na razpolago, da bo bolj veselo. Pridite! Na svidenje! K. Stokel Coca-cola največja Izmed brezalkonolnih pijač se na svetu proda največ Coca-cole: sredi leta 1969 so jo v 130 državah sveta prodali povprečno 95 milijonov steklenic na dan. Pijačo je “izumil” dr. John S. Pemberton iz Atlante (Georgia) Združeno podjetje “Iskra” na tujem tržišču Združeno podjete “Iskra” je v prvih petih mesecih leta 1971 izvozilo za 5,975.000 dolarjev svojih proizvodov in tako izpolnilo planska predvidevanja, čeprav je uveljavitev na zahodnem tržišču vse težja, toda “Iskra” je najboljše rezultate dosegla prav na konvertibilnem področju. V njenem izvozu je še vedno na prvem mestu ZR Nemčija in na drugem Italia, medtem ko se je podvojil izvoz v skandinavske dežele, ki je že dosegel takšen nivo kot, izvoz v Veliko Britanijo. V zadnjih dneh je združeno podjetje “Iskra” sklenilo nekaj pogodb za izvoz električnih števcev: prve pošiljke Iraku (skupno je naročenih 45.000 enofaznih števcev v vrednosti 200tisoč dolarjev) so že na poti, ZR Nemčija je naročila 10.000 trofaznih števcev, medtem ko je združeno podjetje “Iskra” skorajda istočasno uspelo tudi na mednarodni licitaciji za dobavo 25.000 trofaznih števcev v vrednosti 600.000 dolarjev Grčiji. SKORAJ POLOVICO DOHODKA POTROŠILI V turizmu vidijo. ponekod skoraj neizčrpen vir deviznega dotoka, ki leto za letom narašča, leta 1888, družba, ki jo je začela i ne upoštevajo pa izdatkov. Res izdelovati, pa je bila ustanovljena leta 1892. Najhitrejše polnilne naprave imajo v Inagi blizu Tokia. Na uro napolnijo, zaprejo in odpremijo 72.000 steklenic Coca-cole. je lani dotok deviz od tujih turistov dosegel v SFR Jugoslaviji že 275 milijonov dolarjev nasproti 242 milijonom predlanskim, toda redko kdo se zaveda, kako obilno trošijo te devize za VOŽNJA BREZ VOZNIKA Za ublažitev gneče na prometnih cestalh snujejo tudi elektronske naprave, ki bi krmarile avtomobile, v načrtu pa so še druga vozila za hitrejšo zvezo Po statističnih napovedih bo vožnje. Glavni računalnik poživelo čez nekaj let 136 mili- tem sporoči, kdaj lahko avto jonov ali 64 odstotkov prebivalstva ZDA v gosto naseljenih pokrajinah z velemesti tesno skupaj. Do leta 1980 se bo število avtomobilov na ameriških cestah povzpelo na 125 mili- zavije na elektronsko cesto, določi smer vožnje in vpiše pristojbino na voznikov mesečni račun. Na določeno znamenje voznik izključi motor in preklopi na avtomatično jonov, kar pomeni, da se bo še .krmilo. potovanja Jugoslovanov v tujino, ki mnogo hitreje naraščajo. Podatki o tem se nikjer redno ne objavljajo, čeprav vodi Narodna banka točne evidence. Naj novejši podatek, da je lani šlo za potovanja v tujino kar 128.9 milijona dolarjev in da se je ta odtok deviz povečal v primerjavi s prejšnjim letom za 75 odstotkov, v primerjavi z letom 1968 pa celo za 150 odstotkov, je splošno presenetil. Pri tolikšni publiciteti podatkov o dotoku turističnih deviz je splošno razširjeno mnenje, da devizni izdatki za potovanja v tujino niso veliki v primerjavi z dotokom od tujih turistov. V resnici je tako, da je lani šlo 47 odstotkov vseh evidentiranih deviz od tujih turistov ali blizu polovica za stroške potovanj domačinov v tujino. Naglo povečanje teh deviznih izdatkov ima vrhu tega za posledico, da je začel ostanek turističnih deviz po odbitku deviznih izdatkov za domače turiste vidno nazadovati. Tega bi se morali zavedati tisti, ki vidijo v turizmu zgolj vir deviznih dohodkov. Poglejmo, kako so se v milijonih dolarjev gibale nekatere postavke od leta 1965. Dotok Odtok turističnih za v tujino deviz potovanja 1965 81.1 17.1 1966 116.7 34.2 1967 150.3 51.6 1968 187.7 51.1 1969 241.5 73.7 1970 275.6 128.9 Vipavska dolina se je odrezala Med devetimi letošnjimi no-vomašniki iz Slovenskega Primorja, tj. iz koperske škofije jih je bilo kar pet iz Vipavske doline. Zato je bilo kar prav, da so si izbrali za kraj svoje mašne posvetitve mogočno romarsko cerkev v Logu pri Vipavi. Pri posvečevanjskem obredu je sodelovalo nad 50 duhovnikov. Cerkev, katera spada med naj-večje na Slovenskem, je bila nabito polna. Verniki so napeto spremljali obred in so navdušeno prepevali. bo naša Amerika počasi le u. | stopnjevala že zdaj pogosto mikala iz Indokine, t.j. je Vi-jkre™P^a 2neča na mestnih u-etnama. Doma bo imela teža^ ve. Izvoza bo vedno manj. licah. Spričo tega je razumljivo, da se javnost zanima za brazom gledal po svoje na tr-1 _ . , ... . . iv ivostim Namen za vsem bi bil govsko vsiljevanje m obnaša-1 uca 11 . , .J, ., , - , lizolirati Z.D. m ustvariti nehanja ameriških tržnih korpo-;, f _______._ _ racij. Bolj in bolj je pozneje Dolga vrsta težav. Poreče Mo |VSak PretUog ki nakazuje rest domišljija, da bi le bila! Sle- tev ‘z I,rometne za8:ate' med dila bo v nekako izolacijo. Domače težave bodo zatemnile-mednarodne sitnosti. Nastati zna ozračje, ki si ga želi Moskva in z njo komunistični svet na vzhodu. Komunisti znajo še hinavsko sodelovati z zapadni-mi evropskimi državami, tako, da bi se medsebojne vezi med zapadno Evropo in Z.D. čimbolj ohlajale. Radi businesa posameznik pa tudi skupine in narodi radi nasedejo zapelji- obračal hrbet mladim Kenne-dyem in pozneje Johnsonu. Šele Nixon je nekoliko omilil položaj, da od tedaj naprej reko zopet: dobro jutro, eni dru- tem so organizirali sebno na debate v političnih organih. pa ne. Prva, ki je “kršila disciplino” in je v stikih z lužno Med Afriko je mala republika Malavi, ki njen predsednik Banda ;“8kupni evropski trg” in z njim sploh ne taji zveze s Pretorijo. Stike imata tudi republiki kontrolirajo uvoz in izvoz Mavricij in Madagaskar. Mislijo, da se bodo za stike odlo- ko “busineško” pregrajo med Z.D., Evropo in ostalim svobodnim svetom, kolikor ga je še. drugim tudi za zamisel o elektronsko krmar jenih avtomobilih v mestih. Strokovnjaki tehnične univerze v Bostonu se že nekaj časa ukvarjajo s takšnimi načrti. Prof. Breuning, ki vodi raziskovalno skupino, ne izključuje možnosti, da bo zamisel uresničljiva okoli leta 197'5. V načrtu je omrežje dvignjenih cest, na katerih bi elektronske naprave krmarile električna vozila. Ob straneh bi bile tirnice, iz katerih bi se s posebnimi ročicami opremljeni avtomobili oskrbovali z električnim tokom. Vozila bi Potem ko se dvigne pod blatnikom pritrjeni tokovni odjemnik, ki se priključi na omrežje, avto s pospeškom zavije na ustrezen vozni pas. Pred zavojem s te ceste se trole spet umaknejo, voznik pa vključi motor in prevzame krmilo. Sistem ima več prednosti. Kljub hitrosti skoraj 70 milj vozijo avtomobili v trimetrskih presledkih, trčenje praktično ni mogoče. Smerna cesta, ob razmeroma nizkih stroških zgrajena iz prednapetega betona in vnaprej pripravljenih gradbenih elementov, zavzema komaj petino prostora, potrebnega za štiripasovno cesto, hkrati pa ima dvakrat večjo zmogljivost. Zaradi električnega To bi (falTin'prliieslo^komuni- lmela avtomatična in ročna 5 Wš"ih plin?V Z krmila, tako da bi jih bilo zunaj “usmerjevalnih cest” mogoče krmariti kot navadne av-V takem duhu in okoliščinah tomobile. stični Moskvi nova polja za setve semen komunizma. Ko se avto bliža po dovozni e- bodo najbrže vozili veliki in mali narodi. Vsak bo gledal cesti, se najprej vključijo le zase. Komunisti pa bodo to lektronske naprave, ki so izkoriščali. In če pride v takih vgrajene v cestišče in ki ugo- škodljivimi primesmi. Sedanji avtomobili bi bili uporabni tudi v prihodnje, ustrezna preureditev baje ne bi bila zelo draga. Seveda je še cela vrsta načrtov za ublažitev prometne gneče v mestih. Strokovnjaki Po DeGaulovi smrti se je'0ji0iiščinah do kakega hitrega ;tovijo tehnično stanje vozila, pripravljajo majhne baterij- čile tudi republike Slonokoščena obala, Gana, Gabon, Cen-,nekaJ spremenilo in se še spre-Spopada, kaj naj pričakuje za- jče odkrijejo kakšno okvaro, tralno-afriška republika in Čad. Govori se nekaj tudi o minja. [padna Evropa in njeni narodi? usmerijo avto na posebno ce- Keniji. Ta skupina zagovarja svoje stališče S tern, da se I V juniju 1969 je bil izvoljen Bo kos. močni Moskvi? Bi se sto, ob kateri je treba odpra- po katerih bi sklicuje, da dosedanja taktika ni pokazala nobenih uspehov za predsednika Francosoke m0gla v takem slučaju umak- viti pomanjkljivost. Voznik kabinah vozili ske avtomobile, premične pločnike, stebre s tirnicami, avtomobila, ki je brezhiben, pritisne na tehnično arma- in da je treba iti po novi poti, ki naj pelje v ravnopravnost Republike Georges Pompidou. niti pred močnimi valovi komu-obeh ras, črne in bele. Bil sicer DeGaulov pristaš, mož nistične nevarnosti? Vprašan- V glavni odbor OAE je ta razvoj vbrizgal poplavo raz-' zrnernega temperamenta. Ni ja) 0 katerih je na mestu, da svo- turni plošči na nekaj gumbov, ličnih stališč, ki nekatera med njimi naravnost ogrožajo takoj razglasil in objavljal svo-hodni svet računa in jih rešuje. Js katerimi sporoči svojo spo-^tovor v pristaniščih, po obstoj OAE. Tega zaenkrat še ni treba pričakovati, kaj H jih namenov. Cernu bi razbur- dokler je čas. znavno številko in nakaže cilj kah ipd. se potniki v do nebotičnikov, naprave s smerno tirnico za vozila na zračno blazine, ki bi prevažala ljudi m re- Slovenska biserna maša v Belgradu Na praznik slovenskih apostolov sv. Cirila in Metodi j a so imeli na Čukarici, tj. na obrobju Belgrada letos izredno slovesnost. Ta dan ni tamkašnja župnija samo praznovala svoje farno žegnanje, marveč imela je tudi slovesno biserno mašo svojega ustanovnika misijonarja-iazarista g. Andreja Tumpeja. V glavnem oltarju čukariške cerkve stojita kipa sv. bratov, katera je dal pred 120 leti postaviti na oltarju Bratovšine sv. Cirila in Metoda, v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem škof A. M. Slomšek. Jubilant g. Andrej Tumpej je prav v duhu apostolata naših svetih bratov od svojega vstopa k lazaristom večinoma deloval med rojaki v diaspori v Srbiji, in sicer razen v Belgradu zlasti po raznih krajih skopljanske škofije: nekaj časa pa je deloval celo v Carigradu. Pri svojem delu je prišel mnogo v stik s pravoslavnimi brati. S svojim modrim ravnanjem je spodbil v njih marsikak neutemeljen predsodek de katoličanov. V svojem času ga je poznal ne samo ves Belgrad marveč tudi vsa Šumadija, saj je spadala v prvem času vsa pod čukariško župnijo. Veliko prijateljev ima g. jubilant tudi med nami po svetu, ki mu vsi iz vsega srca čestitamo v njegovemu velikemu jubileju. — Losos je najbolj uživana riba v naši deželi. STEFAN ZWEIG: Skrivnost, ki žge Vlak pride čez dvajset mi-nut, ga je poučil vozni red. Edgar se je stisnil v kot. Nekaj ljudi je stalo na peronu, brez posla in brez misli. Njemu pa se je otrok že sam vozi: zdelo se mu je, kot bi imel na čelu zapisano, da se je pregrešil in pobegnil. Kar oddahnil Bi je, ko je zaslišal prvo žvižganje vlaka in je ta privozil v postajo. To je bil vlak, ki ga bo odpeljal v svet. šele pri Vstopu je opazil, da velja njegova karta za tretji razred. Doslej se je vozil vedno le v prvem, in zopet je začutil, da je tu drugače, da so neke razlike, katerih do sedaj ni opazil. Drugačne ljudi je imel Za sosede kakor navadno. Nekaj italijanskih delavcev s krepkimi rokami in hrapavimi glasovi, s krampi in lopatami v rokah je sedelo njemu Nasproti in gledalo s topimi, brezupnimi očmi predse. Oči-vidno so morali med potjo težko delati, zakaj nekateri od njih so bili izmučeni in so spali v ropotajočem vlaku, z odprtimi usti, naslonjeni na trdi, Umazani les. Delali so, da bi zaslužili denar, je mislil Edgar. A ni si mogel predstavljati, koliko naj bi to bilo; zopet je začutil, da je denar stvar, ki je nimano vedno, temveč si jo je treba na nek način pridobiti. Prvič se je zavedel, da sfe' mu je blagostanje, v katerem je živel, zdelo kar samo po sebi umevno, pa vendar zijajo levo in desno od njega globoki, Črni prepadi, katerih se njegov pogled ni nikdar dotaknil. V bipu je spoznal, da obstojajo poklici in usode, da so okoli njega nakopičene skrivnosti, ki jih moreš prijeti, a jih on Vendarle ni nikdar opazil Edgar se je marsičesa naučil v tej uri svoje samostojnosti, mnogo je mogel videti iz tega °zkega oddelka z okni, ki so gledala na plan. In tiho je začelo v njegovem temnem strahu poganjati nekaj, kar še Ui bilo sreča, a vendar že začudenje nad to raznolikostjo življenja. Zbežal je iz strahu m bojazljivosti, to je ta trenutek občutil, vendar je prvič v Življenju ravnal tu doživel nekaj .resničnosti, mimo katere je doslej vedno le hodil. Sedaj prvič je mogoče °n sam postal uganka materi in °četu, kakor je bil do nedavnega svet uganka njemu. Z drugačnimi očmi je gledal skozi °kno. Bilo mu je, kot da prvič vidi vse resnično, da je neka tančica padla s stvari, ki mu Sedaj kažejo, vse, notranjost svojega namena, skrivni živec svoje dejavnosti. Hiše so letele mimo njega, kakor bi jih °dnašal veter in misliti je mo-■•'al na ljudi, ki v njih prebivajo v njih otroci, ki so se tudi tgrali do sedaj samo z rečmi, kakor on sam. Progovni čuvaji, ki so s plapolajočimi zastavami stali ob poti, se mu prvič niso zdeli, kakor doslej, le Navadne pupe in mrtve igrače, Veči, ki jih je postavil sem katerikoli slučaj, temveč je ve-^el, da je to njih usoda , njih borba z življenjem. Vedno hitreje so se vrtela kolesa in presta z okroglih serpentin v doli-Uo, vedno nežnejše v ravino. ®e enkrat je pogledal nazaj; bile so že modrikaste in zasen-čmie, tam daleč, nedosegljive, nali svetili v daljavo; ob tem pestrem pogledu mu je nenadoma postalo tesno pred prihajajočo nočjo. Podnevi se je še čutil varnega, saj so bili krog in krog njega ljudje, mogel si je odpočiti, sesti na klop ali pa strmeti v prodajalniška okna. Kako pa bi prenašal to, ko se ljudje porazgube v hišah; vsak ima svojo postelj, svoj pogovor in nato mirno spanje, medtem ko mora on z zavestjo svoje krivde begati okrog, v tuji samoti. Njegov edini jasni občutek je bila želja, da bi že dobil streho nad seboj, da bi niti minute več ne stal pod prostim, tujim nebom. Hlastno je stopal po dobro poznani poti in ni pogledal ne na desno ne na levo, dokler ni končno prišel do vile, v kateri je stanovala njegova stara mati. Stala je lepo ob široki cesti, a obdana z zelenjem in bršljanom dobro negovanega vrta ni bila vidna vsakemu očesu. Kakor blesk izza oblakov zelenja je bila ta bela, starinsko prijazna hiša. Edgar je kot tujec kukal skozi ograjo. V notranjosti je bilo vse mirno, okna so bila zaprta, očividno so bili vsi z gosti zadaj na vrtu. že se je dotaknil mrzle kljuke, ko se je v njepi zgodilo nekaj posebnega: nenadoma se mu je zazdelo čisto nemogoče to, kar je pred dvema urama smatral za lahko ih; samo ob sebi umljivo. Kako naj vendar vstopi in jih pozdravi? Kako naj prenaša vprašanja in odgovarja na njih? In ta prvi pogled, ko jim bo povedal, da je skrivoma u-šel materi? Kako naj jim dalje razloži grozoto svojega dejanja, katerega niti sam ne more več razumeti! Znotraj so se odprla vrata. Hipoma ga je obšel bedast strah, da bi mogel kdo priti in zbežal je naprej, ne da bi vedel kam. Pred zdraviliškim parkom je obstal, ker je videl tam temo in je mislil, da v njem ni ljudi. Tu bo mogoče mogel sesti in končno vendarle enkrat mirno misliti, si odpočiti in priti na jasno glede svoje usode. Boječe je stopil v park. Pred njim je gorelo dvoje svetilk in dajalo še Slaba novica za ZSSR Turčija, južna soseda ZSSR, se pripravlja na vzpostavo rednih diplomatskih odnosov z rdečo Kitajsko. ANKARA, Turk. — Turška vlada poroča, da bo obnovila redne diplomatske stike z rdečo Kitajsko v naslednik tednih. Kot se vidi, se turškim diplomatom zelo mudi, da bi zopet hodili v Peiping. Morda se je ta hitrica rodila tudi na kitajsko željo. Stvar je namreč v tem: Ker je sovjetska diplomacija po svojem sistemu in tradiciji zelo zaprta, je čas ustvaril ob robu Sovjetije celo vrsto diplomatskih kuhinj na obeh straneh železne zavese. Med prvimi je bil Dunaj, potem je sledila Varšava, zadnja je prišla na vrsto Bukarešta, sedaj pa še Ankara. Kitajska bo torej dobro založena s postojankami, odkoder bo dobivala novice, resnične in namišljene, o političnem položaju v Sovjetiji. Pri tem je treba vpoštevati še tole: Kremelj ne oporeka notranji politiki romunskih komunistov, ki jih vodi Ceausescu, hudo se pa jezi nad romunsko zunanjo politiko, ki je od meseca do meseca bolj “nevtralna”-Saj se Ceausescu ni brez razloga tako dolgo mudil v Ameriki in na Kitajskem. Diplomatski svet trdi, da je ma teh potovanjih pomagal postavljati stebre za bodoče stike med Kitajsko in Ameriko, za kar lahko računa na ameriško hvaležnost. Moskva pritiska-na Romunijo, da naj se tesnejše poveže s Co-mecon, gospodarsko skupnostojo Sovjetije in satelitov. Na sestanku Comecona pretekli teden so se Romuni temu uspešno upirali. Ceuasescu se zaveda, da bi mu bile zvezane roke tudi v mednarodni politiki, kakor hitro bi bila Romunija gospodar- sko popolnoma odvisna od Comecona. Pri svojem odporu Moskvi računa na podporo tistih, ki jim dela usluge. Nixon je že rekel, da bo dal Romuniji vse trgovske ugodnosti, ki jih imajo dežele na podlagi “klavzule o največji ugodnosti”. Sedaj je prišel še Peiping in bo dal Bukarešti moralno oporo preko Ankare, ki že sama po sebi bolj simpatizira z Bukarešto kot z Moskvo. icDonsiell Dojigias se na Isoji za svojo bodočnost LONG BEACH, Kalif. — Nevarnost konkurza, ki. grozi letalski tovarni Lockheed, je spravila ob dober glas vso letalsko industrijo češ, da je “prekapita-lizirana”, t.j. da je tvegala prevelike investicije. To čuti tudi podjetje McDonnell-Douglas, ki gradi letala DC-10. Da se obdrži nad vodo, mora tovarna prodatti v prihodnjih letih 438 letal DC-10. Do sedaj je dobavila še le dve letali družbam Panameri-can Lines in United Airlines. Naročenih ima šele 135 letal DC-10, za 120 letal ima pa opcije, torej skupaj 255 letal. Ali bo mogla prodati planirani ostanek, to je zanjo življenske važnosti. Letala DC-10 so planirana za 345 potnikov, toda opremljena bodo zaenkrat le s približno 250 sedeži. Vse kaže, da bodo letalske družbe kmalu zasičene z letali,' kajti letalski promet se ne razvija tako, kot so upali. V letalski promet so namreč vse preveč vdrli, recimo, “potniki tretjega razreda”, ki jim je bolj do cenene vožnje, kot pa do udobnega potovanja. Letalske družbe so računale s potniki, ki si lahko dovolijo več stroškov za polete. Težnja k cenejšim poletom se je pokazala že pred par leti, letos se pa nadaljuje. Comecon sklenil integracijo VARŠAVA, Polj. — Pretekli teden je zasedal “Svet za vzajemno gospodarsko pomoč” ali kratko Comecon. V njem so povezane Sovjetska zveza, njene satelitske države v Evropi in Mongolija. Na zasedanju pretekli teden so sklenile, da se bodo gospodarsko med seboj tesneje povezale, če ne kar spojile. To naj bi se izvedlo postopno v času 15 do 20 let. Uvedle naj bi tudi skupno zamenljivo valuto. Izgleda, da je Romunija, ki se upira pretesni povezavi v svojem odporu vsaj delno uspela. V zaključnem poročilu zasedanja, na katerem je zastopal Sovjetsko zvezo sam A. Kosygin, je navedeno “spoštovanje za državno suverenost, neodvisnost, narodne koristi in neumešava-nje v mednarodno politiko drugih držav”. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! ki si jo je ogledal, od tam pa v jtoplote, pa tudi blago, ki bi se Bodimo za naše moštvo! CANTON, O. — Predsednik Nixon, ki je prišel sem v petek na dopolnitev dvorane slavih nogometašev, je dejal, da je “njegovo” moštvo “naša dežela”. “Veliko je, da smo vsak za svoje moštvo — in veliko je za Amerikance, da smo za Ameriko do konca,” je poudaril predsednik ZDA. “V duhu ameriškega nogometa, bodimo vsi za naše moštvo. Bodimo za našo deželo!” je pozval predsednik Nixon vse svoje rojake in rojakinje. Predsednik je priletel na letališče Akron-Canton, kjer ga je pričakalo okoli 12,000 ljudi. Pozdravil ga je guverner J. J. Gilligan ter župana Akrona in Cantona. S predsednikom sta priletela v njegovem letalu sen. W. B. Saxbe in kong. Frank T. Bow. V avtomobilskem sprevodu se je predsednik peljal do Dvorane slavnih poklicnih nogometašev, Spominski avditorij v Cantonu na slavnostno večerjo. Predsednik je ostal v Akronu preko noči, v soboto je odletel v Ottumwo v Iowi, kjer so končali in slovesno predali v rabo sistem nadziranja poplav reke Clariton, katerega gradnja je stala 2 bilijona dolarjev. Od tam se je predsednik vrnil v Washington. Predstavniški dom izglasoval jamstvo za Lockheed družbo WASHINGTON, D.C. —Predstavniški dom je v petek izglasoval s 192:189 predlog za podelitev jamstva zvezne vlade za 250 milijonov posojila Lčock-heed Aircraft družbi, ki je pred časom zašla v finančne težave. Senat bo glasoval o predlogu danes. Ker je tam proti podelitvi takega jamatva močan odpor, je precej dvomljivo, kako se bo Senat odločil. železniški hladilni vozovi za dvojno rabo CHICAGO, 111.— V hladilnih vozovih na železnici prevažajo blago, ki je v nevarnosti, da bi se pokvarilo zaradi Moški dobijo delo Pleskanje! Za vseh vrst pleskanja (barvanja), zunaj in znotraj, po nizkih cenah kličite tel 391-6582 po 5. uri popoldne. -(149) samostojno mlademu listju pošasten, voden blesk prozorno-zelene barve; dalje zadaj pa, kjer je moral po gričku navzdol, je ležalo vse kot ena sama topa, črna in kipeča masa v begajoči temi prezgodnje pomladne noči. Edgar se je sramežljivo splazil mimo nekaj ljudi, ki so sedeli v krogu svetlobe in se pogovarjali ali pa brali. Toda tudi zgoraj v senčni temi nerazsvetljenih poti ni bilo miru. Vse je bilo napolnjeno s tihiip, potuhnjenim žuborenjem in govorjenjem, ki se je na gosto prepletalo z dihom vetra med gibljivim listjem, s šumenjem oddaljenih korakov in s šepetanjem zadržanih glasov, ki so imeli sladko strasten, vzdihajoč, strahu stokajoč prizvok, ki je mogel prihajati hkrati od ljudi in živali in nemirno speče narave. Nemir, ki je tu dihal, je bil nevaren, prihuljen, 'skrit in plašeče zagoneten, kakor podtalno gibanje v gozdu, najbrže v zvezi s pomladjo, a je otroka, ki si ni vedel pomagati, zelo preplašil. Ponižno se je stisnil na klop tam v zevajoči temi in .skušal sedaj premisliti, kaj naj doma pove. Toda mis- v. ■ • i -i 14-1 li so mu sproti uhajale, še pre- jemu pa je bilo, kot da leze ^ g. ^ mogei katero osvojiti tam kjer so se počasi izgubljale v meglenem nebu, njegova lastna otroška leta. BEGAJOČA TEMA Ko se je v Badenu vlak usta-’ vil, se je Edgar znašel sam na Peronu, kjer so že ugašali lu-m in so se rdeči in zeleni sig- in nehote je moral le prisluškovati pritajenim zvokom, skrivnostnim glasovom teme. (Dalje prihodnjič) ' Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! utegnilo pozimi pokvariti zaradi— mraza. MALI OGLAsT Hiše naprodaj Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici. Kličite 381-2705 • (149) Naprodaj Po ugodni ceni prodam novi šivalni stroj švicarske znamke “Elna Special”. Oglasite se na 5904 Prosser Ave., ali kličite 431-6749 -(146) Hiša naprodaj Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h. Lastnik 481-6859. ________________________(148) V najem Oddamo 3 sobe, kuhinjo in kopalnico, zgoraj, v st. clairsju okolici. Za pojasnila kličite: 361-4688 '_____________ -(146) Naprodaj Dva lota 50 x 160 čev. vsak na Idlehurst Drive blizu Char-don Rd. $6000 za oba. Dva lota Vsak po en aker, naprodaj blizu Highland Rd. $5500 za vsakega. STREKAL REALTY 481-1100 405 E. 200 St. (145) V najem 4-sobno stanovanje .s kopalnico, spodaj, lep vrt, se ugodno odda starejšemu paru na W. 17 St. pri Willey Ave. Kličite. 449-0875 -(146) Sobo oddam Lepo spalno sobo oddam treznemu moškemu, najraje Slovencu, na Arcade Avenue v Collinwoodu. Kličite IV 1-3448 po 4. pop. _______________________ (146) Zdravniški urad na St. Clair Ave. in Addison Rd. je na razpolago za takojšnji prevzem ali nakup opreme in pohištva. Kličite 361-8195, od 1. do 5. popoldne. x (WFM) Hiša naprodaj 6-sobna zidana, kolonialna, garaža, v Euclidu od E. 222 St. Kličite 951-4542 ali 943-4518. -G45) Hiša naprodaj Enodružinska, 5 sob, 4 garaže, trgovina spredaj, blizu sv- Lovrenca na E. 78 St. Proda se poceni zaradi smrti. Ml 1-5985 (145) Hiša naprodaj Enodružinska 5-sobna hiša je naprodaj na 1015 E. 66 . St. Kličite 881-4674 _______________________-(147) V najem Tri neopremljene sobe zgoraj za eno žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 St. zgoraj, spredaj, apt. št. 3. x(MWF) Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clnir /Vv katero smo storili v Park Lake, swimming pool & rec. jtrenotku razburjenja ali stra-rm. $52,500. Very low main, in well hu, spoznamo šele pozneje, da je slabo, in sicer zajedno s sredstvom, potom katerega bi se mu bili lahko izognili. Bili smo lepi in pazili nismo na to in prepozno si pravimo: “Zakaj run bldg. Covered prkg. space. By Owner. , 784-5140 (146) WHEELING — BY OWNER ; 3 yr. old raised ranch, 5 bd., 3 ba., fam. rm., WW crptg., cent air. 2% c. gar. w-elec. eye, Extras. Immed. 'pisem storil tako?” Nasprotno occ. Lo $40’s also Owners Wheeling ' ženske redkeiše neče raised ranch 3 B.R., 2 ba., fam. rm., ,pa vas zensK^e reaKeise pece sew. rm., gar. fenced, yd. Extras, ivest, kajti vaši zločini so zlo- $33,900. 40 Redwood Off Dundee. Jčini drugih, vi svojih napak ne zakrivite same.” Louis Majer Shoe Store 6410 Sf. Glair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 - Tel, 391-0564 VELIKA RAZPRODAJA METNE IN VSAKOVRSTNE DRUGE OBUTVE TER TORBK traja še do sobote, 7, avgusta Izkoristite 20 do 50% popusta pri poletnem obuvalu in 10% popusta pri drugih nakupih. Vašega obiska bomo veseli, tudi če sedaj nimate potrebe za nakup! MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE AVGUSTOVSKA RAZPRODAJA ki je pravzaprav FBM VELIKA razprodaja v življenju naše trgovine! Naša trgovina s pohištvom je še mlada, samo 68 let stara! Videli smo vse različne dobe časa, skozi katere je šla naša zemlja! Živeli smo v vseh teh letih z Vami; pomagali smo Vam, kolikor smo mogli, bili smo vsa ta leta pošteni z Vami; in leta naše preiskušnje smo Vam dali, da bi Vam lahko pomagali, da kaj prihranite pri našem kvalitetno prodajnem blagu! VSAKA AVGUSTOVSKA RAZPRODAJA PRI GRDINO-VIH Vam prihrani denar, posebno pa še letos, ko smo znižali cene za naše stare odjemalce in prijatelje! ♦ V nadaljnih naših oglasih Vam bomo pokazali cene, ki Vam bodo v teh težkih dnevih pomagale, da prihranite! A. Grdina & Sons FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS 15301 Waterloo Road KE 1-1235 Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9. zv. V torek in soboto do 6. zv. — V sredo zaprto. MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE Žalujoča DRUŽINA Cleveland, O. 2. avgusta 1971 V blag spomin OB 21. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC Anton Chandek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950 21. let je že minilo, odkar si, dragi, šel od naš, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.