Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-fajo. Neirankovana pisma se ne spre-|ema)o. Cena listu znaia ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man] premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K VSO. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Oorici, ulica J Vet-turini it. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica it. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgart! v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 14. junija 1911. 24. Številka. uri S. L. S. H Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem slavi spet vesel dogodek! Jasno je govorilo ljudstvo! Številke govore tako razločno, da mora vsakdo sprevideti, da solčna Goriška ni dostopna idejam liberalnih agitatorjev. Vesel do- Kar Številke godek je to in mi in z nami ogromna večina našega ljudstva se tega veselega dogodka veselimo! Ljudstvo na Goriškem je politično zrelo, zna razsoditi, kje so res prijatelji njegovi. Nismo dvomili o tem niti pred volitvijo ! Pred štirimi leti so pisali nasprotniki: Zadnjikrat so zmagali klerikalci! A danes morajo poročati, da smo premagali letos še lažje nasprotnike kakor pred štirimi leti. Ljudstvo je hvaležno svojim zastopnikom. Dr. Anton Gregorčič, ta naš voditelj je spet izvoljen in poklican v državni zbor! Pa saj drugače ni moglo biti! Zaman je bilo vse blato, katerega so vanj metali nasprotniki. Zaman vse klevete! Kot dosedaj vedno, ostal je tudi sedaj zmagovalec! Mož ljubezni do slovenskega naroda je dobil za neosno-vane žalitve najlepše zadoščenje! Slava zvestim njegovim volilcem na Kanalskem, na Tolminskem, na Kobariškem, na Cerkljanskem in na Bovškem! Josip Fon neumorno delujoči zastopnik goriške okolice v bivšem državnem zboru je spet izvoljen. Goriška okolica je govorila! Liberalni kandidat Kocijančič je ostal za našim Fonom za več sto glasov. Tako je prav! Ljudje so šli z ognjem navdušenja v boj za Fona. Tako je naš kandidat priljubljen v naši lepi okolici, da je vsak protikandidat nemogoč. Dobili smo poročila z raznih volišč, kako je ljudstvo vsklikalo veselja na čast našemu Jos. Fonu. ko je zaznalo za izid volitev'. Čast okolici! Dr. Hinko Stepančič, naš kandidat za vipavsko-kraški okraj sicer ni zmagal, a tudi nasprotnik ni njega premagal, marveč se bodeta še enkrat skusila. Ožja volitev bo namreč med dr. Stepančičem in tržaškim liberalnim advokatom dr. Gregorin, ki je z vso gotovostjo upal. da zmaga vže prvikrat. A ni šlo. Svita se na Krasu! Boljša bodočnost se obeta naši stranki tudi tam. Zato pa toliko odločnejše v boj za našega Stepančiča prihodnji torek dne 20. t. m. Vsi na volišče! Izbojevati bo treba tudi ta boj! Na noge. Kraševci! Dva poslanca uže imamo! Dobiti moramo še tretjega, vipavsko-kraškega! Na delo možje! Sicer pa: Slava volilcem! Liberalci in socialisti. Tržaška tetka — pravijo ji navadno „l;dinost“ — koketira s socialnimi demokrati! Ne bo nič! Je presta-rikasta in pa — socialni demokratje imajo dober spomin! Oni so 1. 1907 pri državnozborski volitvi na Krasu in I. 1908 pri deželnozborski volitvi odločili zmago za kandidate narodno-napredne stranke. Ta Gabrščekova stranka je za ' *}o volitev 1. 1908 sama iskala pouči pri socialistični stranki ter je dr. reo izročil zastopnikom jugoslovanske ocialne demokracije pismeno izjavo, Ja bo napredna stranka podpirala delavske težnje, oziroma delavsko stranko. A kaj se je zgodilo? Po volitvah je „Soča“ utajila vsak pomen socialističnih glasov in potem strupeno naskočila stranko samo. Ko ni Gabršček po dokončanih volitvah več potreboval socialističnih glasov, je v „Soči" 14. januvarja 1909 napadel na nečuven način socialne demokrate. Klical jim je: Vsi mokrači mi ne morejo dati v 20 letih toliko zaslužka, kolikor so me doslej nasamarill. in to zasebniki kakor njihove strankine organizacije. Še zdaj širijo edino le take svoje organizacijske pravilnike, katerih mi niso plačali in ne mislijo plačati. .Mokrači: plačajte, kar ste dolžni, pa pojdite in ne prikažite se mi več! V naslednjih odstavkih je Gabršček imenoval socialistične nauke ..Tumove blazne" nauke, socialistično zastavo ..rdečo zastavo brezdomovinstva". Na te napade je odgovoril socialistični ..Delavski List" ter končal svoj članek z besedami: Poudarjamo, da ni mogoče nikako paktiranje z narodno-napredno stranko in tudi ni mogoč sploh resen razgovor z njo, dokler jo vodijo možje, ki jim ne gre nobena vera! Zastopnikom stranke, ki so tako nesramno prelomili dano besedo, ne gre nič drugega nego odgovor: Punica fides — nulla tides. Zdaj se bližajo zopei državnozborske volitve. Na Krasu kandidira zviti advokat dr. Gregorin pod zastavo „nadstrankarstva“. a je v resnici liberalni kandidat goriške narodno - na- predne stranke, ki dela za njegovo izvolitev na vse kriplje. Ker pa ni izključeno, da pride do ožje volitve, pri kateri bodo eventualno odločali socialisti, za to se je začela „l;dinost“ sramežljivo bližati socialnim demokratom. S Krasa je objavila to-le vest: Socialni demokratje bi radi lovili slovenske delavce s svojimi socialnimi nauki, proti katerim tudi mi nismo... Tako je torej ta reč! Tetka si je dela na glavo rdečo čepico In koketira z „rdečimi bratci"! Ali ji pojdejo socialni demokratje zopet po kostanj v ogenj, kakor I. 1 ‘JOS ? Ne verujemo! Od moštva in razsodnosti voditeljev socialno-demokratične stranke pričakujemo, da ne bodo več delali slovph9Ko var&doM 'e^sa IZIP VOLITEV V (50RAN IZIP VOLITEV V (SORIŠKI OKOLICI Občine L. 1911 L. 1907 Dr. Gregorčič Vrtovec Černe Raztrešeni glasovi Dr. Gregorčič Dr. Gruntar Ajba 145 6 1 176 62 Anhovo 107 21 — 279 17 Avče 82 9 1 104 11 Banjšice 63 15 — 148 3 Bate 59 9 — 135 35 Bovec 61 31 27 176 139 Breginj — — — 64 75 Cerkno 400 54 23 645 328 Čezsoča 35 17 4 53 59 Deskle 54 3 1 104 54 Drežnica 100 7 — 120 6 Grahovo 287 77 21 1 299 238 Idrsko 41 10 80 26 Kal 149 39 182 155 Kanal 179 68 11 249 134 Kobarid 27 84 60 141 Kred 44 44 95 64 Libušnje 153 20 3 255 23 Livek 48 10 7 7 83 43 Log 66 — 6 113 17 Lokovec 104 . 14 1 296 25 Sv. Lucija 219 43 23 360 153 Ponikve 78 34 — 176 52 Ročinj 23 17 1 117 48 Sedlo — — — 65 17 Soča — — — 7 53 Srpenica 13 3 1 20 32 Šebrelje 88 7 — — 162 10 Šentviškagora 84 19 16 153 131 Tolmin 127 262 2 385 328 Trenta 37 — — 49 Trnovo 18 6 — 37 32 Volče 104 16 — 225 62 Žaga 1 — 33 71 Skupaj: dr. Gregorčič 2995, Vrtovec 946, Černe 150, raztrešenih 3. Izvoljen dr. Gregorčič z nadpolovično večino 947. IZIP VOLITEV NA KRASU L. 1911 L. 1907 Občine Dr. Stepančič Dr. Gregorin Kopač Razstrešen! glasovi Dr. Laharnar Dr. Gregorin 1 ŠtrekelJ Kermolj Ajdovščina 44 138 4 38 113 _ Avber 12 45 5 7 117 Berje 30 6 27 52 7 32 2 Brestovica 29 12 77 58 — 98 — Černiče 194 97 3 226 — 128 — Dol-Otlica 106 18 — 169 — 13 — Dutovlje 30 77 8 46 58 73 — Gabrije 28 54 — — 43 — 84 — Gabrovica 38 8 3 63 — 3S — Gojače 39 65 1 46 — 46 — Gorjansko 41 20 54 — 28 — 119 11 Kamnje 90 5 1 100 — 15 — Kobjeglava 17 21 — 53 — 56 — Komen 160 108 59 130 — 246 — Kopriva 23 20 23 41 7 38 — Sv. Križ 75 134 18 262 2 173 — Lokavec 89 72 1 81 — 117 — Lokev 2 128 13 11 212 — — Mavhinje 5 76 72 — 5 — 168 — Nabrežina 37 55 306 8 87 17 208 Naklo 98 2/9 42 — S7 51 289 13 Pliskovica 93 27 9 — 127 16 17 — Povir 69 54 37 40 150 — 23 Repen 24 78 32 — 67 5 111 - Rihenberg 203 262 3 4 298 — 221 — Rodik 23 60 1 — 23 70 “ 6 — Selo 31 — 28 — 32 — 44 — Sežana 10 206 34 — 79 180 12 37 Skopo 7 34 30 — 7 5 96 — Skrilje 76 27 11 — 115 — 38 — Slivno 1 4 57 — 2 — 70 — Sempolaj 1 9 82 — 3 — 93 — Škrbina 50 8 42 — 61 — 70 Šmarje 72 96 8 — 101 149 — Štanjel 60 43 3 — 110 — 93 — Štjak 109 47 3 1 93 2 74 — Štorje 5 133 6 — 2 84 63 — Temnica 140 13 65 3 129 8 127 S Tomaj 79 o7 23 — 117 62 — — Velikidol 70 8 5 — 85 — 5 Vojščica Vrtovin 74 60 5 44 6 — 50 83 — 43 58 — Zgonik Velike Žablje 47 28 95 48 78 4 — 31 53 129 53 Skupaj: dr. Stepančič 2540, dr. Gregorin 2806, Kopač 1284. Ožja volitev med dr. Stepančičem in dr. Gregorinom. Občine L. 1911 L. 1907 Fon Kocjančič Dr. Tama Raztrešeni glasovi Fon Gabrijelčič ŠtrekelJ ** M e 1 St. Andrež 116 40 93 163 28 6 105 Bilje 126 60 27 7 151 29 35 35 Cepovan 85 39 — — 102 99 Dornberg 246 132 2 1 360 23 8 St. Ferjan 259 67 3 3 167 45 161 Grgar 85 17 4 3 98 2 104 Kojsko 373 179 7 — 358 402 47 Miren 133 102 58 — 219 106 3 59 Opatjeselo 141 56 3 — 177 35 89 16 Osek 115 46 — — 133 1 44 Ozeljan 39 116 — — 40 88 61 St. Peter 147 89 3 134 118 36 9 Po d go ra 190 150 189 3 263 133 44 215 Prvačina 90 63 — 52 112 74 Renče 68 53 1 — 164 155 13 Solkan 230 120 146 — 291 118 49 56 Sovodnje 150 20 40 — 172 50 20 23 Šempas 60 62 — — 110 54 50 Gor. Tribuša 63 14 — 2 9 1 103 Trnovo 96 32 9 — 1.90 10 67 1 Vogrsko 116 51 — 2 152 33 Vrtojba 141 17 155 — 143 62 175 99 Skupaj: Fon 3069. Kocjančič 1625, dr. Tuma 740, raztrešenih 21. Izvoljen Fon z nadpolovično večino 341. tlake tržaškim in goriškim liberalnim glumačem, ki proglašajo socialistične nauke danes za „blazne“, jutre pa nimajo nič proti njim, da bi lože socialne demokrate zopet „nasamarili“. Naklo-Divača — Presenečenje ! Učitelji so agitirali po Barki, Va-tovljah, Škocijanu, Motovunu in Nakle m s tem, da je dr. Stepančič Divačanom obljubil, da bo Divača ločena od občine Naklo. Dr. Stepančič ni Divačanom nič obljubil; pač pa je pre -dočil Nakelcem (Barka, Vatovlje, Ško-cijan, Motovun), da se morajo do sedaj edino njemu zahvaliti, da niso od Divače v že ločeni in da uživajo še vedno toliza-željene dobrote, izvirajoče iz skupnosti z Divačo. Kakor Nakelci dobro vedo, je bita zadeva vže v juridičnem odseku. Isto tako vedo, da je bilo takratno razpoloženje zbornice za Divačane in proti Nakelcem ter da samo zaradi tega ni prišlo še do katastrofe za Nakelce, ker je ostala cela zadeva dosedajšenerešena v rokah dr. Stepančiča. Dr. Gregorin ni v zbornici niti odprl ust na k orist Nakelcem, dasi jim je obljubil da bo delal proti ločitvi. On je rajši zapustil zbornico, ker je vedel, da ne bo njegova obljuba nič pomagala. Sedaj njegovi agitatorji zopet slepijo volilee, toda Nakelcem bodi povedano, da beseda dr. Gregorina sploh nič ne velja v zbornici, ker je ud manjšine, pač pa velja beseda dr. Stepančiča, ker je ud odloč u j oče večine, Dr. Stepančič ve dobro, da bi si pridobil vse Nakelce brez izjeme, ako bi jim obljubil, da ne bodo ločeni od Divače, toda kot poštenjak on ik more napraviti takšne obljube, ker zadeva ni samo od njega odvisna, marveč od večine dež. zbora. On more le povdarjati, da njegova beseda ima večjo močnegoona dr. Gregorina in da je nj ego v a zasluga da se delitev ni vže vršila. Dr. Stepančič se je pokazal tedaj dejanskega prijatelja Nakelce m in menda nimajo Nakelci nikakega povoda dvomiti o tem, da jim bode mogel samo on — bodisi, da pride (ako bi vže moralo priti) do delitve ali ne — tudi v bodočnosti v vsakem oziru najbolj pomagati. Najboljši dokaz, da ni dr. Stepančič Divačanom nič obljubil, je izid volitve v Divači, kjer je dobil dr. Gregorin večino, najbrž ker se skrivaj Divačani nanj zanašajo in ker je on skrivaj baje za delitev! Mi si drugače ne moremo tolmačiti, da bi bili dali Divačani dr. Gregorinu, ki se je baje izrazil, da Divačani nimajo nobenega moža, kibibilsposobcn za župana, več glasov, kakor dr. Stepančiču! Kje bi bila značajnost?! Nakelci! bodite tedaj oprezni, ne dajte se mamit od učiteljev — vaših skrivnih sovražnikov, ter zaupajte le onemu, o ko jem vest e, da Vam je do sedaj edini pomagal in o kojem lahko tudi upate, da Vas v bodočnosti ne bo zapustil, in taje dr. Stepančič. Popravite tedaj storjeni greh in volite dne 20. t. m. enoglasno V a-šega in sploh kmečkega in ljud-s ke g a p rij ate 1 j a d r. S t e p a nči č a ! Politični pregled. Črnogorci mobilizirani. Dunajski vojaški krogi so dobili poročila, da je v Crnigori že 30.000 mož pripravljenih na vojsko. V Črno-goro so že prišli tudi vsi Črnogorci iz inozemstva, lako da bo v slučaju vojske s Turki razpolagala Črnagora s 50 do 60 tisoč možni. Drobne politične vesti. Bivšega turškega sultana Abdul Hainida nameravajo spraviti na Ogrsko. V to svrho se nahaja baje že več časa pooblaščenec turške vlade v Budimpešti, da nakupi na Ogrskem posestvo, na katerem bo bival bivši sultan. — Vstaja v Albaniji ni še udušena, marveč se še vedno bolj širi. Orožje dobivajo Albanci od Italijanov. — Na rusko turški meji se zbira mnogo ruskih vojakov. To je provzročilo v Turčiji razburjenost. Rusi trde, da se to zbiranje vojaščine zgodi le zarad vojaških vaj. — Historični iz-prevod povodom kronanja angleškega kralja se bode vršil v Londonu dne 22. t. m. Mesto ima že sedaj praznično lice. — Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i S č e": V nabiralniku v velikem semenišču 2 K 30 v; Anion Mervič, Prvačina 20 vin.; Nekdo iz Št. Ferjana 30 vin.; Ivan Bizalj, Podsabotin 20 vin.; na predlog predsednika volilnega shoda g. Frančišek Perko se je nabralo v gostilni g. Jožefa Gorjanc 8 kron 74 vin., in ravno toliko za slovenski vrtec na Hlančali; BI. Grča, župnik v Šempasu, 3 K, Ana pl. Gvozdanovič 20 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l Za „A I oj z i J e v Išče": Faganelj Josip, Šempas 30 vin. Domače in razne vesti. Ožja volitev v sežansko-komou-sko-aj(lovskem okraju. Kakor je razvidno iz izidov volitev v posameznih občinah sežansko-komensko-ajdovskega okraja, je postala v omenjenem volilnem okraju potrebna ožja volitev med kandidatom S. L. S. dr. Stepančičem in med liberalcem dr. Gregorinom. Volilcem omenjenega volilnega okraja kličemo vsled tega v spomin to, kar je pisala pred kratkim tržaška »Edinost", namreč da Štrekelj ni mogel na Dunaju za Kraševce ničesar doseči zaradi tega, ker je bil osamljen. Kakor dokazuje izid včerajšnjih volitev v naših Gorah in v 'ki okolici, kjer sta bila z veliko večino izvoij^ kandidata S. L. S. dr. Gregorčič in Josip Fon, bode dr. Gregorin, ako bi ga izvolili državnim poslancem, na Dunaju na istem stališču, kakor je bil Štrekelj: on bode nam reč osamljen. Ako hočejo torej Kraševci in Vipavci sebi dobro, naj ne oddajo pri ožji volitvi svojili glasov dr. Gregorinu, ki bode osamljen in ki ne bode mogel zaraditega za nje nič storiti, marveč volijo naj dr. Stepančiča, ki bode v družbi svojili dveb tovarišev dr. Gregorčiča in Josipa Fona za-nje lahko veliko dobrega storil. Zatorej volilci sežansko-komensko-ajdovskega okraja! svetujemo Vam v Vašo korist, da greste prihodnji torek, dne 20. t. m. vsi na volišče in da oddastc svoje glasove za kandidata S. L. S. dr. Hinko Stepančič o. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. Mesto Gorica Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici 1166, ital. liberalec Ussai 1792, mazzinijanec Benco 283, socialist Gosetti 244, Nemec Kropsch 150 in ital. kršč. soc. Ulm 120. Absolutna večina znaša 1878. Potemtakem pride slovenski kandidat dr. Franko v ožjo volitev z laškim liberalcem Ussahjem. Od 3755 oddanih po komisijah pri-poznanih glasov pride na kandidata; Usaj 47'72 odstot., dr. A. Franko 31'05 odstot., Benco 7 53 odstot., Gosetti 6-49 odstot., Kropsch 3 99 odstot., Ulm 319 odstot. — skupaj 99-97 odstot. -j- 0-03 odstot. zgubljenih na tisočinkah je 100-000. Državnozborska volitev v Goriškem mestu. — Izid včerajšnje državnozborske volitve v Goriškem mestu je Italijane hudo poparil. Neizrečeno jih pije dejstvo, da je prišel slovenski kandidat v ožjo volitev z italijanskim liberalnim kandidatom Ussajem. Slovenci smo torej včeraj dokazali, da smo v goriškem mestu važen faktor, s katerim je ireba že danes resno računati. Postavili smo pred svetom italijanske liste in sploh ilalijanske kričače bobnajoče v svet, da je Gorica »pretta-mente italiana", na laž in s takim vspehom smo za danes popolnoma zadovoljni. Volitve v Furlaniji. V červinjan-sko-tržlškem okraju jc izvoljen dr. Bu gatto, v gradiščansko - korminskem okr. pa dr. Faidutti. Izid volitve v Trstu. V I. vol. okr v Trstu je potrebna ožja volitev med socialistom Pittonijem in ital. lib. Menesinijem V II. vol. okraju pride dr. Rvbaf v ožjo volitev z ital. lib, dr. Gasserjem. V Ul. vol. okraju jc izvoljen ital. lib. Pittacco. V IV. vol. okraju bodo ožja volitev med socialistom Olivo in ital. lib Braidottijem. V tržaški okolici ima dr. Rybaf veliko večino. Državnozborske volitve na Kranjskem. — Na Kranjskem je pri včeraj šnjih volitvah dobila Slovenska Ljudska Stranka od II kranjskih poslancev 10 poslancev, ki so izvoljeni z veliko ve čino, v I.J ii b I j a n i je liberalni k a n d i d a t d r. R a v n i k a r v o ž j volitvi s kandidatom S. L. S. dr. Gregorič c ml Državnozborske volitve v Istri. Izvoljeni so prof. Mandič, prof. Spinčle in dr. Lnginja v hrvatskih volilnih oltrn-jih. V I. ital. vol, okr. jc potrebna ožja volitev med kršč. soc. Spndaro in med lib. Bennati, v mestu Pulj jc potrebna ožja volitev med ital. 11 b. d r. Rizzijem in med hrv. kandidatom dr. L a g i n j o. Glavna volilna komisija v Pod gori js. dognala sledeče podatke: Fon 3072, Kocjančič 1627, dr. Tuma 741, raz cepljenih 30.|Absolutna večina 2736. Fon dobil 336 glasov nad absolutno večino Liberalna »Glavna" posojilnica 1 porotniki. V soboto ponoči je kon c irotna obravnava v zadevi kon-kurz. ljubljanske liberalne »Glavne" posojilnice, ki Je (rajala ves itiinoli teden. Dr. Hudnik Matija se je spoznal krivim pregreška kride in hudodelstva goljufije in je bil obsojen na 3 leta težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdiin ležiščem vsakega čert leta. Franc Jošt se je spoznal kri' vini hudodelstva napeljevanja k goljufiji in je bil obsojen na dve leti težke ječe, poostrene s postom, temnico in eno dnevnim trdim ležiščem vsakega četrt leta. — Dr, Hudnik in Franc Jošt nosita tudi vse pravdne stroške. Vsi drugi obtoženci so bili oproščeni. Povodnji. - Vsled velikega deževja zadnjih dr.i sta prestopila na več krajih Birsa in Idrija strugo ter napravila na polju pri Moši, Koprivi, Sv. Lovrencu in Verstt veliko škodo. Dopusti ob žetvi c. kr. deželne brambe leta 1911• so se določili sledeče: Deželno brambovski polki št. 3, 4, in 2 7 od 29. junija do 19. julija, deželno brambovski polk št. 26 od 3. do 23. junija. Poneverjenje. Preddelavec Deja-kove zaloge pive v Trstu Franc Švagelj je iztirjal od neke stranke za Dejaka I92 kron in pobegnil. Vrl češki narodnjak. Te dni je umrl v Plznu ces. svetnik Adolf Elsner ter zapuslil 400.000 K v češke narodne in dobrodelne sv;lie. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Hrvatska čitaonica" s sedežen v Roču (pol okr. Koper). Obsojeni ponarejalec denarja. — Graško porotno sodišče je obsodilo na tri mesece trde ječe 19-letnega delavca Frana Tommasini iz Nimisa blizu Vidma, ki je bil obdolžen, da je iz svinca napravil 10 komadov niklovih desetic, od katerih je 4 razpečal. Procesija sv. Rošnjega Telesa se bode jutri vršila po navadnem vspo-redu. Procesija prične ob 8. uri zjutraj. Priporočamo udom slov. kat. del. društva, da se polnoštevilno udeleže procesije. Slovesno posvečenje nove kapu-olnske oorkve v Gorici se bo vršilo dne 18. t. m. Prične se zjutraj ob 8. uri. Najprej se posveti cerkev, in nato veliki oltar, končno sledi pontifikalna sv. maša. Obred posvečenja izvrši ob asistenci duhovščine nje ekscelenca prevz. msgr.^r. Frančišek Sedej, pontifikalno sv. mašo pa bo daroval visokoč. gosp. msgr. Josip Pavletič, stolni dekan-župnik. Obljubuje se krasno petje Perossijeve maše. Opozarjamo pa, tisti, ki ne bi mogli dočakati daritve sv. maše, ki se menda še le okoli 11. ure prične, naj-brže pa še pozneje, naj se je prej udeleže kje drugod, ali pa v imenovani novi cerkvi, kjer bo zjutraj prej še ena maša. Med posvečevanjem cerkve ne bo vernemu občinstvu dovoljen ustop v cerkev, ker mora biti ta po cerkvenih predpisili mod imenovanim obredom prazna. Zato prosimo vernike, ki se udeleže slovesnosti za lep red in inir. — Popoldan je slovesni blagoslov v novo posvečeni cerkvi ob navadni uri. Priporočamo se za mile darove in prispevke za novo cerkev, za kar jim ljubi Bog obilno povrni I Izzlvačl. V noči na pondeijek so med 12. In I. uro nekateri mazzinijanci v obllžju Travnika trgali raz vogalov slovenske volilne oklice. Nekateri Slovenci so jilt opomnili na njili nečedno dejanje, nakar so začeli metati kamenje v kavarno Central. Nato so priskočili Iz kavarne nekateri Slovenci in vnela se je prava bilka na pesti. Policija je morala poseči vmes ter razdvojiti boja-željue. Ponoverjonja pri goriškl mestni upravi. Pri mestnem magistratu v Gorici so odkrili poneverjenja. Baje se gre za zneske, ki so jih vplačale stranke za porabo vode. Poroča se tudi, da je eden izmed uradnikov že odpuščen zaradi teli odkritij. Iz goriške okolice. g Veselico priredi prih. nedeljo »Marijina družba" v Št. Ferjanu, nakar opozarjamo na lep izlet v St. Ferjan 18. t. m. g Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pevmi, regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. junija 1911, tretjo pobinkoštno nedeljo, ob 5. uri popoldne v župnišču v Pevmi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba ij 33. pravil. 5. Slučajnosti. Ako bi se v določeni uri ne sešlo zadostno število članov, bode dne 16. julija t. I. ob isti uri in v istih prostorih drugi občni zbor, ki bode brez ozira na število članov skk, .1 veljavno. Načelstvo. Mssfne novice. Odbor društva »Skalnlca" bo imel v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. in pol v društvenih prostorih sejo. Iz kanalskega okraja. Razrušenja po streli. Iz Kanala: Strela je udarila v petek 9. t. m v žico telegrafa na postaji v Kanalu, jo pretrgala ter preskočila na žico telefona, ki vodi k zvončnim bijalom na progi in v blokno hišico na postaji. Razbila je na drobne kosce telefon in aparat za dajanje zvončnih signalov kakor tudi polegstoječo zvončno hišico. Razun tega je poškodovala tudi severni in južni blokni aparat ter pretrgala dovodne žice na večih mestih. Ogibalni čuvaj Cerovac Peter, ki se je nahajal v istem času v službi v blokni hišici, je sicer ostal pri življenju, ali oglušel je na eno uho popolnoma. Upanje je pa, da se mu sluh povrne. Hudo neurje je bilo na Kanalskem in na Kobariškem minulo soboto. Hudourniki so drvili s planin z vso močjo in nanesli mnogo grušča na cesto, na več krajih je cesto med Sv. Lucijo in Kobaridom zasulo in je bil vozni promet ustavljen. Nalivi so bili hudi. Avče. Tukajšnje »kat. slov. izobraževalno društvo" priredi v nedeljo dne 18. junija veselico s sledečim vsporedom: »Poziv k petju" Volarič. Mešan zbor. — 2. »Trije tički" šaloigra v dveh dejanjih. — 3. »Na planine", Volarič. Mešan zbor. — 4. Deklamacija. — 5. Tiček, poje ženski zbor. -- 6. Na Skainici, dve sliki. — 7. »Čuj lombardsko". Mešan zbor. — 8. Šaljivo srečka je. — Vstopnina: sedeži I K, stojišča 50 v, za člane 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz komenskega okraja. Strašna strela v Pliskovici. — Iz Pliskovice se nam poroča da je dne 9. t. m. pop. strela napravila veliko škode. Vprvič je treščilo pod vasjo v en hrast; kmalo nato pa v dolenji vasi v en dimnik prav močno, da je bilo vse v ognju. Obiskala je kar pet hiš — v eni je omamila gospodinjo in malo deklico je ranila, ki bo pa, upamo, popolnoma ozdravila. Hvala Bogu, da ni bilo torej človeških nesreč, ko je bilo skoro vse doma. Pobilo pa je tri govede v 3 hlevih, in sicer lepega vola ter dve kravi. Vsi so zavarovani pri »Slaviji", a za male svote od 180 — 200 K. Med temi nesrečnimi je tudi naš dobro znani cerkovnik Vincenc, kateremu je ubilo jako lepo, brejo kravo, vredno nad 500 K, zavarovano pa le za 100 K! Iz sežanskega okraja. s Prejeli smo ln objavljamo: Slavno uredništvo »Primorskega lista" v Gorici. Sklicevaje se na § 19. tis. zak. prosim, da se objavi kakor popravek v naslednji št. »Primorskega lista" sledeče: V »Primorskem listu" z dne 1. junija 1911 št. 22 je dopis z Avberja, kjer hoče dopisnik izrabljati mojo malenkost v volilne namene. Dopisnik je bil v vsej stvari, kar se mene tiče, premalo informiran. Ni res, da sem zgubil vpliv vsled spora z načelnikom Josipom Milič, res je pa, da je dosti drugih vzrokov, da se ta cesta še ni sprejela med skladovne. Ni res, da bi se jezil na dr. Gregorina radi nekega računa pred par leti, ampak resnici na ljubo moram reči, da g. dr. Gregorki da mi že več informacij in vse brezplačno in njemu že 15 let nisem plačal nobenega računa, kar me tudi prašal ni. Katere stranke pristaš sem. to je pa popolnoma moja reč, kar pridržujem za-se. Spoštovanjem Maks Ukmai. Kdor hoče, naj verjame! Op. ur. s Zgonik. Izid v zgoniški občini je nezadovoljiv. Delali so nasprotniki s največjim terorizmom. Najmanj 20 vo-lilcev so nam ukradli in 17 glasov popolnoma pravilnih zavrgla nam jih je liberalna komisija. Zavrgli so glasovnice zaradi imena Henrik, češ, to ni pravilno, da je »Hinko". Glasovnice so bile popolnoma pravilno napisane z eno roko: »Dr. Henrik Stepančič, c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici" — in samo zaradi imena »Henrik" - so bile zavržene. Iz »Brišk" in »Gabrovca" — kar spada pod župnijo Prosek — je prišlo do 90 volilcev. — vsi za Kopača oz. Gregorina — ki niso nikdar prihajali volit - Naša župnija je še dobro delala in bi bil izid dober, če ne bi bilo »terorizma". Drobtinice. 200 hiš v plamenu. Dne !0. t. m. je gorelo mesto Mias v zahodni Rusiji. Zgorelo je 200 hiš in več ljudi. Boj med roparji In cigani. — Na Ruskem-Poljskem pri Radorusku so napadli razbojniki močan ciganski tabor. Cigani so se postavili v bran s samokresi in noži. Nastala je pravcata bitka, ki je končala z zmago roparjev. Ti so ostale cigane povezali in oropali tabor. Tele s petimi nogami. — G. Ivan Bulc v Mirni na Dolenjskem ima tele s petimi nogami. Peto nogo ima med ple-čama na vrhu. Tele je lepo, je Sest tednov staro in telita okroglo 90 kg. LISTEK. Marx-ov nauk o delu in veljavi. (Daljo.) Vogelsang piše v svojih delih na več mestih : „Cerkev je obsojala kot zločin proti pravičnosti vsakršno uživanje sadov brez dela, ki bi je opravičevalo izključno le posestno pravo." — Krščansko-socialni red zameta vse v kakršni-koli obliki brez dela dohajajoče dohodke, dosledno tudi najpreprostejšo obliko, ki se javlja v oderuštvu potoni obre-stovanja." (Glej Hohoff str. 37.) Slavni pro-testantovski filozof F. Paulsen piše: „Kdor ne dela, ta živi na ta ali oni način na račun drugih. Kdor živi od samih rent je tat. To spoznava tudi ljudstvo prav dobro in to spoznanje je bilo brez dvojbe podlaga tudi prepovedi, ki jo je izdala stara cerkev proti obrestovanju.1) Sv. Avguštin pravi: „Kjer je dobiček, je na drugi strani zguba. Zguba ni tako prijetna ko dobiček. „Dobička ne moreš imeti, ako nisi koga osleparil. ... Na tem svetu ni mogoče obogateti brez greha. Ako nima nihče zgube, nima tudi nihče dobička. Kdor ima dobiček, se veseli, kdor pa ima zgubo, se žalosti."2) Oglejmo si sedaj tisto premoženje, katero je kdo podedoval, da je lahko povživa brez dela! Ako je je res po pošteni poti podedoval, je sedaj po pravici njegovo, čeprav so začele v novejšem času države močno omejevati dedinsko pravo obkladajoč je s čedalje s i 1 n e j š i m i davki, ki niso nepravični. Poleg tega pa se vedno vpraša: Kako je to premoženje nastalo ? Sv. Avguštin nam zatrjuje, da si bogatstva ne moremo nikoli prid ob iti po pravični poti. Ako analiziramo tista velika premoženja, vidimo, da so zlati kupi prav za prav krvavi žulji ubogih, izsesanih trpinov! In potem se od katoliške strani še zaterjuje, da se pri takem premoženju lahko brez dela in brez krivice živi!! Svetopisemski izrek: „Kdor noče delali, naj tudi ne je,“ nam na dotičnem mestu ne prepoveduje jesti sadov svojega dela, tudi ne sadov, ki smo jih podedovali po kom, ki jih je resnično se svojim delom pridobil, ampak sadove tujega dela, ki smo si jih po krivici prisvojili. To je veliki pomen tega izreka, ki izraža strogo pravičnost, ki smo jo dolžni do bližnjega. Ako jemo sadove svojega dela, jih pač ne jemo brez dela. Prav mnogi pa ne živijo od svojega ime tja, ampak od obresti ali rent tega imetja, kar se pravi živeti na račun drugih. „Čas“ se sklicuje na reklo: „Res fructificat Domino." (Kar rodijo stvari, ki so komu lastne, tite njemu.) To je res! Krava stori-tele in tele je po vsej pravici gospodarjevo, a krava ne more roditi nove veljave I V tem tiči vsa skrivnost tega vprašanja. Vprašajte kmeta, ki kupi na trgu kravo in vam bo povedal, da je moral tudi tele plačati, čeprav ni prišlo še,na svet t. j plačati je moral gospodarju ves trud, ki ga imel s kravo do dotičnega dne. Ko bi se domače živali tako množile in redile kakor muhe in podgane, brez našega dela, bi tudi l) Ethik II. 57. Glej cit. delo Hoholla str. 69 *) Augustinus, Migne 1’atrol. T. 38 p. 37. in 1438. njih veljava bila ničeva. Veljavo rodi le člo veško delo. Sv. pismo povdarja dolžnost dela v raznih oblikah na najbolj slovesen način. Mej gromom in bliskom je Bog govoril; „Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela." in: „Ne kradi."") Zapoved o šestdnevnem delu se v Mojzesovi knjigi ponavlja še na šestih mestih.4) Poleg tega je v Mojzesovi knjigi žabilježena beseda božja, ki je bila govorjena Adamu : „Prokleta bodi zemlja v tvojem delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila in zelišče polja boš jedel. V potu svojega obraza boš kruh jedel."') Kako je mogoče na tem svetu povživati brez dela imetje, ako so še v veljavi te božje besede ? Ako si to povživanje brez dela natančno ogledamo, najdemo mej sto slučaji devetin-devedeset slučajev oderuštva. Po besedah Zveličarjevih žanje, kjer ni sejal in pobira, kjer ni razsipal, kdor zahteva, da naj se mu vrne, kar je posodil z obrestmi.'1) Kristus govori na dotičnem mestu o denarju, a prav to velja tudi o vsaki drugi reči na pr. o zemljišču, ako zahtevamo, da naj se nam vrne v istem stanju z obrestmi. Ob drugi priliki je rekel Kristus: „Posodite, (neprija-teljem), dasi nič od tega ne upate!"7) Po besedah sv. Pavla živi na račun drugih, kdor ne dela: „Nikdar nismo kruha zastonj jedli, ampak v delu in trudu, ker smo noč in dan delali, da bi nikomur ne bili nadležni... . „Kdor noče delati, naj tudi ne je."8) „Prizadevajte si, da boste pokojni in da se boste držali svojega opravila in delali s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali in da boste pošteno živeli vpričo njih, kateri so zunaj in da ne boste od nikogar nič želeli." !') „Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj raje pridno dela s svojimi rokami."11') Krščanski duh je sploh nesproten vsaki pohlepnosti po zemeljskem bogastvu. Sv. Pavel pravi, da bi morala biti mej kristjani enakost t. j., da bi vsi imeli, kolikor bi potrebovali in ne več! Po nauku sv. Pavla naj bi bilo mej kristjani tako, kakor je bilo mej Izraelci v puščavi, ko jim je Bog dajal mano: „Kdor je veliko nabral, ni imel preobilno in kdor malo, mu ni primanjkovalo."11) Ista misel je izražena tudi v Gospodovi molitvi z besedami: „Daj nam danes naš vsakdanji krulil" Mej nami bi morala biti torej po krščanskem duhu bratska enakost, ne pa izkoriščanje in odiranje ubogih. Prepoved obrestovanja je postala na vienskem konciliju I. 1311. dogma. Škofje zbrani na tem konciliju so izjavili, da naj se smatra kot heretik, kdor bi hotel zagovarjati oderuštvo (usura, karje tudi obrestovanje in sploh izkoriščanje.) Vsi navedeni svetopisemski izreki izražajo, ako jih vsestranski razumemo, da ni dovoljeno Vleči dohodkov, ki bi jih opravičevalo izključno leposestno pravo, brez vsakega dela. Ti izreki so pod-( laga školastičnemu nauku o neproduktivnosti kapitala. Kapital ne more iz sebe roditi nobenega prirastka na veljavi. Sv. cerkev je s tem svojim naukom v srednjem veku varovala menjavno pravičnost,1 ) kakor se to omenja tudi v „Opusculum 73: De Usuris", ki se sicer po krivici pripisuje sv. Tomažu. Po zapovedih božjih ni dovoljeno v lenobi povživati svojega imetja ali podedovanega imetja, naravnost proti pravičnosti pa je, ako kdo živi od obresti nakopičenega ali podedovanega imetja. To je velika misel, ki jo izraža sv. Pavel v kratkih besedah: „Kdor noče delati, naj tudi ne je!“ s) II. M oj z. 20, 9. <) I. Mojz. 1, 28. II. Mojz. 23. 12; 31, 15: 34, 21. III. Mojz. 23. 3. V. Mojz. 5. 13.; 5) I. .Mojz. 3, 17. ') Mat. 25. 26. 7) Luk. 6. 34. •) II. Tesal. 3, 8. J) 1. Tesal. 4, 11. ">) Efež. 4, 28. ii) II. Kor. 8, 12—15. n) Cit. delo V o "c I s a n pa na več. mestih. Loterijske Številke. 10. junija. Dunaj.............. 89 14 74 8S 61 Gradec..............17 78 51 73 62 Zahvala. ec. gg. duhovnom, sorodnikom, kojščanskim in šmartenskim faranom, kakor tudi* vsem iz drugih duhovnij, ki so se udeležili pogreba naše ljube nenadno umrle ROZALIJE, in pripomogli na katerik oli način, da se je izvršil tako veličastno, iz-ekamo najiskrenejšo zahvalo. G. Anton Moderni č in soprogi na Kalehah h. št. 211, ki sta storila zares samaritansko delo, poplačaj Bog stoterokrat. Černaško, dne 12. junija 1911. Družina Persolja. BOZIPAR BOŽIC, pek in sladčičar pri Sv. Luoljl ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, Ra sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaliiče nlrnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebičine za pisarae, kadilce la popotnike. NaJbolJSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače ln črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne M. Posebnost: temena za zelenjave, trave la detelja. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Pozor! 50.000 parov čevljev!1 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: 1 Geli), razprodaja čre^ljev, Krakovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. V M. Šuligoj, urar v Gorici ulica Barriera 43 (tik drž. kolodvora.) Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa prilika za tiste, ki potujejo v Gorico z državno železnico. pRREClSOflo Zfl BIRMANCE! Opozarjam,Tda imam v svoji zalogi — — — — ---najprimernejša darila za .birmance, 4“"., verižice in raznovrstno zlatenino. Cene nižje kakor v mestu , Lastna popravljalnica. Bla£o garantirano. Jamstvo! Za obilen obisk se priporoča - IGNAC ŠULIGOJ, —- urar pri Sv. Luciji ob Soči. — ------ Naša najmodernejše opremljena tovaina zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih a T ra JI Zahtevajte posebni katalog št. 2(>9 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Črez 650 kolajn in prvih daril Itd. Ph. Mayfarth & C.o Dunaj, II. Taborstrasse 71. Iščejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskara“ (odgov. L Lukežič) \ Gorici.