119 leti www.litija.com predilnica@litija.com NAJBOLJŠI OBSTANEJO Pred prvim majem vsako leto poskušamo pogledati na Predilnico Litija in okolje v katerem delujemo z vidika zaposlenih v podjetju. FRANC LESJAK, generalni direktor Bolj kot kdajkoli prej smo vpeti v svetovna gospodarska dogajanja Svet je s procesom globalizacije postal ena sama vas. Ta proces se ne bo kmalu ustavil, kajti interesi so na več straneh. Po eni strani je veliko razvitih držav oziroma multinacionalk preneslo svoj kapital v Kitajsko in druge dežele s poceni delovno silo, po drugi strani pa ravno te države financirajo čezmerno trošenje Amerike. Cilj nam mora biti, da obdržimo standard naših zaposlenih in to tudi tako, da država in njeni monopolisti ne bodo povečevali svojih cen in dajatev. Vsa družbena nadgradnja mora povečati svojo učinkovitost. Končno bi se morali zavedati, da je vreča ena. Kolikor damo enemu več vzamemo drugemu, še slabše pa je, če se za potrebe potrošnje zadolžujemo na račun naših otrok in vnukov. S kakšnimi silovitimi pritiski se srečujejo proizvajalci tekstila pove podatek, da so cene tekstilnim izdelkom v enem letu padle za 30 %. Seveda pa vsega tega znižanja nismo bili deležni potrošniki, saj so v začetku večino razlike pobrali trgovci in drugi posredniki. Odprava trgovinskih ovir med državami je prinesla povečano konkurenco vsem sektorjem gospodarstva, razen seveda tistih, ki so monopolisti po politični volji ali po sami danosti posla. Danes je na udaru tekstilna industrija, jutri bo elektro in kovinska industrija, pa tudi vsi drugi, ki poslujejo na prostem trgu. Ob vsem tem se je potrebno vprašati, kakšen je resnični interes zaposlenih v gospodarstvu. Redne plače in ohranitev delovnih mest je prva prioriteta. Plače pri azijski konkurenci so tudi do deset krat nižje kot v Sloveniji. Z nobenimi borznimi špekulacijami, ampak samo z veliko inovativnostjo in izkoriščanjem prednosti aktivnega lastništva, je možno tekmovati z njimi tudi na dolgi rok. Lovljenje nemških ali francoskih plač je utopija. Oni bodo morali zniževati svoje plače ali pa se bodo soočili z veliko brezposelnostjo, ki vodi v razkroj družbe. V Predilnici Litija smo pripravili strategije, s katerimi se uspešno kosamo z novo nastalimi razmerami. Tako na področju izdelkov povečujemo delež strukturnih prej in delež specialnih vlaken. Na tržnem področju nadaljujemo prodor v Turčijo, kjer imamo letos že 2 % prodaje (lani 1 %). Do leta 2008 pa ta delež nameravamo povečati na 20 %. Enakopravne razvojne partnerje smo našli tudi v Urugvaju, kamor prodamo že 2 % najbolj zahtevnih modnih prej. Naš največji evropski konkurent v tehničnem tekstilu seli svoje stroje na Kitajsko. Mi smo letos v Šanghaj ponovno prodali 3,4 tone preje v vrednosti 15.000 evrov. V letu 2004 smo ustvarili 93 mio sit dobička. Večino ga bomo vložili v izboljšanje delovnih pogojev in izboljšanje finančne moči podjetja. Vsem zaposlenim ob 1. maju, prazniku dela, iskreno čestitam. PRODAJA V PRVEM TRIMESEČJU V prvem trimesečju tega leta nam je uspelo prodati 1.476 ton preje v vrednosti 6.226.000 eur, kar je vrednostno skoraj 8 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Povprečno prodajno ceno smo povečali za 0,18 eurocenta na kg, zaloge smo zmanjšali za 160 ton. Povečanje prodajne cene smo dosegli z vključevanjem novih vlaken v naš proizvodni program in z razvoje m novi h prej. Skoraj vso prodajo, 96,4 %, smo realizirali na tujih trgih, slovenskim kupcem je bilo namenjeno le nekaj več kot 3 % prodane preje. Naš najpomembnejši trg po obsegu so še vedno države zahodne Evrope, in sicer Italija, Belgija, Nemčija in Francija. Poleg navedenih držav smo s prejo oskrbovali še kupce v osemnajstih drugih državah. Zaradi zmanjševanja tekstila v Evropi se usmerjamo na trge izven Evrope. Tu smo dosegli pomemben uspeh v Urugvaju in Turčiji. Poseben dosežek je prodaja v Turčijo, kjer je tekstil pomembna in razvijajoča se panoga z ogromnimi kapacitetami za modo in hišni tekstil. Hitra rast prodaje vtem letu na turškem trgu je obetajoča in nam bo omogoča nadomeščanje izpada prodaje na naših tradicionalnih trgih. VIDA VUKOVIČ, direktorica marketinga Prodaja po namenu Prodaja po državah ■ ITALIJA ■ BELGIJA D NEMČIJA ■ FRANCIJA ■ VELIKA BRITANIJA ■ SLOVENIJA ■ POLJSKA □ TURČIJA ■ PORTUGALSKA □ ostalo Skrbno spremljamo tudi gibanje prodaje po namenu uporabe. Želimo zmanjšati delež modnih prej in povečati prodajo za dekorativne in zlasti tehnične namene. Začetek leta je tudi s tega vidika obetaven, saj smo dekorativnemu segmentu prodali za 1 1 % več kot lani, za tehnične namene pa kar 40 % več kot lansko prvo trimesečje in smo z doseženim povečanjem v dinamiki planiranih ciljev. Od začetka leta smo intenzivno delovali na trgu, obiskovali smo naše kupce in se srečevali z njimi na sejmih v Parizu, Frankfurtu in Milanu. Na sejmu Filo v Milanu smo imeli svoj razstavni prostor. Sejmi se sicer zmanjšujejo po obsegu kot se zmanjšuje tekstilna panoga, vendar smo bili z obiskom na Filu zadovoljni, tako po številu obiskovalcev kot tudi po vsebini, saj so bili razgovori z obiskovalci zelo konkretni, navezali pa smo tudi nekaj stikov z novimi potencialnimi kupci. Del našega razstavnega panoja V prvih treh mesecih smo tudi izdelali analizo zadovoljstva naših kupcev za minulo leto tako kot za leto poprej. Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kako nas naši kupci ocenjujejo glede na poslovnost, servis, prodajne pogoje, kvaliteto, razvoj in konkurenčnost. Kupci so nekoliko slabše ocenili našo konkurenčnost predvsem v cenovnem smislu, zelo pa smo si izboljšali oceno na področju kvalitete. Zadovoljstvo naših kupcev s poprečno oceno 4,07 se giblje na zadovoljivo visoki ravni. Odjemalci stopnjujejo svoje zahteve glede rokov in drugih prodajnih pogojev, od nas pričakujejo nove preje. Hitro reagiranje in prilagajanje zahtevam pa je pogosto odločilen dejavnik za pridobitev naročil . STROKOVNO MREŽENJE TEKSTILCEV Samo procesno povezane produkcijske verige s sposobnostjo uporabe najširših virov znanja bodo sposobne stalnega inoviranja in razvoja izdelkov. Za pospešitev tega procesa je Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije IRSPIN organiziral dvodnevno konferenco z naslovom »Strokovno mreženje«, katere se je udeležilo skupaj preko 50 predstavnikov podjetij, univerz, ministrstev in Gospodarske zbornice. Za strokovni del konference so teme pripravili profesorji iz univerz. Doc. dr. Tatjana Kreže iz Tekstilnega inštituta Fakultete v Mariboru je predavala o standardih in kakovosti kot novi priložnosti za tekstilno industrijo. Doc. dr. Tatjana Rijavec iz Oddelka za tekstilstvo Naravoslovno tehnične fakultete iz Ljubljane pa je pripravila prispevek o inovacijah v tekstilnih vlaknih. Oba referata sta predstavljala podkrepitev predhodno predstavljenih aktivnosti po programu »Prenos inovacij v tekstilno industrijo Slovenije«, katere je predstavil vodja programa in generalni direktor Predilnice Litija d.d. Franc Lesjak. Osrednji dogodek prvega popoldneva je bila okrogla miza na temo »Potrebni ukrepi za dvig produktivnosti v tekstilni industriji«, katero sta vodila podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Mateja Mešl in sekretar Združenja za tekstilno industrijo Jože Smole. Razprava je bila posebej kvalitetna, saj so svoja stališča podali direktorji enajstih tekstilnih podjetij. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da je tekstilna panoga v krizi, vendar v Sloveniji v nič večji kot v ostalih državah Zahodne Evrope. Tekstilna podjetja v Sloveniji so bila pred vstopom v Evropsko unijo v slabšem položaju kot podjetja v Zahodni Evropi in v slabšem od ostalih panog v Sloveniji. Ob precenjenem tolarju v devetdesetih letih so nosila breme tranzicije kot že takrat pretežni izvozniki. Zato pa ni bilo prepotrebnih sredstev za nujno tehnološko prenovo. Ob petnajst let trajajočem zniževanju števila zaposlenih, so vse kategorije težje zaposljivih delavcev ostale v podjetjih. In če bodo vodstva nadaljevala z iskanjem rešitev za zaposlene, ne bo niti denarja, niti časa za nujno potrebne ukrepe na področju razvoja, inovacij in trženja. Management (v vlogi lastnikov) mora skrbeti za razvoj podjetij - to je izdelkov, tehnologije, zaposlenih in trgov. Država pa mora prevzeti breme financiranja presežnih delavcev v korist ohranitve tistih delov podjetij in zaposlenih, ki omogočajo obstoj v globalni konkurenci. Udeleženci so bili kritični tudi do negativnih ocen javnosti glede podjetij v tekstilni industriji, saj so v dejavnosti tako dobra kot slaba podjetja in posledice globalizacije bodo posegle z zamikom prav v vse panoge. Tudi plače v tekstilni industriji niso nižje od plač v predelovalni dejavnosti. V večini podjetij imajo delavci, inženirji, tržniki, razvojniki, računovodje ali managerji približno enake plače kot v drugih panogah v industriji. Nizka povprečna plača je posledica nižje kvalifikacijske strukture zaposlenih, saj je s I. stopnjo izobrazbe okrog 65 % zaposlenih. To pa kaže na nujnost izboljšanja kadrovske strukture, kar je eden izmed ciljev razvojno usmerjenih tekstilnih podjetij. Podjetja v tekstilni industriji so kapitalsko intenzivna podjetja. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v teh podjetjih ne zaostaja nič bolj za povprečjem zahodnoevropskih podjetij, kot zaostaja v ostalih dejavnostih. Sprejeta stališča so bila osnova za oblikovanje trinajst konkretnih ukrepov, ki smo jih posredovali na Vlado Republike Slovenije. In med njimi so tudi ukrepi povezani s povečanjem konkurenčnosti visoko strokovnega in inovativnega kadra v Sloveniji. Srečanje je potekalo v pozitivnem vzdušju. Sodelovali so novi mladi sodelavci iz razvoja, trženja in uprav podjetij, katerim izziv je uspeti v dejavnosti, ki ni lahka. In ta kadrovska svežina daje upanje za perspektivo podjetjem z jasnimi cilji in strategijami vodstev. Uspeh srečanja je omogočilo tudi sodelovanje predstavnikov znanosti in industrije. Rezultat tovrstnega sodelovanja so tudi 4 tehnološko -razvojno projekti sofinancirani s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tovrstno povezovanje pa predstavlja korake na poti uresničevanja Lizbonskih ciljev. Morda ni preveč samovšečna ocena, da smo tudi na tem področju v tekstilni industriji med prvimi v Sloveniji. Konference so se udeležili sodelavci iz trženja in razvoja: del udeležencev, od leve proti desni: mag. Zabret iz Tosame Ljubljana, Marija Brovinsky, Andrej Štritof, Vida Vukovič, in Darja Sušnik iz Predilnice Litija, Veronika Vrhunc, Tadej Markun in Spela Apollonija Honigsman iz Ibija iz Kranja. VERICA ŽLABRAVEC, direktorica ekonomskega področja SPECIALNA VLAKNA V prejšnji številki časopisa smo pisali o specialnih vlaknih, ki jih predelujemo v Predilnici Litija. Tokrat nekaj več o p reja h za filtracijo iz nabora prej za tehnične namene. MARIJA BROVINSKY, nosilka trženja Predilnica Litija je že pred več kot 30-timi leti razvila iz polipropilena prvo prejo za nemškega kupca Soergel. In ta ista preja se uporablja še danes za namene zračne filtracije, ki poteka v pogojih običajnih temperatur in tlakov. V zadnjih letih smo na tej osnovi razvili celo paleto polipropilenskih prej in sukancev različnih finoč, ki ustrezajo točno določenim zračnim pretokom za filtriranje določene velikosti prašnih delcev. Prodajo uspešno vršimo po celi Evropi - od Anglije, Španije, Francije, Nemčije, tudi v Sloveniji pa tudi na Kitajskem. Obseg poslov povečujemo tako v absolutnem obsegu kot glede na število kupcev. Vzpostavili smo izredno dobro sodelovanje z dobaviteljem visoko trdnih polipropilenskih vlaken Asoto iz Avstrije, ki je edini proizvajalec tega kvalitetnega nivoja v Evropi. Postali smo njihov razvojni partner oziroma licencirana predilnica. Postopoma smo postali prepoznavni med proizvajalci filtrov, tako so se začeli obračati na nas s povpraševanji po vedno bolj kvalitetnih izdelkih. Tako smo razvili preje iz homopolimernih akrilnih vlaken, ki zdržijo zelo agresivne pogoje filtracije v kemijskih procesih, tako v alkalnih kot tudi kislih medijih. Preje narejene iz dolanit vlaken so dvakrat dražje, zato se vgrajujejo tam, kjer je to neobhodno potrebno ali pa se zahteva daljša življenjska doba filtra. Najnovejša preja za uporabo v filtraciji je bila razvita v lanskem letu. Uporabili smo posebna termično obstojna polifenil-sulfidna vlakna, ki zdržijo temperature do 240°C in se uporabljajo za filtriranje dimnih plinov v termo elektrarnah, cementarnah ali sežigalnicah odpadkov. Cenovni razred teh vlaken je na 10 krat višjem nivoju kot polipropilenska vlakna. Prepričali smo japonskega dobavitelja, največji svetovni tekstilni koncern Toray, da nam je podelil ekskluzivno pravico za predelavo in prodajo TORCON vlaken v Evropi. Povpraševanje po tako zahtevnih preja h narašča, saj je vgradnja filtrov iz polifenil-sulfidnih vlaken vse pogostejša zaradi ekoloških razlogov. Izdelki narejeni za tehnični segment uporabe imajo praviloma zelo dolgo življenjsko dobo, odjemalci načrtujejo nakupe na daljše časovno razdobje, proizvajajo pa jih lahko samo najboljše predilnice, ki dolgoročno garantirajo zanesljivost kvalitete in dobav. Letos imamo v načrtu, da bo delež takih prej v naši prodaji čez 15 %. V marcu so nas obiskali predstavnike firme Toray iz Japonske, ki proizvaja polifenil-sulfidna vlakna znamke Torcon. VARČEVANJE Z ENERGIJO IN INVESTICIJE TOMAŽ DAMJAN, vodja splošnega vzdrževanja V letošnjem letu se nadaljuje trend rasti stroškov za električno energijo in ogrevanje. To zahteva od vseh nas dodatne napore za racionalno rabo energije in s tem za znižanje porabe. Poraba energije je tudi eden odločujočih faktorjev pri načrtovanju novih investicij. Odsesovanje v čistilnici bombaža je že tak primer. Po dokončni preureditvi sistema v mesecu januarju se je poraba električne energije iz 302 kWh/h znižala na 248 kWh/h. Skupaj se je tam v zadnjih šestih letih poraba elektrike z vsemi izvedenimi ukrepi skoraj prepolovila. Vendar pa z doseženim še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Cilj, ki ga poskušamo doseči je, da je dejanska poraba elektrike enaka normativni. Trenutno rabimo približno 4 % elektrike več, kot bi jo lahko glede na normativ. Z investicijami se je cilju možno približati, da bi ga dosegli pa je potrebno sodelovanje vseh, tako planiranja, kot tudi vodij na izmeni, predvsem pa delavcev za stroji. Dosegli pa ga bomo le tako, da ugašamo stroje, ko le-ti ne obratujejo, da ugašamo luči, kjer gorijo brez potrebe, da pravilno uravnavamo delovanje klima naprav. Tudi na urejanje delovnega okolja nismo pozabili. Oddelek predpredilnice bombaža je že skoraj v celoti urejen, manjkajoči del tlakov pa bomo obnovili v času kolektivnega dopusta, saj v času obratovanja obnova ni izvedljiva. Trenutno je največji poseg o bivšem oddelku predpredilnice sintetike (Hergeth hali), ki jo preurejamo v vzorčno sobo, del prostora pa bo namenjen laboratoriju in razvoju. Obnova bo dokončana predvidoma do konca tega meseca. S tem bomo razvoj tudi fizično približali trženju in pridobili sodoben ter urejen prostor za laboratorij in razvoj. Prvi trije meseci so minili tudi v znamenju priprav za nakup nove opreme. Velik korak naprej bomo naredili v predpredinici z nakupom novih raztezal k in on-line mešalnika vlaken. S tem bomo opremljeni za predelavo najbolj zahtevnih materialov, kjer vsako odstopanje od kvalitete pomeni ogromen strošek in izgubo trga. Pričetek montaž je predviden v začetku meseca junija. Za izdelavo najbolj zahtevnih prej pa smo se dogovorili za nakup on-line parilnika, ki bo montiran na enem od predilno previjalnih strojev in bo omogočal bistven kvalitetni preskok pri izdelavi teh prej. KADROVSKE NOVICE Kadri V Predilnici Litija d.d. in njeni hčerinski družbi Liti d.o.o je bilo na dan 1.4.2005 zaposlenih 391 delavcev, od tega 236 v Predilnici Litija, ostali v Liti-ju. Število zaposlenih se stalno zmanjšuje, kar je posledica avtomatizacije proizvodnega procesa in naravne fluktuacije. Še pred dvema letoma smo zaposlovali 430 delavcev. Kvalifikacijska struktura se izboljšuje, saj se zmanjšuje število zaposlenih v prvih treh tarifnih razredih. Ne glede na to pa imamo še vedno zaposlenih nekaj manj kot 100 delavcev, ki imajo nedokončano osnovno šolo in 150 delavcev z dokončano osnovno šolo. Delež delavcev s VII. oziroma Vlil. stopnjo strokovne izobrazbe pa znaša 4 %. MANJA TESLA, direktorica kadrovskega področja Izobraževanje in usposabljanje Zavedamo se, da je stalno učenje in prilagajanje spremembam izredno pomembno za ohranitev naše konkurenčnosti, zato neprestano skrbimo za teoretično in praktično usposabljanje proizvodnih delavcev in bomo tudi v prihodnje. V naslednjih mesecih načrtujemo že pred leti začete interne seminarje »Delati bolje in varno«, kjer bomo osvežili znanje o načinu zagotavljanja kvalitete, novi tehnologiji in proizvodnem procesu, pravilnem vzdrževanju strojev in naprav ter skrbi in zagotavljanju varnosti in zdravju pri delu in doma. V današnjem času globalizacije postajajo projekti sredstvo za dosego večje konkurenčnosti, njihovo učinkovito in stroškovno optimalno izvajanje pa pogoj poslovne uspešnosti vsakega poslovnega subjekta. Tega se zavedamo tudi mi, zato bomo še v letošnjem letu organizirali delavnice za skupino vodilnih in vodstvenih delavcev z zunanjim izvajalcem na temo Temeljev projektnega vodenja, ki bo poleg teoretičnih znanj vsebovalo tudi delo v delavnicah z reševanjem primerov iz naše prakse. Kvalifikacijska struktura El I. stopnja ■ II. stopnja □ III. stopnja ■ IV. stopnja ■ V. stopnja ■ VI. stopnja ■ VII. stopnja Poleg internega usposabljanja in izobraževanja pa spodbujamo in finančno podpremo tudi izobraževanje ob delu za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe. V letošnjem letu je 9 naših sodelavcev vključenih v različne izobraževalne institucije za pridobitev verificirane strokovne izobrazbe. Srednjo strokovno izobrazbo pridobivata dva delavca, in sicer za poklic strojnega tehnika. Eden sodelavec pridobiva izobrazbo za poklic oblikovalec kovin Na dodiplomskem študiju je sodelavka Helena Mohar pridobila VI. stopnjo in Nada Jarm VII. stopnjo izobrazbe. Obema čestitamo! Na dodiplomskem študiju štirje naši sodelavci pridobivajo strokovno izobrazbo na področju ekonomije in organizacije dela. Na magistrskem študiju pa sta dve sodelavki, in sicer ena na področju mednarodne ekonomije, druga na področju statistike. Bolniški izostanki Bolniška je v prvih 3 mesecih v breme podjetja znašala 6,93 %, v enakem lanskem obdobju pa 5,15 %, v breme zdravstvenega zavoda pa 3,96 %, lani 5,22 %. Skupna bolniška je znašala 10,89 %, lani 10,37 %, kar je približno enako. Razlika je le v porazdelitvi bremena stroškov, saj je močno narasla v breme podjetja. Temu so primerno visoki tudi stroški v breme podjetja, saj so znašali v prvih 3 mesecih že 44.000 EUR, lani 33.000 EUR. V okviru internega seminarja »Delati bolje in varno» planiramo tudi krajše predavanje pooblaščene zdravnice medicine dela o zdravstveni vzgoji v smislu usposabljanja za našo samostojno skrb in odgovornost za lastno zdravje, spreminjanje življenjskih navad ter za samozaščitne ukrepe, kar bo pripomoglo k izboljšanju in ohranitvi lastnega zdravja, posredno pa zmožnosti opravljanja dela v danem delovnem okolju in s tem zagotavljanju lastne socialne varnosti. Obdobni preventivni zdravstveni pregledi V letošnjem letu nadaljujemo z napotitvijo delavcev na preventivne zdravniške preglede, saj se zavedamo, da so zdravstveni pregledi pomemben element medicinske preventive. Kolikor prej se ugotovi kakšna bolezenska sprememba, toliko je večja možnost, da bolezensko motnjo odpravimo ali preprečimo, da bi napredovala. Terme Olimia Tudi letos nadaljujemo z predlani začetim izborom v kategoriji starejših delavcev z napotitvijo za 5-dnevne počitnice v zdravilišče Terme Olimia. Letos smo izbrali 33 delavcev, od katerih se je skoraj polovica odločila za počitnikovanje v našem počitniškem naselju Litijska plaža v Novigradu. PREDSTAVLJAMO SODELAVCE Ko sem se dogovarjala z Nino za intervju nisem vedela, da se bova pogovarjali točno na njeno okroglo obletnico. In prišla je vsa živahna, dobre volje in polna energije. Takšna kot se jo spomnim s najinega prvega srečanja ob razgovoru za službo. Nina, najprej čestitke za rojstni dan in vse dobro v življenju. Ko sem prelistavala tvojo personalno mapo, sem ugotovila, da si pri nas že od leta 2001 in da si začela kot pripravnica. Trenutno delaš v trženju na delovnem mestu Sistemska podpora nosilcem trženja. Kakšna je bila tvoja življenjska in delovna pot? Zakaj tekstilna fakulteta? Zakaj Predilnica Litija? Gimnazijo sem končala v Trbovljah. Po maturi sem izbrala kot prioritetni študij ekonomijo in kot naslednja možna na Fakulteti za družbene vede komunikologijo in sociologijo. Kot mnogim dijakom so maturitetne točke tudi meni določile usodo. Za vpis na prioritetni študij je zmanjkalo točk. Za pridobitev študentskega statusa sem se vpisala na Naravoslovno tehniško fakulteto, Oddelek za tekstilstvo v Ljubljani. Razmišljala sem tako kot večina študentov. Prvi letnik bom zaključila, potem če mi ne bo všeč, bom zamenjala študij. Toda bilo je ravno obratno. Študij mi je postal všeč, predvsem pa zanimiv. In vztrajala sem do konca in diplomirala ravno tistega dne, ko sem prejela vabilo na razgovor za zaposlitev. Predilnica Litija je ravno takrat iskala kadre - tekstilce za komercialo. Skratka dvojna sreča. Diplomirala sem in dobila pripravništvo. Del programa pripravništva je bil sestavljen iz praktičnega dela v proizvodnji, saj lahko rečem, da znam »laufati vse mašine«. Na to sem ponosna. Praktično znanje, pridobljeno v proizvodnji, mi še danes precej pomaga pri opravljanju nalog na sedanjem delovnem mestu v trženju, kot tudi na prejšnjem delovnem mestu. Bogate delovne izkušnje sem dobila zlasti v planiranju, ko sem nadomeščala delavko na porodniškem dopustu. Znanje in izkušnje tako iz proizvodnje kot iz planiranja mi danes lajšajo opravljanje nalog v trženju. Trenutno zagotavljam sistemsko podporo tržnikom, operativno pa predvsem skrbim za izvajanje naročil za Vzhodno Evropo. Vem, da imaš prostega časa malo, pa vendar kako ga preživljaš ? Odkar imam družino in eno in pol letnega sina, se ves moj prosti čas vrti okrog njega. Moj prosti čas se imenuje Jaka. Z njim hodim na sprehode, z njim se igram, mu berem pravljice in pojem. Rad posluša. Spada v tisto skupino otrok, ki ne potrebujejo veliko spanja, kar pomeni, da tudi ponoči nemirno spi in je treba pogosto vstati ter ga potolažiti. Poleg tega, pa rad zgodaj vstaja, posebno ob sobotah in nedeljah. In kaj si rada počela ko ni bilo sina in družinskih obveznosti ? Ja, rada sem kolesarila. Pogosto sem kolesarila od doma do lovske koče na Podmeji. Rada pa tudi plavam. Sedaj sem ta hobi spremenila v družinskega. Vsak torek se naša družinica odpelje v hrastniški bazen, kjer se naplavamo, sin pa n a čof ota. Kakšni so tvoji načrti glede nadaljnje kariere ? Nedvomno se želim izpolniti v znanju jezikov. Že na fakulteti sem pogrešala jezikovno izobraževanje, zato sem po končani fakulteti obnovila gimnazijsko znanje na angleškem jezikovnem izpopolnjevanju v Cambridgu, nemščino pa sem osvežila v tečajih, ki jih je organizirala CTJ. Nina Virt Škof na delovnem mestu Moja velika želja je, da bi se naučila italijanščine, zato iščem možnosti za tečaj v Zasavju ali v Litiji, saj mi je Ljubljana zaradi delovnih in družinskih obveznosti v tem trenutku preveč oddaljena. V trženju mi je všeč, delo mi je zanimivo, saj rada delam z ljudmi. Že kot študentka sem vedno iskala priložnostna dela v komerciali, saj sem uspešno prodajala pred leti popularno posodo »taperver« ter predstavljala in prodajala nekatere kozmetične izdelke. Vem, da mi za prodajnika še manjka izkušenj, ekonomskih znanj ter pogajalskih veščin in želim si v prihodnosti pridobiti tudi ta znanja. Nina ima voljo in energijo in verjamemo, da ji bo uspelo uresničiti njene želje in pričakovanja. Tam kjer je volja, je tudi pot... Manja Tesla IZMENA SE PREDSTAVI I Vsebino našega časopisa bi želeli popestriti, zato smo se tokrat odločili, da uvedemo W«r novo rubriko o pisanju nas samih, to je, da se predstavimo med seboj. Zgolj slučaj je bil, da I je v tej številki predstavljena 4. izmena oddelka predilnice. VERA BRIC, Nekje je pač potrebno začeti! kadrovik Po spisku je na tej izmeni 26 delavcev, vključno z vodjo Martinom Jerina. Dve do tri delavke so navadno odsotne z dela zaradi bolniškega staleža, kar glede na razmerje v podjetju ni najboljše. Za nemoten potek dela pa je nujno, da jih je na delu vsaj 21. Torej je rezerve za koriščenje dopusta izredno malo in zelo uskajeni morajo biti med seboj, da se kaj ne zatakne. V delovni skupini je 22 žensk in 4 moški, njihova povprečna starost je natanko 40 let. Najboljša leta, mar ne! V Litiji jih živi 18, ostalih 8 pa je vozačev, kar 5 se jih vozi iz Zasavja, ostali trije pa živijo v krajih izven Litije. Ta skupina zaposlenih dnevno skrbi za nemoteno obratovanje: • 36 prstančnih predilnih strojev Krušik in Zinser • 7 samostojnih previjalnih strojev • 14 povezanih predilno previjalnih strojev • 1 samostojni stroj za trenanje cevk. Zadovoljni delavci predilnice 4. izmena Obsežen strojni park, ni kaj. Njihova povprečna dnevna produkcija znaša okoli 5.800 kg, seveda pa je veliko odvisno od številke preje. Višje številke so, manj je kilogramov in obratno. Zadovoljni so tudi s povprečnim HOK, ki je v preteklem mesecu znašal 95. Vse te dosežke izmene sodelavci dnevno spremljajo preko svoje oglasne deske v oddelku. Dnevno jim je znan tako podatek o produkciji in produktivnosti, podatek o odsotnosti z dela zaradi bolezni ali rednega dopusta. Četrte izmene imajo v naši tovarni še posebno pestro preteklost, predvsem v oddelku predilnice in sukalnice. Četrte izmene so bile namreč formirane čisto na novo v času, ko smo prešli iz 3 na 4 izmensko delo. Iz vsake izmene je bilo tako določenih nekaj delavcev, ki so nato oblikovali svojo delovno skupino. Začetnih težav, kot se spominjajo, ni bilo malo, saj so se nekateri med njimi počutili, kot da je bil ukrep premestitve med nove sodelavce nekako po kazni. Danes, po toliko letih temu ni več tako in čutijo močno poveznost med seboj. V tem času se je zamenjalo tudi nekaj vodij. Po pripovedovanju delavk izmene, se je v prvih letih veliko bolj kot danes čutilo, da je imel vsak vodja svoj sistem vodenja izmene. V zadnjih letih pa imajo vodje zelo poenoten pristop vodenja in spoštljiv odnos do sodelavk. Na delovnih sestankih se sestajajo 2 do 3 krat mesečno. Na sestanku obravnavajo tekočo problematiko, kot so zastoji, servisiranja, napake, reklamacije, novosti v tovarni. Se posebno pohvalno so sprejeli novi sistem dela v paru ali v trojkah. Pri tem sistemu brigadirskega dela sta dve ali tri sodelavke določene za posluževanje več strojev skupaj. Pri vsem delu oziroma pri vseh fazah posluževanja si tako pomagajo med seboj. Obremenjenost, ki je bila pred tem vezana na posameznico, se tako razpolovi ali raztroji in je zato zadovoljstvo posameznice večje. Seveda ni bilo malo truda vloženega v formiranje teh mini delovnih skupin. Ni tako nepomembno, kdo dela s kom, kako se med seboj razumejo, kako se med seboj v delu dopolnjujejo. Se posebno ni prav, da bi delali med seboj delavka, ki ima izredne ročne spretnosti in tista, ki je v tem delu opravil izredno počasna. Upoštevati je bilo potrebno veliko faktorjev, ki se nekomu zdijo prav nepomembni. Pri formiranju skupin pa so imeli zelo pomembno vlogo neposredni vodje in seveda prednost tisti, ki so svoje sodelavce dobro poznali. Ta sistem dela ni tog, je izredno fleksibilen in daje možnosti, da se iz dneva v dan dopolnjuje in spreminja. Poleg vodje pa je pomembna tudi vloga sodelavk, ki znajo in tudi hočejo dobro svetovati in s pridom sodelovati. In kako je z našimi sodelavci, ko zapustijo ograjo tovarne. So seveda matere, očetje, bratje in sestre. Izven dela jih spremlja skrb za sočloveka, za nekoga, ki jim v življenju pomeni največ, pa naj bodo to otroci, zakonci ali drugi družinski člani. Spremlja jih skrb za urejenost svojega doma. Občasno se tudi rekreirajo in med sogovornicami so bile redne obiskovalke fitnesa v Litiji. In kaj bi spremenile, seveda, če bi imele to možnost? Ne veliko, saj so dale vedeti, da so zadovoljne. Zadovoljne so z majhnimi pozornostmi, ki so jih deležne zadnja leta, to so rožice za 8. marec, krofi v času pusta, šunka za velikonočne praznike, osebna čestitka za rojstni dan. Čestitke pa bi bile še veliko bolj vesele, če bi bila opremljena s kakšnim darilnim bonom, pa čeprav samo s tisočakom. Občasno jih moti le dodatno delo zaradi doprinosa manjkajočih ur ali zaradi opravljanja ur v dobrem, saj težko v tem tempu dela zdržijo zaporedoma 7 delovnih dni. Njihova velika želja pa je tudi, da bi se lepše uredilo žensko garderobo v oddelku predilnice. Upajmo, da se jim bo ta drobna želja za boljše počutje v delovni sredini tudi uresničila. NAŠI UPOKOJENCI Darinka in Nace Senica Ob Graški cesti v Litiji je zgrajenih veliko individualnih stanovanjskih hiš. Eno izmed njih sta pred 20 leti zgradila zakonca Darinka in Nace Senica. Tri generacije družin živi v lično urejeni hiši, ki je v teh dneh obdana s prelepimi, že cvetočimi cvetličnimi gredami. Vedela sta, da ju bom obiskala in zato bila na to srečanje tudi pripravljena. Pripravljena v tem smislu, da sta verjetno že prejšnji dan v pogovoru obnovila njuno delovno pot v naši tovarni, zato je bil spomin na delovna leta še posebno živ in doživet. Prav v začetku pogovora sta mi zatrdila, da sta vesela, da litijska Predilnica še vedno deluje in dobro posluje ob dejstvu, da je več tekstilnih tovarn v Sloveniji prenehalo z obratovanjem ali pa se srečujejo z velikimi borbami za svoj obstoj. Da smo ena najuspešnejših podjetji v panogi pripisujeta sposobnemu vodstvu Predilnice, predvsem pa, da tovarno vodijo domačini, od generalnega direktorja, do odgovornih na področju marketinga, financ in proizvodnje. Oba sta daljnega leta 1953 pričela z delom v Predilnici, oba v predpredilnici na mikalnikih. Prva se je zaposlila gospa Darinka in še dobro se spominja, da so v tistem času na mikalnikih delale skoraj same ženske. Skrbeti je morala za nemoteno obratovanje kar 24 mikalnikov in spominjala se je skoraj do podrobnosti, katera opravila vse je opravila v 8 urah dela. Se posebno se spominja, kako zelo so delavci morali paziti na pripomočke, ki so jih uporabljali pri svojem delu. Če si kaj poškodoval, na primer samo omelo, ki si ga nujno potreboval pri čiščenju pokrovov na mikalnikih, ni bilo nobenega vprašanja, kdo bo to škodo povrnil. V kasnejših letih je posluževala tudi raztezaIke in delala v oddelku sukalnice, kjer ima še posebno v lepem spominu mojstra Ivana Bevca. Čeprav že toliko let nazaj, pa je bilo tudi v tistem obdobju v tovarni prisotna potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih. Delavcem je bila dana možnost, da si z 10 mesečnim tečajem pridobijo interno kvalifikacijo tekstilne stroke. Vsa predavanja so potekala izven delovnega časa v različnih prostorih tovarne in izobraževanje se je končalo z izpitom. V ta tečaj sta bila vključena oba. Z uspešno končanim tečajem pa je imela gospa Darinka vse možnosti napredovanja, zato je bila razporejena na delo v laboratorij, kjer je delala vse do upokojitve. Delo v laboratoriju je bilo pestro in zanimivo. Prav nič z veseljem pa se ne spominja svojega zadnjega delovnega dne v laboratoriju, maja leta 1988, saj je ravno na ta dan umrl njihov dolgoletni sodelavec Ivan Cenkar. Kot že rečeno, je tudi gospod Nace pričel z delom na mikalnikih, toda ne za dolgo, saj je že naslednje leto zaposlitve napredoval v pomočnika brusača in kasneje brusača. Za razliko od žene, pa njemu ni bilo potrebno spoznavati delovnega procesa v drugih delih proizvodnje, saj je delal pri vzdrževanju v oddelku predpredilnice vse do upokojitve. Seveda je podpisoval zelo različne odločbe z različnimi nazivi delovnih mest, od rezervnega mojstra v predpredilnici do vodje vzdrževanja v mikalnici. Različni nazivi, delo pa je bilo zelo podobno - skrb za nemoteno obratovanje oziroma brezhibno delovanje mikalnikov. Kako danes spremljata dogajanja v tovarni? Njun prvi vir najpomembnejših informacij je prav gotovo njuna hči, ki že več kot 30 let dela pri nas v ekonomskem oddelku. Sicer pa nikoli ne zamudita dneva odprtih vrat v mesecu septembru. Z vsemi spremembami, z vsakim napredkom se tako sproti seznanita vsako leto. Oba sta tudi redna udeleženca prednovoletnega srečanja delničarjev, pa tudi naš časopis rada prebereta. Delo ju je spremljalo skozi celo življenje in tako je tudi danes. Kot mlada družina so bili številčno skromni, samo trije. No danes temu ni več tako. Njuna hči in danes že njun vnuk sta poskrbela, da je otroškega živ žava v hiši vedno dovolj. Sicer pa je gospod Nace ostal zvest nogometu in dnevnemu prebiranju Športnih novosti ter spremljanju nogometnega dogajanja doma in po svetu. V mladih letih je bil aktivni igralec in kasneje trener pionirjev. Kar tri generacije le-teh se je s prvimi veščinami srečevalo z njegovo pomočjo. Njegova skrb je tudi, da so spomladi gredice lepo pripravljene za setev. Za strmino za hišo pa vzorno skrbi njun najstarejši vnuk in priznati moram, da se takoj vidi, da mu je urejanje tega kotičke domače zemlje prav v veliko veselje. Za gospodinjski del opravil pri hiši pa je odgovorna gospa Darinka. Rada tudi plete ali šiva, sprosti se pri delu na vrtu ali na krajših sprehodih. Dolgočasja tako ne poznata. Želimo jima le, da bi jima zdravje služilo še vrsto let in da predvsem gospoda Naceta njegova vedrina in smisel za humor, ne bi nikoli zapustila. Vera Bric EKSKURZIJA CLANIC IN ČLANOV PROSTOVOUNEGA INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PREDILNICE LITIJA V soboto 9.4.2005 smo obiskali poklicno gasilsko brigado v Kranju. V izredno sodobnem, leta 1998 zgrajenem gasilskem domu, nas je sprejel dežurni gasilec izmene in nam zelo nazorno razkazal njihovo opremo za zaščito in reševanje. Imajo bogat vozni park, okoli 20 vozil, ki so različno opremljena. Kranjski gasilci so poleg gašenja požarov na objektih ali v naravi, vešči in opremljeni tudi za reševanje iz poškodovanih vozil, reševanje ob razlitju nevarnih snovi ali reševanje iz višjih stavb. Usposobljeni pa so tudi za reševanje iz vode in reševanje ponesrečencev iz gora. Letno imajo okoli 600 intervencij. V poklicni brigadi je zaposlenih preko 40 gasilcev, ki so razporejeni v več izmen. Fluktuacije praktično nimajo, kar da slutiti, da so zadovoljni s svojim delom in ne nazadnje plačilom. Pogoj za zaposlitev je poleg splošne zdravstvene in psihofizične sposobnosti še dokončana srednja šola ter kot zanimivost, stalno prebivališče v občini mesta Kranj. Njihov delavnik je izredno pester in zanimiv, tudi v času, ko ni intervencij. Nenehno se izobražujejo, veliko truda Delovni prostor kranjskih gasilcev vlagajo v vzdrževanje dobre telesne kondicije ter skrbijo za brezhibnost opremljenih vozil in za čistočo, ki je vsekakor na zavidljivi ravni. Tudi v prihodnje si želimo podobnih ogledov. Zahvala gre tudi podjetju, ki nas je finančno podprlo. Janez Kralj IZLET SINDIKATA n JANEZ KRAU, organizator izletov Druga aprilska sobota je bila določena za izlet članic in članov sindikata. Zbudili smo se v turobno in deževno jutro, tudi obeti vremenoslovcev niso bili vzpodbudni, pa nas kljub temu ni zaustavil nihče. Na pot smo podali proti deževni Gorenjski, ko je nočna izmena končala s svojim delom. Z jutranjo kavico smo se poživili v Voklem. V Kranju smo si ogledali poklicno gasilsko brigado in pot nadaljevali do čebelarskega muzeja v Radovljici. Prijazna kustosinja nas je poučila o zgodovini čebelarstva, svoje predavanje pa je podkrepila z video projekcijo. Ogled je bil zelo zanimiv, saj nam je na zelo nazoren način prikazal izredno organizirano življenje in delo v našem ekosistemu nepogrešljivih živih bitji. Ko smo se ponovno zbrali na avtobusu nas je pot vodila v Žirovnico, do lovskega doma. Čakalo nas je lepo presenečenje. Tik ob domu v dobro zavarovani kletki domujeta medvedji par, ki je menda že imel naraščaj, vendar je na žalost tragično preminil. V domu smo se izdatno podprli O Bohinju smo izvedeli veliko zanimivega z kosilom in siti nadaljevali potovanje preko deževnega Bleda v Bohinj. Z ladjo BOHINJ smo se popeljali po jezeru. Vodič na ladji nam je zelo slikovito predstavil zgodovino Bohinja z okolico. Prekrasno panoramo bohinjskega kota je kalilo megleno in deževno vreme, vendar smo kljub temu videli prekrasne slapove, ki dnevno izpod planine Vogar polnijo jezero in so bili zaradi dežja ta dan še posebno aktivni. Seznanili smo se tudi z legendama o izgradnji obeh cerkva in na koncu izvedeli, da je vsemogočni prečudoviti del tega konca Zemlje, hranil za svojo upokojitev. Ko smo bili ponovno na trdnih tleh, smo se odpeljali proti Kropi. Med vmesnim postankom so si naši športni navdušenci lahko celo ogledali zadnje minute izredno pomembne rokometne tekme med celjskimi rokometaši in Barcelono. Izid ni bil ugoden za naše, saj si z izgubljeno tekmo niso zagotovili nastopa v finalu evropskega pokala. Dolg deževen dan smo zaključili v gostilni Jarm v Kropi. Tu so najprej poskrbeli za naše želodčke. Po večerji je Joško raztegnil svoj meh, tako so tudi plesa željni prišli na svoj račun. Nekateri so se izkazali kot dobri pevci, nekateri kot plesalci tretji kot harmonikarji. Ker je bilo vzdušje na nivoju nam je tudi ura ušla čez polnoč. Dočakali smo tudi rojstni dan ene od izletnic, ji podarili izredno domiselno »hitro pripravljeno« torto, žal s samo eno svečko ter z njo tudi nazdravili. Vidno utrujeni od celodnevnega potepanja, nekateri še od predhodno nočnega dela, smo popadali po avtobusu. Nasvidenje v jeseni. Janez Kralj BLIŽA SE POLETJE Komaj smo nabrali prve spomladanske cvetice, že mnogi razmišljamo o poletnem počitnikovanju. Nekateri od nas bomo odšli v planine, nekateri v zdravilišče, nekateri na morje. Letošnja novost je povečana kapaciteta bungalovov v Novigradu, ki so rezervirani za zaposlene. V 8 bungalovih smo adaptirali kopalnice, v nekaterih renovirali kuhinje in uredili nadstreške. Verjamemo, da bo počitnikovanje v Novigradu odslej še prijetnejše, predvsem pa udobneje. Zaradi povečanja počitniških kapacitet v Novigradu, odslej dalje ne bomo več letovali na Krku. Vsako leto bolj opažamo, da je vedno več zaposlenih in njihovih znancev ter prijateljev Planini in zato pričakujemo polno zasedbo tudi v navdušenih nad našo planinsko kočo na Veliki poletnih mesecih. PRVOMAJSKI PRAZNIKI Ob tej priložnosti pa še povabilo zainteresiranim, še posebno našim upokojencem, da so še prosti termini v bungalovih v Novigradu za prvomajske praznike in v mesecu juniju. Pokličite za dodatne informacije na telefon 89-90-253. Manja Tesla ZANIMALO VAS BO.... • Poslovno leto 2004 smo zaključili z največjim dobičkom zadnjih let. V Predilnici Litija d.d. smo ga ustvarili 82.423 tisoč tolarjev, v Liti d.o.o. pa 1 1.849 tisoč tolarjev. K poslovnim izidom je revizijska družba že izdala pozitivno mnenje. Uspešno, to je z minimalnim dobičkom v višini 312 tisoč tolarjev, je poslovala tudi hčerinska družba Litijska plaža d.o.o. s sedežem na Hrvaškem. • Nadzorni svet bo letno poročilo obravnaval v mesecu maju, skupščina družbe pa bo v mesecu juniju. • Investicije v novo informacijsko in procesno opremo ter v prenovo gradbenih objektov so lani znašale 570.862 tisoč tolarjev, to je 11 % prihodka podjetja ali šestkrat več kot je znašal dobiček. • Uspešno smo opravili redno zunanjo letno presojo skladnosti poslovanja s certifikatom kakovosti ISO 9001:2000. Certifikat kakovosti po standardu ISO imamo že 1 0-to leto. • Tudi v letu 2004 se je Predilnica Litija uvrstila na lestvico 50 NAJVELIČASTNEJŠIH v Sloveniji. Na uvrstitev po metodologiji mednarodne bonitetne hiše Dun & Bradstreet odločilno vplivajo disciplina pri plačevanju računov, likvidnostna situacija, trendi poslovanja, izračunani iz bilanc za zadnja tri leta, uspešnost poslovanja, gibanje kapitala, količniki nekaterih bilančnih postavk, pa tudi položaj na tržišču. • Predilnica Litija holding d.d. je postala že skoraj 100 % lastnik družbe Predilnica Litija d.d.. • V Predilnici Litija holding je 325 delničarjev, od tega 154 upokojencev, 125 zaposlenih, 26 bivših zaposlenih, 20 delničarjev pa je zunanjih. • V mesecu februarju sta nas obiskala predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije g. Dušan Semolič ter predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije g. Anton Rozman s sodelavci. Predstavniki sindikatov so se sestali tudi z vodstvom podjetja, kjer jim je generalni direktor predstavil našo novejšo zgodovinsko pot od leta 1991 dalje, vizijo in strategijo ter načrte za prihodnost. • 8. februar Tudi letos smo bili postreženi s slastnimi krofi na pustni torek, ki je sovpadal s slovenskim kulturnim praznikom. • 8. marec Ob dnevu žena se je vratarnica spremenila v cvetličarno. V znak drobne pozornosti smo sodelavkam namenili ciklamo.