LETO I.
Posebna izdaja.
UUBIJANA, 8. FEBRUARJA 1923.
ŠTEV. 7.
OR.JLJN
m
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po cenilcu. — Posamezna štev. stane 1 Din.
LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. Omr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
Celjski ,jdogodkV‘ -- Or. ju. na. — Gospod Ivan Hribar.
Razpust Orjune in mi.
V zadnjem času se nam vedno bolj pogosto grozi, da bodo mlado našo organizacijo razpustili. Mi svarimo odgovorne faktorje pred tem korakom. Mi nismo mogoče komunisti, da se bodemo poskrili, ako nam kak ostarel domišljavec pokaže svojo umirajočo energijo. Mi danes nastopamo odkrito in smo vedno pripravljeni odgovarjati za svoje delovanje. Do danes nismo prejeli nikake uradne predpostavke ali pa mogoče celo obtožbe za svoje delovanje. Gorje pa, če bodejo naši člani prisiljeni delati skrito proti onim, kateri rušijo ugled države in Nacije. Gorje, če jih ne bodemo, več mogli brzdati. Nam je dvoje in samo dvoje sveto, in to je Nacija m država. Za te svetinje delati pa nam ne bodo zabranile niti SHS vislice, kakor nam niso tega zabranile avstrijske. Mi pa ne damo uničevati tega, kar smo priborili s krvjo in neznosnim
plenjem.	Oblastni odbor Orjune, Ljubljana.
Naš nastop v Celju.
Narodnim manjšinam v naši državi je zasigurana, v smislu zaključka 1 .ige Narodov in Vidovdanske ustave, volilna pravica. Proti nirna-'no mi nič, ker smatramo te manjšine za svoje sodržavljane, kateri unajo enake dolžnosti kot mi in zato treba, da imajo tudi enake pravice, la zakon ustave, katera se bazira na mednarodnih obvezah, smatramo za pravilen.
Naše narodne manjšine so raztolmačile ta zakon po svoje in ga hotele zlorabiti. Naša vlada je nasedla teinu tolmačenju političnih pravic narodnih manjšiin in jim dovolila organizacijo politično-iredentistič-nih strank, kar se proti vi v prvem 'edu zdravemu razumu in pa tudi ustavi katera mora braniti povsod m proti vsakemu integriteto 'in čast nase države; končno se protivi to zaključku Lige Narodov, ki pravi, I?i0rejo vživati naše manjšine politične pravice le tedaj ako so lojalne, a to pomeni da država ni v nobenem slučaju dolžna trpeti njihovega političnega grupiranja, nego samo kulturno.
Kako fatalen je pogrešek naše vlade, se je videlo kaj v početku. Nemci in Madžari dvigajo na drzen način svoje glave in rovarijo proti nasi državi, a vse to samo zato, da se okoristijots pravicami, katere smo Jim menda dali mi sami.
Kot karakteristika predrznosti naših Nemcev naj služi slučaj, ki se Je pripetil v Mariboru.
Lanskega leta, ob priliki krsne slave Mariborskog vojrtičkog ode-lenja pozvala je vojna komanda meščanstvo, da prisostvuje tej javni Patriotski svečanosti, kakor je to Povsod v navadi. Mariborski Nemci so prjši,i k poveljniku dofiičnega pol-in ga zaprosili, naj se proslava "p vrši javno, ker da je Maribor ^lsto nemško mesto, ter da take Javne svečanosti ne morejo Nemci trpeti ter da se je tudi udeležiti ne m°rejo. Oddali so poveljniku v tem smislu spisano spomenico.
Poveljnik je izjavil Nemcem, da .e bode kljub temu protestu vršila Javna svečanost, zahvalil se je da so Ka obiskali (!), a spomenico da bo-e Poslal na nadležno mesto!
Svečanost se je vršila a Nemci so izobesili niti ene državne za-nrw^‘- ^ nj to vrhunec brezobraz-J|°sti in provociranja? Ali to ne raz-urja vsakega pa tudi najmirnejše-** patriota in poštenega človeka?
Kaj tacega se ne sme trpeti v naši državi. Nikoli ne bodemo dovolili. da se kateremukoli našemu državljanu da toliko svobode in pravic, da uničuje našo svobodo, da ruši ono, kar se je pridobilo z dragoceno krvjo in da žaM naš nacijona-len čut in naše narodne svetinje. Te svobode ne bodemo nikoli nikomur darovali. Radi nejasnega stališča napram pravicam naših manjšin in radi neke nerazumljive obzirnosti, kakršne nimajo Italijani, Nemci, Madžari, Bolgari in Grki napram svojim državljanom naše narodnosti, je vlada do sedaj na vse to molčala. Brani vse iredentistične stranke in sploh vsako iredentistično akcijo in manifestacijo, bodisi javno a!i skrito T>od ©laščem »domačih zabav«. »Ja-gaball-a« in sličnih prireditev. Mi vemo nrav dobro, kai so bile mnoge naše zabave za časa avstrijskega suženjstva, posebno »telovadna«, »sokolska«, »svetosavska« itd. Radi tega nas ne bodo mogli drugi tako lahko prevariti in nam vreči pesek v oči.
Nemci v Sloveniji so priredili prejšnji četrtek 1. februarja neko tako »domača zabavo« v Celju. Ko je zvedela naša organizacija, da se skriva toi popolnoma iredentistična manifestacija, je sklenila v dogovoru s predstavniki Narodne obrane, četnikov, vojnih. dobrovoljcev in »Sokola«, da ptepreči to zabavo sama, ker je vlada menda vezana napram njim po nekih »ustavnih garancijah« >in »mednarodnih obveznostih« ter, da tako pokaže tej gospodi, da ne bode naš narod nikoli dovolil, da ga kdo sramoti v njegovi hiši in, da s sistematičnim delom ruši temelje one države, za katero je on dal in je vedno pripravljen dati kar mu je najsvetejše, da da svoje življenje.
Na podlagi tega sklepa je ukazal naš Oblastni odbor akcijskim četam v Ljubljani, Rakeku, Mariboru, Celju in Šoštanju, da s pomočjo aikcione iz Zagreba, Narodne Obrane in četnikov, protestirajo proti tej nemški manifestaciji in provokaciji, da onemogočijo zabavo in da, če bode potreba, v smislu §-a 2. I. našega Statuta, nastopijo s fizično silo in na ta način očuvajo čast nacije in države.
Ko so orišli naši tovariši v Celje, čakala jih je takoj na kolodvoru policija, katera je imela nalogo, da jim zabrani vstop v mesto. Policiji to ni
uspelo in naši tovariši so prišli v Celje, kjer jih je pričakovalo rodoljubno meščanstvo.
Kljub strogim policijskim odredbam, katere je izdah oblast za zaščito te protidržavn« nemške manifestacije, zbrala se je grupa od preko 500 ljudi, katera je manifestirala skupno z našimi člani po mestu ter tako protestirala in dala duška svojemu ogorčenju.
Tedaj se je zgodilo nekaj česar nismo pričakovali. Močni kordoni žan-darmerije in policije i nasajenimi bajoneti so zabranili našo patriotsko manifestacijo. Posredovanju policijskega komisarja dr. Senekoviča in disciplini naših člancv se je zahvaliti. da ni prišlo do oielitia krvi. dasi je bilo ogorčenje in napetost zelo velika, ker so se poduzele take mere proti nam in v zaščito naših stoletnih sovražnikov. To prestopa vsako mejo in globoko žali našo patriotsko in nacionalno zavest.
Naši manifestanti potisnjeni od bliskajočih bajonetov, uverjeni o svoji plemeniti in pra/ični akciji, zapeli so državno himni in druge patriotske pesmi. Ali r?s te odredbe ne spominjajo na one ki jih je pod-vzela Avstrija proti nam o priliki vsake naše patrioMe manifesta-cije.	^
Potem je pozval policijski komisar delegate or.ju.na., Nar. obrane, Jug. četnikov, Sokola in naroda ter v prisotnosti pol. kom. je bil sestavljen protest, katerega smo priobčili v zadnji številki »Orjune«. Protest je bil sestavljen ob pol eni ponoči in oddan Nemcem. Kakor hitro so uvideli Nemci resnost situacije in odločnost naših tovarišev, prekinili so »zabavo« in odšli na svoje domove.
Medtem ko se je sestavljal protest. so se razšli nekateri manifestanti po mestu ter ogorčeni radi odredb, katere so bile brezpotrebno poduzete proti nam, razbili so nekoliko nemških napisov in nekaj šip nemške kavarne. Do osebnih spopadov ni prišlo in prelita ni bila niti kaplja krvi.
Ko so videli naši delegati, da je ta protest uspel in ca se je zabava prekinila, so odredili svojim članom, da se razidejo in gredo domov. S tem je opisana vsa ^Celjska afera«. Treba se je zahvaliti našim delegatom in disciplini naših članov, _da ni prišlo do krvoprelitja in ne strogim odredbam, katere so oblasti poduze-ie proti nam; odredbe katere žalijo naš ponos in radi katerih se sramujemo pred celim svetom.
Treba je še naglasiti, da ta zabava ni bila »domača zabava celjskih državljanov nemškega jezika«, nego da je bila zabava Nemcev Iz cele Slovenije, ter da je bilo na tej zabavi, kakor poroča graška »Ta-gespost«, mnogo Nemcev iz onstran meje, onih Nemcev, kateri so zapleteni v prenašanju municije iz Italije na Madžarsko. Da to ni bila politi-čno-iredentistična manifestacija, morejo verjeti edino naivni ljudje. Politične barve, te zabave ne more prikriti »polovica čistega dobička«, kateri je bil namenjen vojnam invalidom. Invalidi, kateri se nahajajo v revnem stanju ravno zaradi teli Nemcev, ne bodo nikoli sprejeli denarja. s katerim se krije uodli sarkazem in s katerim se žalijo največ ravno invalidi.
Kako so opisali naš nastop v Celju razni časopisi, na to se ne bodemo ozirali, ker so oni pri tem gle-
, dali največ in v prvi vrsti na svo-I je strankarske špekulacije. Mi j gremo preko njih in stojimo više od i vseh, trdno prepričani o upravičenosti našega nastopa. Nas prav malo interesira kdo je pozdravil in kdo obsodil naš nastop. Zavedamo se dolžnosti, katero smo izvršili in radi tega je naše čelo mirno in vedro. Mi gremo naprej. Naše vrste so vsak dan večje, boljše, čvrstejše in številnejše!
Stvar, preko katere ne moremo iti, je držanje g. namestnika Hribarja. Radi svoje osebne mržnje proti našemu pokretu je on kompromitiral avtoriteto oblasti, katera mu je poverjena. On se je tako prenaglil, da je radi gornjih dogodkov izdal celo »manifest« na narod. Ali se tako ščiti avtoriteta države in oblasti? Ali se tako brani čast Otačbine in Naroda?
Zaradi takega obnašanja g. Hribarja je bil naš Oblastni Odbor prisiljen, da pošlje k njemu delegate, kateri so mu predali v imenu O. O. Or.Ju.Na. skupno s predstavnikom Narodne Obrane in v imenu Jug. Četnikov sledeči protest:
Gospod namestnik!
Prihajamo kot zastopniki »Or* june«, Udruženja jugoslovanskih četnikov in Narodne obrane. Ker je glavni in edini cilj teh organi* zacij dobrobit in sreča nacije in države, prihajamo, da Vas posled* njikrat najbolj resno svarimo in povabimo, da prenehate z Vašim političnim početjem, ki ga opažu* jemo že nad eno leto. To početje
kulminira v najbolj izrazitem iz* rahljanju Vaše službene pozicije. Ono Vas je dovedlo v zaslepljeni politični strasti tako daleč, da z nogami teptate ugled države in na* cije, da pozabljate na svoje dosto* janstvo in na svojo preteklost, da sklepate zveze z dednimi sovraž* niki našega naroda in da njih pre* potenco podpirate ter jih pri tem ščitite z bajoneti naše nacionalne armade proti onim osebam, ki so z istimi bajoneti uničile tega sov* ražnika in katerim se Vi morate zahvaliti, da ste na tem visokem položaju. Vaše početje je preseglo že skrajno mejo naše potrpežlji* vosti. Kličemo Vam poslednjikrat, da prenehate!
Vedite, da se Vaših groženj ne bojimo in da se bomo proti Vam borili z vsemi sredstvi, ki nam sto* jijo po zakonu na razpolago. Ve* dite, da imate proti sebi strnjene vrste vseh nacionalistov, državno :n pošteno mislečih ljudi, ki so pri* pravljeni z najskrajnejšimi zakoni* timi sredstvi doseči svoj cilj.
Svarimo Vas poslednjikrat in odklanjamo vsako odgovornost pred javnostjo za posledice, če bi tudi to svarilo ostalo brezuspesno.
V	Ljubljani, 5. februarja 1923.
Orjuna:
Inž. Kranjec.
Udruženje jugoslov. četnikov: Atanazije Ristič.
Narodna obrana:
Stanko Žnideršič.
Kdo je g. Hribar?
V	ilustracijo značaja našega pokrajinskega namestnika prinašamo danes nekoliko sličic iz življenja tega zaslužnega, v borbi za narodne ideale osivelega moža. Seveda s temi doneski njegov portret še ne bo popoln, poskrbeli pa bomo, da polagoma dovršimo sliko g. Hribarja, ki s tako komercijalno sposobnostjo eksploatira svoje zasluge za jugoslovansko državo.
G. Ivan Hribar se ponosno trka na prsi
in izjavlja, kako je on svojo glavo nosil v torbi na trg, ko se še dru* gim niti sanjalo ni, kaj je Jugosla* vij a. Mi pa pravimo, da je obratno nosil torbo v glavi na trg. To sv o* jo trditev dokazujemo z njegovo lastno izjavo leta 1914. Tedaj je g. Hribar izjavil, da je on propa* giral svoj panslavizem Samo radi tega, da mu je šel bolje gšeft pri »Banki Slaviji« itd. S to izjavo je j pljunil na vso svojo preteklost. Kako nizkotna, malenkostna ose* bica napram Masaryku, KramaFu, Supilu, Markovu in drugim.
In ta človek se odeva s plaščem narodnega mučeništva, ker je bila Avstrija dovolj slepa, da ni v njem gledala agenta, ampak veleizdajni* ka. Naša dolžnost je, da mi ta plašč skinemo in ga pokažemo na* rodu svojemu, kakršen je. Narod sam pa naj sodi, kakšne vodje je imel, zgodovina pa naj o tem po* roča.
Kako je Hribar nasa-maril ministrski svet.
Bilo je v prošlem poletju, ko je bil g. Hribar poklican v Beograd
(ad avdiendum verbum) da se ope* re očitkov, katere mu je zabrusil neizprosni g. Ristič v svojem »po* slanem«.
Ob tej priliki ga je neki šegavi minister kakor šolarčka vprašal: »Jeli istina, g. namesniče, da ste Vi pisali različitim nemačkim ples mičima i veleposednicima pisma agentske vsebine v svrho sakup* ljanja kraljevskog daru.« G. Hri* bar je tajil!
Toda laž ima kratke noge in kdo opiše začudenje ministrov na neki drugi seji, ko jim je isti mi* nister prebral sledeče pismo:
»Minister Ivan Hribar, pokra* jinski namestnik. Ljubljana, dne 4./5. 1922. — Vaše blagorodje! Čast mi je Vas izvestiti, da Vas bode v kratkem posetil gospod dvorni svetnik dr. Josip Ferjančič, vodja okrajnega glavarstva v Ljubljani, da Vam izrazi v mojem imenu ne* ko željo, katero ugodno sprejeti Vam priporočam. Prosim Vas, da izvolite g. dvornega svetnika bla* gohotno sprejeti. — Z izrazi odlie* nega spoštovanja vdani Iv. Hribar.«
Kako je g. Hribar lagal in kaj je k temu rekel dr. Ivan Tavčar star.
Bilo je v preteklem času pri seji trgovske zbornice. Zbornica je bila tedaj, kar danes ni, vsled nečuvene zveze narodno napredne stranke z Nemci skrajno ogrože* na. Hribarja re je tozadevno naj* ostreje napadalo, on pa je tajil in izjavil, da pogodbe ni podpisal. Tedaj se mu je pokazalo duplikat in Hribar je zopet lagal in izjavil, da on na originalu ni podipisal.
y
Stran 2.
f 1		■ ! n ImH
»O R	U N A«	Ste v. 7^4,
Ko je za to izjavo zvedel g. dr. Ivan Tavčar, ki je imel original pogodbe v rokah, je v sveti jezi udaril s pestjo ob mizo in izjavil, da je nečuveno, kako se ta človek ne more odvaditi laži. Da, da, to je bilo in gospodje, kateri so bili prisotni, še žive. Tedaj je interes stranke zahteval, da se ta stvar ne objavi. Danes jo objavljamo mi, ker nočemo, da bi tak človek še nadalje slepil narod.
Hribar 1. 1908!
O	priliki znanih in tragičnih sep-temberskih dogodkov 1. 1908. je g. Hribar kot župan ljubljanski zaprosil pri tedanjem dež. predsedniku baronu Švarcu za vojaško asistenco, češ da mestna policija ni kos demonstrantom. Poklicani nemški polk je z veseljem ustregel želji slovenskega župana in slovenska kri je pordečila ljubljanske ulice: dva Slovenca ubita, sedem ranjenih.
Ranjence, ki so ležali na magistratu je g. Hribar pozdravil s sledečimi besedami: »Prav vam je, kaj pa demonstrirate! Ali nisem rekel, da ne hodite na ulico!?« Evo, to je narodnjak Hribar!
G. Hribar, zavarovalni agent
Lani je g. pokrajinski namestnik dal zavarovati vsa državna poslopja pri neki tukajšnji zavarovalnici. Naj nam g. namestnik pove, v kak dobrodelen fond se je nakazala provizija, kajti ne moremo si misliti, da bi bil g. Hribar obdržal zase precej znatno vsotico, ki jo je zavarovalnica izplačala koti provizijo. Samo vprašamo in čakamo zadovoljivega odgovora.
Najnovejša patrijotična gesta g. Hribarja.
G. Hribar je izdal sledeči mani* fest:
Nam. št. 131.
Rojaki! Slovenci!
Sinoči je bilo Celje prizorišče obžalovanja vrednih dogodkov. Nekaj domačih, nekaj pa od dru* god prispelih mladih ljudi, katerih idealizem zlorabljajo gotovi brez* vestneži v samopašne svoje name« ne, vzelo je brezpomembno nem* ško veselico, ki se je prav pod tistim imenom in v istem obsegu vršila tudi že lani in predlanskem, ne da se je kdo izpodtikai, za po* vod nasilnega nastopa proti sodr* /avljanom nemške narodnosti v Celju. Peščici teh mladeničev us* pelo je kljub obsežnim varnostnim ukrepom razbiti v neki kavarni šipe ter povzročiti približno 100 tisoč kron škode.
Po ustavi zajamčena je vsake* mu našemu državljanu ne glede na narodnost in vero varnost življe* nja in imetja. Včerajšnje početje v Celju naperjeno je bilo torej proti temeljni določbi ustave in je zločin nad državo. Zločin nad dr* žavo je pa tudi zato, ker morejo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja ter izpodkopa* vati jako občutno naš ugled in v posledici tega tudi kredit naše dr* žave.
Rojaki! Deloval sem za ujedi* njenje Srbov, Hrvatov in Sloven* cev in za sedanjo državo tega ime* na že takrat, ko je to pomenilo no* siti svojo glavo na trg. Ničesar si torej iskreneje ne želim, ko da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojih sodržavljanov, ugled* na in spoštovana po vsem svetu, v mirnem razvoju svoji lepi bodoč* nosti nasproti. Kar najresneje to* rej svarim pred ponavljanjem po* dobnih dogodkov. Ako bi te moje besede ne zalegle, pa izjavljam, da mi je ostalo dovolj trdne volje in energije, nastopiti z vso brezob* zimostjo in strogostjo proti rušil* cem javnega reda in miru, ki mo* rata biti in ostati temelj naše dr* žave.
V	Ljubljani, dne 2. febr. 1923.
Pokrajinski namestnik:
Ivan Hribar.
Smatramo, da je k tej uradni izjavi g. Hribarja vsak komentar odveč!
Vara se gospod Hribar.
Razmišljal sem in sam sebe vprašal:
Kje sem že čul besede: »ostalo mi je dovolj trdne volje in ener* gije nastopiti z vso brezobzirnost* jo in strogostjo, da vas uničim«!?
AJia! To so besede grofa Tisze, katere je izrekel v Sarajevu dele* gatom vseh narodnih strank Bos* ne in Hercegovine kratko pred razpadom Habsburške monarhije.
Kdo bi si mislil, da se bodo šti* ri leta po svečanem razsulu Av* strije iste te besede ponovile.
Tisza je izginil, a mi smo ostali!
Prevaril ga je račun, a mi smo sigurni, da se bode prevaril tudi g. Hribar.
CrpaHaHKO „yBepen>e“ r. Xpn6apa.
Ha pa3MHw.n>aH>e BOflCTBjr H.P.C.
HnKaA HaM HHje 6h;io jacHo nojoj 6am črpanim npHna^a r. HBaH Xp«6ap. Oh je BHuie nyTa npHBarao h jaBHO H3jaBJbHBao, Aa He npnnaaa hhkojoj napTHjH. Pa3yMe ce, Kao mobck 6e3 HCKpeHor h Ay6Jber yBepett.a, oh je — JIOBHO y MyTHOM.
y BeorpaAy je 6ho Heno3HaT; He-no3HaTje 6ho H>eroB „p3A“, Heno3HaTa HberoBa npom^ocT, Heno3HaT Kao npn-BaTaH HOBeK, y oruuTe Beorpa# ra HHje no3HaBao. y H>eMy cy r^ie^a^iH „6paTa GiOBeHua" h hhiht3 Apyro. 3a Taj „ycnex“ oh Mome Aa 3axBajiH cbojhm AOHCTa yr^ai;eHHM <f>opMaMa H KOMnJIHMeHTHMa.
Mhm cy y Beorpa^,y A03Ha;iH tko je Taj rocnoAHH, KaKO je panpe3eH-TOBao Hamy Ap*3By Ha CTpaHH, ioko je H3a Tora ^aK h KpyHy KOMnpOMH-T0Ba0, KaKO je yn;ieTeH y MHore a^epe h scjjepnue, oHAa My je „ai3Ba“, yc-npKoc KOMnjiHMeHara h cBH^ieHor mhhh-eTapeKor 6e^o-3e^eHor naca, Har^io na.ia. BeorpaA je r. Xpn6ap noneo Aa no3HaBa, a mh heMo HacToj3th Aa ra TaMo joui 6ojbe yn03HaM0, na ce Ha^aMO My TaMO Hehe 6hth MecTa.
rocno^HH Xpn6ap je c cbojhm no-HamafbeM KOMnpoMHTOBao BHuie nyra Zlp)KaBy, B;iaAy, KpyHy h ue;iy Ha-UHjy, na je C3A3 KOMnpoMHTOBao h paAHKa™y nap™jy; naprajy c kojom mh crojHMO jeAHaKo Kao ca cbhm
OCTajIHM AP>KAB0TB0PHHM napTHjaMH H HHjHX HJiaHOBa MH HM3AeM0 y CBO-jHM npBHM BpCTaMa.
Mh t3hho He3H3MO Aa ;ih r. Xpn6ap npnnsAa paAHKamoj naprajH hjih He, a-an je jacHo (h3 pa3yMJbHBHx p33^ora 0H0ra ko j h »e™, Aa ce ap>kh bjiscth na Mai<ap oa MHHHCTpa nocTao bcjihkh >KynaH), Aa ce oh HacToj h yByhH y paAHKajiHy n3pTHjy.
HsAaMO ce, ksa ce psahks^h, npo-
THB HHjer LHHpett>3 y CjIOBeHHjH MH HeMaMO HHUIT3, M3JI0 60A>e HH(J)Op-MHUiy TKO je T3j rocnoAHH H K3KO, H noMohy Kor3, on MceJiH Aa uinpH p3AH-K3JiHy napTHjy y CjiOBeHHjn, Aa he ra ocTpaHHTH H3 CBoje napraje h Aa he ce TaKO oc;io6oahth jeAHor HOBeKa, ko j h pyuiH H>eH yr^eA h KojeMy HeMa MeCTa y HHKOjO] 036HJbH0J nspTHjH.
H3p33yjyhn OBy HaAy mh HeheMO Xa ce Meui3MO y HHTepHe CTBapn ps-AHKa^iHe nspraje, jep crojHMO noBHuie cbhx rispraja, a^H Hac 6ojiu, KaA bh-Ahmo, Aa jeAHa HapoAHa CTpaHKa H3-ceAa ^>yAHMa, KojH K0Mnp0MHTyjy ue^y H3uiy H3UHjy.
»O p jy h a“.
Ljubljanska kronika.
Z univerze. Na poziv g. Hri* barja je izdal rektor našega vse* učilišča opozorilo akademikom, da naj se ne udeležujejo akcij »Or* june«, sicer bi bil prisiljen pošto* pati proti njim s sredstvi, ki jih v to predpisuje disciplinarni red vseučilišča. Čudno se nam zdi, da je vrhovna oblast avtonomne uni* verze na razpolago g. Hribarju, še bolj čudno pa se nam zdi, kdo je sestavil omenjeni red, ki naj bi akademikom branil udeleževati se javnega društvenega življenja.
Orjuna — »Slovencu«:	Hm!
Hmmm! —> Hmmmmm!
Iz uredništva. Priredili smo po* sebno izdajo lista, da v pravi luči pokažemo javnosti nečuveno po* stopanje g. pokrajinskega namest* nika v zadevi, ki se tiče naše na* rodne časti.
Razširjenje lista. Vsled obilice gradiva, ki nam dohaja dan na dan od naših organizacij in somišljeni* kov, smo se odločili izdajati naš list v povečanem formatu, da tako zadovoljimo splošni želji naših na* ročnikov.
Naročnike prosimo, da nam vse nedostatke takoj javijo. Izgleda, da se nam pri pošti dela težkoče. Ko bodemo imeli dovolj materi* jala zbranega, udarimo na pristoj* nem mestu.
Afera Hribar-WindischgrStz- Ristič,
V poslednji številki »Orjune« prinesli smo kratko notico, da je bilo kazensko postopanje zoper našega prvoboritelja g. Atianasija Rističa v zadevi >regreška po § 104 s. k. z. na predbg državnega pravd-ništva, ker ni bilo vzroka, da se ga sodno preganja ustavljeno.
Gre za zadevo »Oivorenog pisma g. namestniku Ivanu Hriba-ru«, ki je bilo priobčeno meseca aprila 1922 skoraj v vseh ljubljanskih dnevnikih.
V pismu, ki predstavlja unicum svoje vrste, bilo je nagromadeno toliko očitanj in inkriminacij, da je vsakdo, kdor kolčkaj pozna upravo in principe, katei morajo biti vsakemu najnižjerm uradniku sveti, moral pomišljati, da bo gospod namestnik, če je šamo ena desetina očitanj resnična, takoj podal ostavko na svojo shžbo še predno ga višja oblast odstčvi — ali pa da bo nečuveno drznega komito Rističa vendar enkrat hjdič vzel, če je samo ena desetina očitanj zlagana. —
Medtlem se nli zgodilo ne eno — ne drugo. Namesnik Hribar ima debelejšo kožo, kakor si jo je predstavljal Ristič, H je bil prepričan, da je dospel v kraje, kjer vlada zakon in poštena iprava, ter je vsaka uradna zloraba 'izključena. Bridko se je motil in ž njim vsa slovenska javnost, ki je dcživela pod režimom svojega lastnega sina in lažiprvaka več razočaranj, kakor kedaj poprej pod bičem nenških gospodov na Bleiweisovi cesii. Danes, po gorkih izkušnjah, odprl; so se oči g. Rističu in pošteno lacijonalno mislečim ljudem — zato so vsi morali doživeti največjo racijonalno sramoto, da najvišji uradnik v zemlji, domač sin te zenlje sklepa pakte z nepomirljivim sovražnikom našega naroda in da ščiti istega sovraga z bajoneti naše mrodne armade proti onim, ki imajo še dovolj narodnega ponosa v stbi, da tudi dejanski protestirajo proti temu — blaznemu početju. —
Namen »odprtega pisma« g. Rističa je bil, da izzove proces, ki bi razkrinkal g. ramestnika in pokazal javnosti, da g. namestnik zasleduje čisto druge cilje in da mu je skrb za upravo zemlje deseta briga. Očitki so tako težki, da je apsolut-no moralo >riti do najostrejše obrambe in obsodbe — če bi se drž. pravdništvo ne bilo prepričalo, da so isti resnični in ustavilo preganjanje, ker je obsodba izključena.
Namenjeni smo, da javnosti prikažemo zaporedoma v nekoliko številkah naše*a lista to, kar ni bilo mogoče doseS s procesom — in prepuščamo njtj sod o upravni morali g. namestiika in o upravičenosti očitanj.
Meseca julija 1921. leta, par mesecev po izpraznitvi logaškega okraja po Italijanih, morala je agrarna oblast prevzeti veleposestvo Windischgratz v Planini pod državno upravo. Imenovan je bil za drž. upravitelja g. A. Ristič. Njegova uprava je bila v vsakem pogledu uzorna, kar mu je priznal sam lastnik Windischgratz in tudi dr. Vodopivec v slojem referatu. Ker pa ni bila drž. uprava postavljena zgolj iz gospodarskih, marveč tudi iz državno-politčnih razlogov, deloval je g. Ristič tudi v tem smislu in je strogo ladzoroval početje Windischgratzov. O potrebi tega nadzorovanja bi! je prepričan tudi g. namestnik Hrbar, ki je na podlagi uradnih preiskav prišel do prepričanja, da je potrebno na familijo W'indischgratz posebno paziti in jo zasledovati. Zato je tudi on napravil svojo dolžnost, ter z dopisom na agrarno direkcij) z dne 6. decembra 1921 št. 184)/IV. naznanil, »da je v državnem interesu, da se se-kvester nad Hugo Windischgratzo-vim posestvom v Planini pod nobenim pogojem ne ukine. Direkcija naj blagovoli o tem mojem (Hribarjevem) stališču izvestiti tudi ministrstvo za agrarno reformo, ker je smatrati Hugona Windischgratza za najizrazitejšega nasprotnika naše države.«
Naglašamo, da je to bilo mnenje g. namestnika še meseca decembra 1921. Meseca januarja ali februarja je obiskal Windischgratz osebno g. Hribarja in mu — baje — razložil samo nekatere pritožbe proti Rističu kot upravitelju. Tako se je reklo.
—	Sam Bog vedli, ali je Windisch-gratzu bilo znano mnenje g. Hribarja o njem? Čudno je le to, da je od tega momenta — po enem edi-' nem obisku postal g. Hribar najzve-
stejši zaščitnik WindischgratJza — postal je »piipstlicher als Papst«. Namesto da bi podučil Windisch-griitza, da zadeva ne spada pred njegov forum in ga napotil na edino pravo pot, t. j. na agrarno reformo, (pri kateri se Windischgratz ni sploh nikoli pritoževal) poslal jc, brez obvestila agr. reforme, svojega uradnika, da preišče zadevo. — To je prvo kršenje pravilnega uradnega poslovanja. Dr. Vodopivec je podnesel referat o uspehu preiskave. Na podlagi tega tendencijoznega referata poročal je g. Hribar ministrstvom in tudi takoj osebno odpotoval v Beograd, da izposluje odstranitev Rističa. Uspeh je bil popoln in Ristič je bil brez utemeljitve — z enostavnim fermanoin odpuščen. Dr. Vodopivec je poizvedoval dne 1. in 3. marca, Hribar se je podal v Beograd dne 11. marca in Ristič je bil odpuščen dne 20. marca 1922. Navajamo te datume, da se vidi, ali bi tudi najspretnejši advokat mogel v tako kratkem času (če pomislimo na princip naše uprave »ima vremena«) izposlovati tlako sijajen uspeh, posebno z ozirom na to, da so gospodom pri centrali morala biti še popolnoma sveža Hribarjeva poročila o »najizrazitejših« nasprotnikih naše države. Hribarjevo obnašanje v tej zadevi je bilo tako pristransko in se mu je tako mudilo, da je Ristič bil prisiljen poseči za skrajnim sredstvom
— in ožigosati ga pred javnostjo.
Kako so očitki »odprtega pisma« gorostasni, naj nam služijo sledeči primeri iz tega pisma:
Očita mu, da je prelomil besedo, ki jo je dal publiki ob svojem prihodu na postaji in v proglasu (!), da bo gledal na čistost uprave, da bo ščitil zakon, korektno uradovanje in nacijonalno-državne koristi. Očita mu, da je samo vsled enega obiska Windischgratza čez noč spremenil svoje mnenje in prepričanje in se ni oziral na vse službene podatke in prijave. V pismu pravi, da je zlorabljal svoj visoki položaj in izigraval interese agrarne reforme in naše države. O referatu dr. Vodopivca pravj, da je subjektiven, tendecijo-zen in direktno namenoma lažnjiv. G. Hribar naziva v svojem referatu na Ministrstvo vse ukrepe drž. oblasti, vse korake in odredbe proti Windischgratzu enostavno »sekatu-raraa« pozabljajoč, da je on sam dajal ukaze, da se strogo izvaja zakon proti Windischgratzu. Vi sami
— pravi pismo — kot kraljev namestnik in glavni zaščitnik zakonov, nazivate izvajanje zakona »se-katura«. In zakaj vse to? Samo zaradi nakupa vile na Bledu, zaradi katere je izigral državni interes in se tako ponižal, da je osebno in po svojih somišljenikih — posebno po dr. Lukanu — beračil in izsiljeval denar pri nemških veleposestnikih. Očita mu ponovno izigravanje državnih interesov, metanja blata na ves sloven. rod itd. Z eno besedo — pismo je edinstven eksemplar svoje vrste in bi si ne mogli zamišljati nobenega predpotopnega debelokož-ca, ki bi mogel pri takih napadih ostati zdrav in na nogah, če bi udarci sedeli. — In vendar je Hribar ostal — če ravno so udarci sedeli. Očitki so od a do z resnični — in samo državno pravdništvo je smatralo, da je proces nemogoč, ker je izključena obsodba Rističa!
In ta mož še vedno sedi na svojem prestolu in ima drzno čelo pretiti z najhujšim zasledovanjem istih ljudi, ki so mu javno in pred najvišjim forumom dokazali, da izrablja svojo pozicijo, da ne drži danih obljub, da zapostavlja in izigrava državne interese! Še več! Ta mož gre še naprej, sklepa pakte z Nemci, vrača jim njih trdnjave v srcu Slovenije — podpira z oboroženo silo države najzagrizenejše njene nasprotnike. In še ima drzno čelo urbi et orbi proglašati, kako on ščiti državne interese in kako bo uporabil skrajna sredstva, da zatire odpor. Ne, gospod Hribar, ne bo šlo. Bili so tirani drugih sposobnosti in večjega kalibra od Vas — in vendar jih je vihar narodne zavesti, volje in ponosa odpihal.
Naš cilj je jasen in mi gremo do njega brez ovinkov in naravno. Če naletimo na odpvor — se bomo borili. Če eden pade — stopita dva v njegove stope. Ne -poznamo strahu, ne poznamo žrtev — ne poznamo nagrad ne odlikovanj — srno naoi-ionalni idealisti — lahko pa postanemo tudi nacijonalni obupneži.
Naš pokret.
Vsem članom in somišljenikom-Sistematično se množijo in sc eni* rani incidenti na račun naše orga* j nizacije. Opozorjeni smo, da pri vsakem kravalu različni elementi krivdo zvračajo na Orjuno, da bi jej ubili tako ugled. Mi take pre* tepe in prepire po gostilnah in ka* varnah v pijanem stanju najostre* je obsojamo. Dali smo v to svrho svojim članom stroga navodila. Poživljamo pa obenem vse naše člane in somišljenike, da nam ja* vijo vsak izgred po možnosti z imenom dotičnega izzivača in pre* tepača, proti kateremu bodemo brez pardona postopali. Dogode se pa tudi slučaji, da je izzivač naš nasprotnik. Tako je pri lov* skem plesu komunistični poslanec
l	abjančič v pozni uri pahnil naše* j ga člana. Ko se je še s tem hvalil, je dobil zasluženo plačilo v obliki j klofut. Po naših informacijah pa je laž, da bi bili naši člani tega izz^ vača ali sploh kogarkoli drugega ranili z nožem. — Drugi slučaj. V kavarni »Zvezda« se je neki g. Ro* gel nespodobno vedel napram ugledni dami. Dobil je zato klofu* ; to in takoj je občinstvo bilo miš* j ljenja, da je ta mož »Orjunaš«. Mi smo ugotovili, da to ni resnica, pač pa je omenjeni gospod po in* ! formacijah komunist. Itd. Mi bo* demo posamezne slučaje objavljali in prosimo občinstvo, da nam po* i maga pri tem delu, ker nam je naj* več na tem ležeče, da ohranimo našo organizacijo tako, kakor je zamišljena, to je organizacijo ide* alistov. Ugotavljamo, da do danes še nismo dobili niti jedne oficijel* ne pritožbe glede naših članov. Poživljamo vsakogar, komur bi se zgodila krivica, da nam jo stvarno z imenom javi in mi bodemo ugo* tovili krivdo ter krivca kaznovali.
Oblastni odbor Orjune.
Kranj. Ustanovni občni zbor mestne organizacije Orjune bode v četrtek dne 15. t. m. — Pripravljalni odbor.
Razne vesti.
Naša himna. Naš vzvišeni pokret je že dolgo potreboval himne, ki bi oduševljala nacijonaliste in ponesla naše ideje v najširše sloje naroda. Srečni smo, da moremo iaviti našim prijateljem, da je sedaj tudi ta nedostatek odpravljen. Odlični naš pesnik Korolija, predsednik »Orjune« v Splitu, je te dni dovršil pesem »Nacionalistični klic«, ki se odlikuje po smelem poletu misli in čuvstva tor po blestečem slogu in jeziku, ki sta lastna Koroliji kot priznanemu književniku. Pesem je bila odposlana nekemu znanemu skladatelju, da jo uglasbi. Kmalu bo tedaj od Triglava pa do Bitolja odmevala himna »Orjune«.
Or junaški kroj. Ker se je v na* ših vrstah že občutno pokazala potreba posebnega kroja, je dal direktorij izdelati načrt in en pri* merek kroja in ga bo te dni poslal v odobritev ministrstvu notranjih del. Kroj je enostaven, ličen in resen: iz temnomodrega sukna z rdečim zmajem na levem rokavu. Nositi ga bodo smeli samo tisti, ki jih direktorij na predlog oblast* nih odborov v to pooblasti. Nagla* šamo, da nihče ne sme kroja javno nositi, dokler ni izdana odobritev ministrstva. Po prejemu te bomo v našem listu podrobno opisali kroj, ki bo enoten za celo organi* zacijo.
Požar \Vindischgratzovega go* spodarskega poslopja v Planini pri Rakeku. Ker »Slovenec« namiguje, da so povzročili požar naši člani, smo zadevo raziskovali in ugoto* vili sledeče: V hlevu je bila velika množina sena. Vsakomur je zna* no, da vlada letos strašno pomanj* kanje krme, kar pa Windisch= gratza ni motilo, da ne bi prodajal svojega sena drugam. Vsled toza* devnih pritožb je dobil od pokra* j inske uprave nalog, da mora naj* prej zadovoljiti po običajni ceni domačine in šele potem špekuli* rati izven občine. Ta nalog je bil izdan malo pred požarom. Dne 26. jan. je bil g. dr. Hugo Windisch* gratz v Planini, dne 27. jan. se je odpeljal, ko je poprej še na neobi* čajen način naprosil upravo, da sme uporabiti svoje lastne konje in dne 28. jan. je zgorelo gospo* darsko poslopje. Vprašamo torej, kak interes naj bi imeli naši člani pri tem požaru? Ugotavljamo tu* di, da je že pri lanskem požaru ves sum letel na Windischgratz* ove ljudi in smo pripravljeni tudi to dokazati.
Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.