jevmnMv

Številka 7-8-9 Leto IX.
15. X. 1970
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
I SVILANIT praznuje 20-letnico samoupravljanjaI
Ob letošnjem prazniku podjetja
Zopet je za nami leto delovnih skrbi. Ponovno smo se soočili s prehojeno potjo, s problemi, z uspehi in neuspehi od lanskoletnega oktobra pa vse do letošnjega praznika podjetja.
Da iz nič nič ne nastane imamo dovolj dokazov na naši lastni prehojeni poti. Vsa zadnja leta so bila po dejavnosti, po rušenju starega in nastajanju novega, prava delovna revolucija. Stari stroji so se umikali novim, iz dneva v dan pa se je spreminjal izgled podjetja. Izboljšavah smo delovne pogoje, naraščala je proizvodnja in finančni uspeh podjetja, istočasno pa se je kre-
pila samoupravi j alna zavest kolektiva.
V letošnjem letu smo do kraja realizirali razvojni program, ki smo si ga začrtali pred 5 leti. Zaključili smo izgradnjo barvarne, pripravljalnice in tkalnice frotirja, uredili smo obrat za proizvodnjo in konfekcioniranj e svile odprli nov oddelek konfekcije frotirja, dogradili kotlarno ter v celoti rešili problem preskiibe z mehko in produkcijsko vodo. Prav tako smo na področju asor-timana obeh grup proizvodnje dosegli zadovoljive uspehe v a-sortimanu in kvaliteti, v produktivnosti in obsegu proizvodnje. Na področju prodaje in marketinga smo se lotili novih kvalitetnih prijemov, ki so nam na tem področju omogočili trdnejšo in bolj zanesljivo prodajno politiko pridobivanja zanesljivih kupcev, kar predvsem velja za hotelirstvo in zdravstvene ustanove. Tudi realizacija izvoza je
vsled nekoliko boljših izvoznih cen in večje stimulacije družbe bolj ugodna kot v prejšnjih razdobjih.
Še vedno pa je za kolektiv izredno trd oreh pomanjkanje obratnih sredstev, ki je delno rezultat slabega plačevanja s strani kupcev, končno pa tudi vsled pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. Ta problem bo treba nujno omiliti v Obdobju od 1971 — 1973 s tem, da se bo v manjšem obsegu vlagalo lastna obratna sredstva v razširjeno reprodukcijo in te naloge reševali s pomočjo tujih kreditorjev. Svoja sredstva in to seveda le v mini-
malnem obsegu pa vlagali v tiste investicije, ki ne bodo še bolj zaostrovale problem obratnih sredstev, temveč v najkrajšem času povečale ekonomski efekt. V tem pregledu bi zajeli predvsem naslednje predloge: nabavo potrebnih strojev za lastno ople-menitilnico frotir tkanin (barvanje metraže in konfekcijskih izdelkov ter odprava krčenja frotir tkanin),
—	nabava 3 strojev za obrat svile, kar bi omogočilo 400.000,-din povečanega letnega dohodka,
—	nabava zvezdastega stroja za izdelavo vogalčkov pri kravatah, strojev za šivanje podloge in etiket v obratu svile,
—	nabava drugega parnega kotla,
—	nabava avtomatskih strojev za dolžinsko in širinsko šivanje brisač, raznih strojev za ad j us tiranje oz. pakiranje izdelkov iz frotirja,
— nabava 2 Giani statev, kar bi nam omogočilo boljše poslu-ževanje mojstrov in tkalk.
Iz navedenega je razvidno, da so pred nami še velike naloge v cilju znižanja lastne cene in povečanje dohodka, kar pa je predvsem odvisno od dosledne avtomatizacije povsod tam, kjer je to le mogoče.
Preteklo leto je bilo za življenje kolektiva izredno aktivno na področju utrjevanja samoupravnega sistema. Dopolnitev statuta je zahtevala ogromnega dela in truda neštetih sodelavcev, ki so s svojimi predlogi okrepili sistem organizacije upravljanja in samoupravljanja. Z novim statutom smo odpravili prejšnji upravni odbor ter istega zamenjali s petimi samostojnimi specializiranimi poslovnimi odbori. Prav tako se je povečalo število delovnih enot in njihove pristojnosti. S to reorganizacijo se je zelo povečalo število neposrednih organov samoupravljanja, prav tako pa tudi število delavcev v teh organih. Delavski svet si je predvsem pridržal pravico odločanja o končnem formiranju poslovne politike za posamezna področja poslovanja, ki so predvsem zajeta v letnem gospodarskem planu in potrjevanje tistih internih aktov, ki urejajo medsebojne delovne odnose, nagrajevanje, sistematizacijo delovnih mest, varstvo delavca in podobno ter končno pravico nad realizacijo izvajanja poslovne politike in njenih rezultatov dela. Lahko je ugotoviti, da smo temu poglavju posvetili v tem razdobju primar-
Premik osebnih dohodkov na osnovi nove analitične ocene, zahteva od vseh članov delovne skupnosti — predvsem pa od strokovnih delavcev večjo prizadevnost in odgovornost za ustvaritev dodatnih sredstev za osebni dohodek. Na osnovi analitične ocene se bo povprečni osebni dohodek povečal od 100 na 135 °/o-Za to bo potrebno mesečno najmanj 290.000,— din več sredstev kot doslej. Nepravilno bi bilo izkazati sredstva za povečanje o-
no skrb in ga vsekakor tudi uspešno rešili.
Izredno pomembno nalogo smo v teku leta rešili na področju nagrajevanja. Napori, vloženi v investicijsko izgradnjo, specializacijo proizvodnje, v formiranju pravilne politike na vseh področjih poslovanja, od proizvodnje pa do prodaje, so omogočili realizacijo povečanega dohodka, ki ga je kolektiv namenil za osebne dohodke, z rešitvijo le tega problema pa v bodoče preprečili fluktuacijo kvalificirane delovne sile, omogočil lažje pridobivanje novih strokovnih kadrov in tudi na sploh izboljšal osebne dohodke. Novi osebni dohodki morajo biti resnično odraz rezultatov dobrega dela na vseh delovnih mestih, zavestne discipline in studioznih strokovnih odločitev strokovnih delavcev ter vsekakor tudi aktivnega dela samoupravnih organov in vseh tistih subjektivnih faktorjev, ki na eden ali drug način lahko pripomorejo k boljšim, poslovnim rezultatom.
Letošnji oktober ni praznik odpiranja novih objektov in proizvodnih kapacitet, temveč utrjevanje doseženih rezultatov dela ter obiranje sadov zasejanih v predhodnem obdobju.
Letošnji praznik naj bo odskočna deska za nove delovne uspehe na vseh področjih poslovanja, ki naj se v končni fazi simbolizira v stabilizaciji doseženih rezultatov in v čim več ji skrbi za človeka.
Za praznik podjetja želimo vsem sodelavcem obilo delovnih uspehov in osebne sreče.
sebnih dohodkov na račun povečanja cen proizvodov. To razliko moramo najti v notranjih rezervah, t. j. boljšemu poslovanju, znižanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji dela, delovni disciplini itd. Rezultati boljšega nagrajevanja so v rokah članov delovne skupnosti, zato moramo take rešitve iskati v lastnem podjetju.
O tem vprašanju je razpravljal na zadnji seji delavski svet.
Nadaljevanje na 2. strani
Rešitve, ki nam zagotavljajo predvidene osebne dohodke na osnovi analitičnih ocen
S kakšnimi novostmi v frotirgn Je bil zastopan Svilanit na Zagrebškem v.elesegmn
V hali tekstila Zagrebškega velesejma, kjer so zastopane tako-rekoč vse tekstilne tovarne Jugoslavije in mnoge iz drugih držav s tekstilnimi proizvodi in drugimi modnimi novostmi je bil edini razstavljalec frotirja Svilanit. Naša konkurenca frotir tkanin ni razstavljala. Morda je to tiho priznanje, da smo naj večji proizvajalec frotirja v državi in da tovrstnih tkanin drugim nima pomena razstavljati. Slednja predpostavka pa je lahko tudi v tem, da se konkurenca pripravlja na »Sejem mode 1971« in morda raziskuje utrip tržišča, temu pa daje impuls Zagrebški velesejem. Ravno na tem sejmu, enemu izmed naj večjih v Evropi — se srečujemo z zadnjimi
kriki mode tekstila in tehnike. Dober komercialist in kreator proizvodnje najde tu samega sebe v kvaliteti in konkurenčnosti.
Naj bo že kakorkoli, resnica je da je naš frotir privlačen, posebno pa dva modela ženskih halj violetne barve. Zanimive so tudi nove otroške šolske brisače, poslikane z raznimi motivi. Menim, da je bila premalo zastopana moška in otroška konfekcija, s čemer bi oddelek frotirja še bolj popestrili. Poslovni uspeh na sejmu je bil kljub rahlemu dvigu cen proizvodov zelo dober.
Kot zatrjuje komerciala, so prodali za 2,120.000 frotirja in kravat. Izrekel bi le rahlo kritiko na račun izložbe kravat. Ne smemo iti mimo tega, da so kra-
vate Svilanit med potrošniki po modi in kakovosti med vsemi proizvajalci na prvem mestu. Res je, da so cene nekoliko višje kot pri drugih proizvajalcih, vendar dobi potrošnik za to ceno tudi nekaj modernega in lepega. Aranžer, ki je urejal razstavni paviljon, kravatam žal s svojo idejo ni udahnil življenja in pestrosti. Razobesil jih je na tr-stiko, kakor ribiči mokre mreže.
Na račun tega je padla tudi kakšna pikra s strani poslovnih ljudi. Po štirih dneh razstave je bil paviljon za kravate, kakor tudi deloma za frotir preurejen tako, da so kravate v novem ambijen-tu prišle do svojega polnega izraza. Predno pristopamo k oblikovanju in razstavam česarkoli, čemur se danes posveča v komercialnem življenju največ pozornosti, moramo imeti vedno na umu pregovor: »Lepa obleka dela človeka«.
Kratek razgovor s trgovskimi zastopniki podjetja na Zagrebškem velesejmu
Rešitve . . .
Na člane delovne skupnosti — zlasti pa na strokovne delavce, apelira k boljšemu poslovanju za dosego sprejetih sklepov o povečanju osebnega dohodka z naslednjimi priporočili:
—	Zaostriti disciplino in odgovornost ter predvsem poiskati primere neodgovornega odnosa do dela, kadar delavec sam ali iz lastnega interesa ne upošteva skupnega interesa podjetja, če je potrebno v skladu s statutarnimi predpisi delati več kot 8 ur ali drugače reševati proizvodne in druge probleme.
—	Vložiti vse napore, da zmanjšamo porabo vode iz mestnega vodovoda, ker bi s tem podjetje prihranilo 15.000,— din. Razen tega pa naj se splošno racionalizira kondenč-no vodo in na ta način ustvarja določen prihranek pri energiji.
—	Čimprej odpraviti dolžinsko robljenje pri artiklih slabše kvalitete in izračun teže brisač v celoti prilagoditi na težo gotovega izdelka, kar pomeni 68.000,— din. prihranka.
—	Izdelati posebno barvno karto za znižanje procenta izbar-vanja preje, ki se uporablja za osnovo in votek.
—	Posvetiti vso pozornost izdelavi novih artiklov z ozirom na lastno ceno in še posebno na vzorčenje, kar bistveno vpliva na prodajnost naše proizvodnje.
—	Pri nabavi bombažne ali druge preje, (posebno svilene) vplivati, da bodo nabavne cene čim nižje.
—	S Predilnico Litija skušati doseči sporazum, da se nam bo bombažna preja dobavljala fco Svilanit, kar bi pomenilo za podjetje ogromen prihranek.
—	Čimprej nabaviti še 1 strižni stroj, ker bi se s tem proizvodni stroški striženja znižali za 50%.
—	Na področju svile zahtevati izbiro najboljših vzorcev, kar nam istočasno omogoča, da se posamezni artikli Masirajo v grupe, ki imajo večje pokrivanje.
—	Iskati možnost za nabavo še treh strojev v DE svile in nabaviti avtomatski zvezdasti šivalni stroj za kravate, kar bi ugodno vplivalo na znižanje lastne cene in povečano proizvodnjo.
Nadaljevanje s 1. strani
—	Delovne enote naj posvetijo izredno pozornost uvedbi in izračunavanju štartnih osnov za normo in vezave ter sproti odpravljalo delo po na tistih normah, ki niso v celoti izraz dela, temveč prenizko postavljenih štartnih osnov.
—	Izobraževanju kadrov in kadrovanju posvetiti čim več pozornosti, izboljšati pogoje u-vajanja delavcev ter nenehno delati na smoternem izobraževanju kadrov za posamezna delovna mesta.
—	V najkrajšem času izdelati 3 letni perspektivni plan delovne sile ter v tej zvezi iskati rešitve iz tega področja.
—	Povečati analizo stroškov po delovnih enotah še s posebnim ozirom na odgovornost vodij delovnih enot na maksimalno možnost, zato, da bo obračun lastne cene za delovne enote resnično rezultat dobrega ali slabega dela posamezne delovne enote.
—- Komercialna in gospodarsko-finančna služba morata pod-vzeti maksimalne napore za pravilno politiko izterjave in izboljšanje likvidnosti podjetja.
—	Podvzeti ukrepe za znižanje bolniškega staleža, ker je le — ta nad republiškim povprečjem. V času od 1. 1. — 31. 5. je bilo izgubljenih zaradi bolniškega staleža 22.120 ur.
—	Zaostriti in podvzeti ukrepe za zmanjšanje izhodov med delovnim časom, ki so v zadnjem času v velikem porastu.
—	Budno spremljati ukrepe konkurence in delati na tem, da smo v pogledu poslovanja in kvalitete vedno pred njo.
—	Zaostriti plansko disciplino v pogledu realizacije proizvodnje ki bo omogočala komercialni službi, da bo v pogledu dobav artiklov kupcem prometnejša kot doslej.
—	Posebno pozornost pri odpremi izdelkov naj se posveti tistim kupcem, ki so dobri plačniki.
—	Podpirati iniciativnost strokovnega kadra za čim boljše delo ter jih temu primerno tudi nagrajevati, ker ima v teh primerih podjetje največjo korist.
K tem priporočilom bi bilo še
posebno povdariti to, da se je
treba nakazanih rešitev lotiti z
vsem čutom odgovornosti.
V paviljonu našega podjetja na Zagrebškem velesejmu je bilo živahno. Naši zastopniki ali kot jim tudi rečemo podaljšana roka podjetja tov. Mokos Dragotin kot »domačin«, Valčič Čedo, Stankovič Stevo, Hasibovič Ta-dudin in Mihajl Zvonko so sprejemali trgovce, se z njimi pozdravljali, jim razkazovali naše proizvode, jih prepričevali o dobri kvaliteti, konkurenčnosti, zadnji modi itd. Kupci so bili živahni, včasih malo nagajivi, toda za dober »kšeft« se mora marsikaj preslišati ali zamižati. Trditvam potnikov o kvaliteti naših izdelkov, tako kravat kot frotirja, v glavnem niso oporekali. Kakšna pikra beseda je padla le na račun poslovnosti češ, da se podjetje premalo zavzema za dosledno izvajanje sklenjenih dogovorov in dobavnih rokov. Potnike najbolj jezi to, ker službe in proizvodnja ne napravijo tega, kar so se potniki s trgovci domenili. Hudujejo se, ker včasih zataji dostava blaga, nedovoljna količina in tu pa tam desortira-na roba. Tem vprašanjem bi morala komercialna služba v bodoče posvetiti še več skrbi in pozornosti. Soglasno so ugotovili, da izdobava traja včasih predolgo, medtem ko naša konkurenca dostavlja blago kupcem celo franco trgovina. Kritika je bila
Triindvajsetega septembra letos je v našem podjetju zaplapolalo poleg jugoslovanske še sedem tujih zastav; švedska, -norveška, danska, zahodnonemška, angleška, švicarska in avstrijska in ljudje so bili upravičeno radovedni, kaj se neki v SVILANITU dogaja. Ta dan so nas predstavniki velikih konzumnih organizacij teh dežel obiskali, da bi si na naše povabilo ogledali tovarno, v kateri kupujejo frotir za potrebe svojega tržišča.
Te konzumne organizacije poznamo v našem podjetju pod i-menom »KOOPERATIVA«, kakor se uradno naziva švedska organizacija, s katero posluje SVILANIT že devet let in, ki velja za našega naj večjega inozemskega kupca. O tem smo v našem časopisu že večkrat pisali.
Vse navedene organizacije zadnja leta sklicujejo po posameznih strokah blaga, ki ga nabavljajo, skupne sestanke, na katerih se dogovarjajo o skupnem nakupu in se informirajo o najboljših pogojih, ki jih dosegajo na posameznih svetovnih trži-
izrečena tudi na račun prodaje frotir konfekcije. Nove proizvode so prodajali zelo uspešno, izdobava pa je kasnila, ali je ni bilo v naročenih količinah, kot so bile sklenjene zaključnice. Zaradi takih pomanjkljivosti imajo pri prodaji težave. Na to kaže tudi primer v preteklem mesecu, ko svila v enem tednu ni poslala niti ene kravate, čeprav so bili paketi pripravljeni za odpremo. V tem primeru je odgovornost deljena, večji del le — te pa sloni na transportu. Res je, da ne gre vselej gladko kot si posamezniki žele. Na poti za dobro realizacijo proizvodnje je vedno polno preprek. Menim, da moramo biti do takih vprašanj, kot so izbira blaga, pravočasna in količinska dostava, vedno bolj pozorni. Zavedati se moramo vse večje konkurence, ne samo v kvaliteti, temveč tudi v poslovnosti na sploh.
Glede pripomb potnikov sem govoril s predstavnikom prodaje. Omenil je, navedene trditve ne bi mogel v celoti zanikati, da pa si včasih napravijo težave trgovski potniki sami, iz razloga ker še vedno prodajajo artikel, čeprav ga ni na zalogi ali pa je proizvodnja določenega artikla ukinjena. Pravočasno odpremo paketov pa največkrat ovirajo prevozi od podjetja do pošte.
ščih. Že v letošnjem letu so vse te KOOPERATIVE prvič enotno naročile brisače pri nas in so bile z njimi zadovoljne.
Grupa nakupovalcev teh konzumnih organizacij, ki kupujejo artikle za notranjo opremo stanovanj, — med njimi prvenstveno frotir —, se sestaja dvakrat letno in sicer izmenično na sedežih posameznih KOOPERATIV. Tako je bil spomladanski sestanek v Zapadni Nemčiji v mestu Kamen, ki leži nedaleč od največjega proizvajalca frotirja v Evropi, nam dobro znane firme VOSSEN.
Predstavniku Poslovnega združenja tekstilnega združenja v Ljubljani in podpisanemu se je zdelo umestno, da predlagava predsedniku te grupe, gospodu Thulinu, ki je predstavnik švedske KOOPERATIVE in tudi naš dober znanec, naj bi naslednji jesenski sestanek bil v Jugoslaviji, s tem, da bi bili vsi navzoči naši gostje. To povabilo je bilo z veseljem sprejeto.
Tako so takoj po prihodu na brniško letališče odšli vsi ti go-
OBISKALI SO NAS
Ognjeni zublji so ogrožili tovarno
V sredo, dne 23. septembra se je ob 22,20 oglasila tovarniška sirena in s svojim rezkim glasom pretrgala nočno tišino. Naznanjala je, da je tovarna v nevarnosti ter klicala člane delovne skupnosti in občane na pomoč. Na sosedovem kozolcu, ki je stal tik ob tovarni se je pokazal rdeči petelin. Ogenj se je naglo širil in v hipu zajel celo poslopje. Delavci na nočni izmeni so se
hale, toda ogenj se je vse bolj nevarno širil. Pričela so pokati stekla, prasketajoče iskre pa -so letele v prostore. Naši gasilci so prišli na požarišče tudi z motor-ko, toda niso imeli zaželj enega uspeha, ker je nov vodnjak preglobok in zato niso mogli do vode. Enak problem so imeli tudi mestni gasilci. Motorko so morali postaviti za Bistrico, nakar so stopili v napad in z dve-
prestrašili, vendar so se takoj zavedali velike nevarnosti, da o-genj lahko prodre v notranjost proizvodnj,ih prostorov, pričeli so naglo ukrepati. Organizirali so gašenje tako, da so aktivirali hidrante in gasilne aparate, toda uperjeni curki vode v goreči kozolec, ki je bil poln sena in slame, niso imeli zažel j enega uspeha. Organizirana je bila obramba obratnih prostorov in pisarn tkalnice frotirja. Leseni okvirji oken so že pričeli goreti. Kljub močnemu dimu so delavci reševali pisarniški inventar in vise kar se je dalo odstraniti iz prostorov. Z dvemi vodnimi curki so hladili zunanjo steno nove
mi curki gasili poslopje. Uspeh gašenja je bil kmalu viden in o-genj je pojenjeval. Gašenje je trajalo eno uro in vsi so se oddahnili, ko je bil omejen. Tkalnica ni bila več v nevarnosti, čeprav le-ta ni bila povsem odstranjena. Ko se je dim iz zgornjih prostorov razkadil so delavci preiskali vse prostore, če se o-genj le ne bi kje pojavil. S tem je bila odstranjena zadnja nevarnost, ki je resno ogrožala tovarniško poslopje.
Zaradi požara je popokalo na oknih obratnih pisarn in prebi-jalnice 23 veliki in 11 manjših šip. Ožganih je bilo 8 velikih in 7 malih okenskih okvirjev, po-
škodovani dve svetilki, izhodna vrata in osmojena zunanja posoda. Škoda je ocenjena na cca 20.000,— din.'
Ta požar nas je opozoril na nekatere pomanjkljivosti in to: kljub štirim vodnjakom in hidrantom je treba rešiti vprašanje odjema vode. Vodnjaki so pregloboki tako, da cevi ne dosegajo vodne gladine, v dveh pa je
premalo vode. Drugo pa nas o-pozarja, da je potrebno na vsaki izmeni usposobiti po eno gasilsko desetino, da bo znala ravnati z gasilsko oipremo in stroji. Toda kljub tem pomanjkljivostim ,so ljudje pokazali sposobnost, požrtvovalno braniti svojo tovarno, za kar jim gre pohvala in vse priznanje.
-da
Prvič smo izvozili kravate
Nismo navajeni, da bi izvažali kravate, ker zanje drago plačujemo surovine ali osnovni material. Ta artikel je vredno izvažati le, če bi iztržili zanj vsaj toliko kot na domačem trgu. Izvoz kravat mora pod enakimi pogoji kot doma razširjati naše tržišče. Naše kravate ne morejo biti konkurenčne kravatam tistih dežel, ki usmerjajo modo.
Toda kljub temu nam je v mesecu avgustu letos uspelo prodati 3000 otroških kravat in 1000 garnitur »Hamlet« v Libijo. Dva kupca iz Tripolija, ki sta že naša odjemalca frotirja, sta s predstavnikom Združenja tekstilne industrije v Ljubljani obiskala naše podjetje z namenom, da kupita frotir. Mimogrede pa sta se pozanimala tudi za naše kravate in sta slučajno posegla po tem artiklu.
Posel sam ni velik. Bistveno pa je to, da je bil pokazan interes za kravate, še bolj pa je važno, da so bile kravate prodane po boljši ceni kot doma. Ne vemo, ali je kravata blago, ki bi se na afriškem tržišču moglo prodajati v večjih količinah, seveda pod enako dobrimi pogoji, ali pa je bil to samo priložnostni nakup. Vsekakor bo treba to tržišče obiskati in obdelati, ker na tem trgu velja samo osebni kontakt. Vsako drugačno poslovanje je tu nemogoče.
Čim bo predstavnik Poslovnega združenja obiskal Severno Afriko, se mu bo treba pridružiti
in pogledati, kakšna je situacija.
V	letošnjem letu smo na libijsko tržišče prodali nekaj frotirja in to po boljših cenah kot v Evropi. Vemo tudi, da manj kvalitetni frotir na tem tržišču nima cene, ker tega ponujajo Kitajci skoraj zastonj. Kvalitetni frotir pa se proda prilično dobro.
V	Libijo smo letos izvozili tudi 1200 kom. kopalnih plaščev. Cena, ki so nam jo plačali je bila zelo ugodna. Ob obisku zgoraj navedenih kupcev, ki sta te plašče tudi kupila, sta naše kopalne plašče zelo pohvalila in eden od njih je ponovno naročil manjšo količino.
Seveda je trgovanje z afriškimi deželami prilično tvegano, ker je tu politična situacija dostikrat neurejena, države pretresajo razni udari, ki potem usmerjajo gospodarske zveze na najrazličnejše strani. Vendar brez tveganja ni trgovanja, posebej še, če je tako trgovanje rentabilno.
Zdi se mi potrebno, da informiram člane našega kolektiva še o dejstvu, da je Poslovno združenje odprlo svoje predstavništvo v Nairobiju in da bo tudi tu v bližnji bodočnosti treba pregledati tržišče.
V	letošnjem letu so prav posli z Libijo ,in Južnim Jemenom precej pripomogli k temu, da je poslovni rezultat izvoza boljši kot je bil predviden' s planom. Poleg tega pa dobivamo za izvoz v prekomorske dežele 3 % več prima.
VB
NASI MAJVECJI INOZEMSKI KUPCI
spodje v SVILANIT, kjer jih je sprejel tovariš direktor Marci-jan, tehnični vodja Jenko, predsednik DS ing. Ribaš, vodja ko-mercijale tov. Repič in vodja izvoza tov. Bernot. Po majhni zakuski smo jim podelili priložnostna darila kot spomin na tovarno, nato pa so si gostje ogledali tkalnico, pripravljalnico in šivalnico.
Lep dan je vsekakor pripomogel k temu, da je bilo vzdušje nadvse prijetno in prisrčno. Gostje so bili presenečeni nad tako pozoirnim sprejemom z njihovimi nacionalnimi zastavami ter napisom »Dobrodošli«. Seveda je napravil čudovit vtis nanje tudi bujno cvetoči park.
Nad urejenostjo in čistočo v podjetju niso našli pravih besed hvale. Dejali so, da ni tovarna, ampak laboratorij. Mislim, da je s temi besedami povedano vse. Po enournem obisku so se odpeljali naši gostje na Bled, kjer so bivali v hotelu »Golf«.
Vožnja po lepi gorenjski pokrajini, slikovitost Bleda in prvo-razrednost hotela so razpolože-
nje sestanka še povečali. Zvečer je Poslovno združenje tekstilne industrije na čast gostov priredilo v hotelu slavnostno večerjo, katere so se udeležili predstavniki važnejših slovenskih bombažnih industrij.
V hotelu »Golf« je bila za povabljeno grupo pripravljena sejna dvorana ter zelo okusna ko-marcijalna razstava, na katero so svoje eksponate prispevali: SVILANIT, INDUPLATI, Jarše, VOLNENKA, Ljubljana, Tekstilna tovarna Prebold, TISKANINA Kranj, MTT Maribor, METKA Celje in FROTIRKA Delčevo. Naše podjetje je tu prikazalo tristo vzorcev.
Naslednji dan je grapa začela s svojim delom, vsakemu udeležencu sestanka pa je Poslovno združenje poklonilo lepe pisarniške mape iz usnja ter vanje položilo poleg cenikov tudi materiale (razstavljaj oči j podjetji in turistične prospekte.
Za naše podjetje je bil ta sestanek pomemben predvsem zato, ker smo ob tej priložnosti sklenili kupčije za prvo polovico
leta 1971. Uspeh naše firme je bil nadvse zadovoljiv, saj smo prodali polovico proizvodnje, ki je namenjena za izvoz v naslednjem letu, predvsem važno pa je to, da smo dokončno določili dezene, ki so jih kupili in utrdili roke dobav. Ne najmanj važno pa je tudi dejstvo, da je finančni rezultat tega posla za 8 % boljši od letošnjega, kar pomeni nekaj desetin milijonov starih dinarjev.
Ko sem lani v decembru obiskal navedene firme, ki so v tej grupaciji prvič pri nas kupile blago, so me sprejeli s priličnim nezaupanjem, ker niso bili prepričani v solidnost našega poslovanja, kajti taka neslavna slava je razširjena o jugoslovanskih podjetjih. Zaradi solidnosti naših letošnjih dobav, predvsem pa zaradi dobrega vtisa o našem podjetju ob opisanem obisku, posebej pa še zaradi organiziranega sestanka in ne nazadnje zaradi res prisrčne gostoljubnosti, pa sedaj lahko trdim, da je nezaupanje do nas docela minilo in da smo si pridobili trajne
odjemacle, seveda če bomo ostali v našem poslovanju solidni.
V dneh bivanja smo goste odpeljali enkrat na blejski grad, na opoldansko malico, kjer jim je prelep jesenski dan nudil čudovit razgled na okolico, enkrat pa smo jim priredili večerjo v vili »Zlatorog«, ki jo ima v zakupu Poslovno združenje, kjer smo posedeli v prijetnem razgovoru v zares domačem okolju.
Petindvajsetega septembra smo se od naših gostov poslovili na brniškem letališču.
Predsednik te grupe, g. Thulin, je tovariša Kusa in podpisanega povabil, da se v mesecu marcu drugo leto udeležita njihovega sestanka v Švici, kjer bo dana možnost sklepati posle za drugo polovico leta.
Mislim, da na koncu ni treba podajati posebne ocene. Tako Poslovno združenje, kakor tudi SVILANIT sta se afirmirala pri KOOPERATIVAH sedmih evropskih držav, ki pokrivajo 50 milijonov potrošnikov.
VB
Izpopolnjevanje varstva pri delu mora biti nenehna skrb strokovnega kadra in vseh zaposlenih v podjetju
Rahel porast nesreč pri delu na območju Slovenije in v podjetju narekuje vodstvenemu kadru večji nadzor nad delom. Treba bo čimprej pristopiti k preizkusu znanja s področja varstva pri delu vodstvenega kadra in vseh zaposlenih. Komisija je že izdelala kriterije za delovno mesto tkalca, električarja, vzdrževalca tovarniških objektov in mizarja. Za ostala delovna mesta pa bo gradivo ipripravljeno najpozneje do konca t. 1. To gradivo bomo izročili vsakemu delavcu z nalogo, da se na ta način spozna z nevarnostjo na delovnem mestu in s pogoji dela. Na osnovi tega bodo vsi delavci izprašani o znanju s področja varstva pri delu, požarne varnosti in nudenju prve pomoči. Tisti, ki preizkusa znanja ne bodo uspešno opravili, jim bo dana možnost ponavljanja. £e tudi v drugem primeru ne bodo uspešno opravili izpita, bodo proti takšnim delavcem uvedeni ukrepi na osnovi zakonskih predpisov o premestitvi na druga delovna mesta ali pa prenehanje delovnega razmerja.
Vodilni kadri v proizvodnji so preizkus znanja s področja varstva pri delu že dvakrat opravi-
li.	Uspehi pri izvajanju predpisov varstva pri delu konkretno na delu pa niso najboljši. Ljudje pozabljajo na varnost pri delu in prezirajo napake pri delav-
Gasilci so na republiškem tekmovanju tekstilcev dosegli dobre rezultate
Gasilsko društvo Novoteksjz Novega mesta je v mesecu juliju t. 1. razpisalo republiško tekmovanje industrijskih gasilskih društev tekstilnih podjetij.^ Takšna tekmovanja so postala že tradicionalna, ne samo v tekstilni industriji, temveč tudi v lesni, kemični itd. Organizacijo tekmovanja in pokroviteljstvo običajno prevzame tisto podjetje, katere gasilsko društvo se je na tekmovanju izkazalo najboljše.
Gasilci našega podjetja, to je ena moška in ena ženska desetina, so letos prvič nastopali. Tekmovanje je bilo 13. septembra na stadionu v Novem mestu. Nastopalo je 12 moških in 7 ženskih desetin. Vsi udeleženci tekmovanja so se zbrali pred tovarno Novoteks. Od tu so šli na Prešernov trg, kjer so formirali povorko, ki je šla skozi mesto na stadion. Naši so tekmovali drugi. Moška desetina je dosegla 6 mesto, ženska pa četrto. Uspehi bi bili morda še boljši, če bi pri tekmovanju dosegli tisto hitrost, ki se zahteva za trodelni napad.
Po objavi rezultatov, podelitvi priznanj in nagrad so bili vsi udeleženci povabljeni na svečano kosilo v hotel Kandijo. Tekmovalce je nagovoril direktor podjetja Novoteks in jim zaželel še boljših uspehov na področju strokovnega usposabljanja in krepitve industrijskega gasilstva.
-zij
cih, ne da bi jih nanje opozarjali. Odbor za varstvo pri delu si je v celotni sestavi ogledal vsa delovna mesta in našel precej pomanjkljivosti. Te se dajo v glavnem odstraniti brez večjega napora ali stroškov. Potrebna sta samo volja in čut osebne odgovornosti za varno organizacijo in varnost dela.
Morda ne bo odveč, če to kritiko podprem tudi s statističnimi podatki Inšpektorata za delo SRS. Primerjava podatkov za leto 1969 s podatki o številu nesreč pri delu z letom 1968 kaže, da je skupno število nesreč v Sloveniji v rahlem porastu. V letu 1968 je bilo vseh nesreč 41.998, v letu 1969 pa 44.598. Največkrat se poškodujejo na delu ženske. Razmerje v primerjavi 1968/69 je za ženske 10,79 % in moški 5,26%. V letu 1969 je bilo 67 smrtnih nesreč, od tega 39 na delu in 28 na poti na delo ali iz dela. Analiza smrtnih nesreč po vzrokih nastanka pove, da je
Ko je delavski svet dne 28. 5. 1970 sprejel sklep, da se v podjetju ustanovi obrat konfekcije, je bil storjen prvi korak, da se je tdkoj pričelo izdelovati, razne konfekcijske artikle iz tkanine, ki je bila stkana , v lastni tkalnici.
Za pričetek obratovanja, smo imeli nekaj obnovljenih, že iz proizvodnje izločenih strojev, nabavljen je bil nujno potreben
specialni šivalni stroj in ostala nujno potrebna oprema: mize, police itd., ki je bila še kar hitro izdelana doma v podjetju.
Do 1. 9. 1970 je delo potekalo v eni izmeni, sedaj pa se že dela dvo izmensko. Kapaciteta kvalitetno izdelanih kopalnih plaščev na mesec znaša cca 1200 kom.
Nujno bi rabili nekaj močnejših šivalnih strojev, za izdelavo težjih operacij, kakor tudi nekaj nujno potrebne opreme, katero bo treba čimpreje nabaviti.
V kratkem bomo preselili kro-jilnico v prostor,. kjer je do se-
bi! najpogostejši vzrok v tem, ker delavci niso poznali nevarnosti ali ker niso bili o njej dovolj poučeni. Zaradi podcenjevanja nevarnosti in kršitve predpisov o varstvu pri delu je bilo 18 smrtnih nesreč. Ostali vzroki pa so:	motnje v tehnološkem
procesu, nepravilna urejenost delovišča, neurejene transportne poti, slaba organizacija dela, pomanjkanje nadzora nad delom itd.
Poučevanje in vzgoja članov delovne skupnosti iz področja varstva pri delu je eden od bistvenih elementov za varno delo in uspešno izvajanje programa proizvodnje. Izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu je sestavni del istrokovnega usposabljanja in pouka. V bodoče bo morala strokovna služba dosledno vstrajati na tem, da bo vsak pred razporedom na delo spoznal delovne pogoje in nevarnosti dela in da se bo občasno preverjalo znanje iz področja
daj izobraževalni center, svoj posebni prostor bo imela tudi modelarka, kjer bo mogoče boljše proučevati izdelavo novih modelov, glede na možnost serijske izdelave, oblikovanja, študija posameznih delovnih operacij in normativov.
Plan osnovnih sredstev za leto 1971, predvideva znesek 140.000 N din, plan vzdrževanja pa 55.000 N din. Vendar sem mne-
nja, da samo z nabavo novih strojev in ostale opreme, še ne bo vse storjeno. Nujno bodo potrebni čim tesnejši stiki z drugimi konfekcionarji, ki imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje.
V sredo dne 7. 10. 1970. se bodo izvedle valitve v organe samoupravljanja. S tem v zvezi je bilo na zboru enote predlagano 12 kandidatov, 3 člane v delavski svet in 9 članov v svet ekonomske enote. Upam, da bodo vsi izvoljeni člani, polnoštevilno in z zavestjo sodelovali na področju samoupravljanja.
Poljanšek Slavko
varstva pri delu posebno pri delih, kjer so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare večje.
Obisk iz Lisce
V soboto 29. 9. 1970 so prišli na ogled tovarne člani sindikata tovarne ženskega perila »LISCA« Sevnica. Podjetje si je ogledalo 115 ljudi in to v glavnem ženske, med katerimi so bili samo štirje moški. Udeleženci ekskurzije so bili iz obratov Sevnica, Senovega in Zagorja. Po tovarni sta jih vodila razporejene v štiri grupe tov. Matelič ing. Anton in tekstilni tehnik Lipovšek Peter. Pre-dno sta popeljala ljudi po proizvodnih prostorih sta jim na kratko pojasnila ustanovitev in razvoj podjetja, predmet proizvodnje in obseg izvoza. Vsi so z zanimanjem poslušali uvodne besede in si tudi z vso pozornostjo ogledali pripravljalnico, tkalnico in šivalnico. O redu, čistoči in organizaciji podjetja, so bili presenečeni, rekoč da si niso mogli predstavljati, da je Svilanit v resnici tako lepa tovarna. Po končanem ogledu pa so »zasedli« trgovino in kupovali naše proizvode. Trgovina je imela tega dne za 1.500,— din več prometa kot običajno.	-da
Kakšni smo ?
Morda bolj za preizkus, koliko smo dorasli za avtomatizacijo, kot iz potrebe, je bil kupljen avtomat za točenje brezalkoholnih pijač. Zaradi preizkusa delovanja je bil za nekaj dni postavljen v menzo. Nastavljena je bila reklamna cena 0/0 din za 2 del. 20 S din je danes praktično zelo majhen denar. Oranžade se je precej popilo, saj je bila takorekoč zastonj, čeprav stane samo kozarec 0,15 — 0,18 din. Ravno pred dnevom, ko bi moral aparat v tkalnico so prišh popoldne v menzo »racionaiiza-torji« in so popravili avtomat tako, da je točil brezplačno oz. so znižali ceno na 0,10 din. Aparat je bil naslednjega dne popravljen in postavljen v tkalnico. Tu so robota še bolj »okrog prinašali« saj je postal tako radodaren, da je dajal oranžado brezplačno. Delavka ,iz menze ni mogla nanositi dovolj oranžade misleč: »ljudje so žejni, pa naj pijejo«. No, pa je le uvidela, da nekaj ni v redu, ker so se ljudje na tihem smejali. Odprla je predalček in našla v njem tri kovance po 0,50 din, nekaj po 0,20 din in po 0,10 din. Ko je aparat točil oranžado brezplačno so ljudje baje stali kar v vrsti pred avtomatom dn strastno gasili žejo. Nekdo se od aparata kar ni mogel ločiti in spil je precejkrat po 2 del. Ko mu je nekdo le rekel, da bo moral zamenjati delovno mesto s straniščem, se je odrezal:	»Nič zato, saj je za-
stonj«! Tako je aparat še tistega dne prenehal s poiskusnim točenjem v tkalnici. Aparat je bil zopet popravljen in postavljen nazaj v tkalnico. Naslednjega dne pa je bila ubita steklena posoda, oranžada pa je stekla po podu tkalnice. Takšni smo, pa brez komentarja.
Nekaj besed o novoustanovljenem
oddelku konfekcije
Razgovor s proizvajalci
Danes vam predstavljam eno izmed naj starejših delavk Svilanita tov. Lazar Anico. Avgusta meseca t. 1. ji je poteklo 20 let dela v podjetju. Tokrat sem ji zastavil samo eno vprašanje in to:
Tov. Lazar Anica, povejte kaj ste doživljali v teh dveh desetletjih Vašega članstva v delovni skupnosti Svilanit!
»Izhajam iz delavske družine, zato sem morala s 14 leti s trebuhom za kruhom. Obiskovala sem še zadnji razred osnovne šole, ko sem bila poklicana od tov. Lipovca naj pridem na delovno prakso. Razrednika sem prosila za predčasen odhod iz šole z namenom, da bi si s pri-učitvijo zagotovila zaposlitev. Takoj po -šoli sem dobila vabilo naj pridem na delo. Tako sem postala članica še nastajajočega se Svilanita, ko je bilo v Mekinjah morda največ 12 statev. V takratnih časih je bilo težko za zaposlitev. Industrije takorekoč ni bilo, tisto kar pa je bilo, pa je bilo staro in primitivno. Če primerjam takratno podjetje Svilanit z današnjim, vidim ogromen napredek, česar ne more doumeti nihče, razen tisti, ki je skozi vsa ta leta spremljal razvoj podjetja. Kljub temu, da smo imeli stare stroje, nekvalitetno surovino in tako dalje, so bili ljudje marljivi, disciplinirani in skromni. Vse priznanje gre tudi vodilnim kadrom, čeprav so bili mladi, kot npr. Pečevnik Peter, Jenko Matija in Koncilja Cveto, ki so ta obrat vse do njegovega razformiranja dobro vodili. Moram pa reči kritično pripombo nato, da v vsem tem obdobju, ko je Svilanit rasel iz tkalnice svile v Mekinjah ni bilo posvečene skoraj nobene skrbi modernizaciji tkalskih strojev. Vse kar je bilo kupljeno je to, da je bilo nabavljeno nekaj novih žakardov.
Delovni pogoji niso bili lahki. Ko se je pridružila Svilanitu tudi Šmarca in Jugopamuk, smo morale delavke na delo enkrat v Šmarco, enkrat v Jugopamuk in celo Živilski industriji so nas posojali. Vzgoji delavcev ni bilo posvečene dovolj skrbi in naj povem primer, ki mi je ostal v grenkem spominu:	Dodeljena
sem bila v letu 1953 v pomoč tkalnici frotirja v šmarco. Delala sem v pripravi barvil za barvanje preje. Delavec me je zapeljal, da sem namočila roke v premalo razredčen klor in tako sem imela vse roke vnete in na ta način dobila take poškodbe da sem morala iskati zdravniško pomoč.
Glede odnosov med delavci in vodilnim kadrom moram pripomniti tudi kakšno grenko, ko včasih mojstri ne razumejo delavca in bi lahko ukrepali drugače. Gre se velikokrat za princip, češ kaj boš ti, to je moja odločitev. Naj bom zopet konkretna, ko je bila svila razformirana, sem bila pač poslana v drugo enoto. Ob neki priliki, ko sem vprašala kako naj opravim delo, sem dobila odgovor: »zakaj si pa prišla sem?« Morda je oseba besedo nepremišljeno izrekla, toda boli me še danes. Nisem jaz kriva, če sem zapustila svilo, v njej bi delala še danes, če bi obstojala.
Imam še nekaj kritičnih pripomb na račun skrbi za delavce. Z mojimi sodelavkami t. j. Marinčič Tončko, Ažman Ljudmilo, ki sta delali predvsem v frotirju, obhajamo torej dve desetletji de-
la za družbo. Mislim, da je premajhna skrb za delavce v tem, ko peša pri svoji ustvarjalnosti in mora pač na drugo delovno mesto, s tem je materialno precej prizadet. Sedanja sredstva, ki so namenjema kot stimulacija za staž v podjetju, so tako majhna, da so komaj omembe vredna. Povišanje osebnih dohodkov največkrat ne dosega norih dirk v pogledu povišanja cen. S takim
povišanjem delavec malo prido: bi ali pa nič, kajti življenjski stroški se zvišajo vedno za večji odstotek kot osebni dohodki.
Naj pripomnim še to, da se mladi delavci, ki prihajajo v podjetje, ne zavedajo tega, da so to ustvarili njihovi predniki z veliko mero samoodpovedovanja, to se pravi, kolikorat so se člani delovne skupnosti odrekli delitvi dobička itd. da so se sredstva vlagala v razširjeno reprodukcijo. Delovni pogoji danes so več kot dobri. Povsod parket, ustrezna temperatura in svetloba. Ko sem delala v Šmarci ali v Mekinjah, smo si morali sami delavci kuriti peči, če smo pa pozabili naložit v peč, smo pač delali na hladnem. Malico smo si nosili od doma, pa še to je bilo velikokrat vprašanje kaj vzeti s seboj. Skozi strešne odprtine je v delovne prostore celo naletaval sneg. Spominjam se tudi ne lepega dogodka, ko sem po porodniškem dopustu prišla na delo in sem bila dodeljena k me-traži za odstranjevanje floka. Hitela sem in hitela, toda nisem se mogla ugreti, kajti delala sem v napol zaprtem prostoru. Oblekla sem celo plašč v dobri veri, da mi bo topleje, toda tudi to ni pomagalo. Rešitev je bila samo v tem, da sem težje obolela in bila zaradi tega premeščena zopet nazaj na delovno mesto tkalke. Iz tega delovnega mesta sem bila premeščena na pobudo takratnega direktorja in ne mojstra, ki bi moral videti, da kot porodnica ne morem delati na takem delovnem mestu oz. bi lahko predlagal naj se meni o-mogoči drugo delo.
Glede obveščanja članov delovne skupnosti o dogajanjih v podjetju v sedanjih razmerah povem to, da način in sredstva ne zadovoljujejo delavcev, vsaj mene ne. Spominjam se nazaj, da smo se delavci enote srečali na pogovoru skoraj vsak mesec ali dva. Vodja enote je povedal kaj je novega v podjetju, kakšni so doseženi rezultati na področju prodaje, poslovna politika, nagrajevanje itd. V delovni enoti
kjer delam sedaj, takega sestanka še ni bilo. Res je, da včasih delavci gledajo na uro kdaj bo konec dela, toda delavce le stvari zanimajo in bi dobro organiziranemu sestanku vsekakor prisostvovali. Velikokrat smo se pogovarjali tudi morda o nepomembnih stvareh, toda za nas delavce pomembno, npr. red v sanitarijah, v obratnih prostorih, odnos, izhodi iz podjetja itd. Po mojem bi take sestanke bilo pogosteje organizirati po delovnih enotah, kot najbolj neposreden vir informiranja.
Bralcem Kamniškega tekstilca je po našem mnenju zelo všeč rubrika Razgovor s proizvajalci, k tej rubriki pa moram izreči kritiko tistim, s katerimi se vodi razgovor, ne pove tudi tistega kar ga teži. Nikjer ni vse zlato, kar se sveti. Zato mislim, da je tudi pri nas dobrih stvari, ki jih je za pohvaliti, je pa tudi slabih, ki jih je za pograjati. V zvezi s tem predlagam naj bi
Stroj za talnih
Firma Hansawerke iz Zapadne Nemčije je že pred nekaj leti o-bogatila tržišče iglanih polsti in tepihov z idejo, da se tepih razreže na ozke trakove, s katerimi se oblagajo tla. Prednosti pri u-porabi takih trakov je več. Iz-gled obloge je lahko bolj živahen, če uporabimo različne barve, npr. s sestavljanjem v obliki šahovnice. Odpadek je manjši, ker se je lažje prilagoditi dimenzijam prostora. Poškodovane dele lahko enostavno zamenjamo.
Danes poznamo v glavnem tri vrste iglanih talnih oblog:
—	Obloge, ki trdno ležijo na podu zaradi lastne teže,
—	Obloge, ki so trdno pritrjene na pod dn
—	Obloge, ki jih lepimo.
Obloke, ki trdno ležijo na tleh, imajo težo 3 —■ 4 kg/m2. Ce obloge na spodnji strani niso prevlečene s prevleko, ki preprečuje drsanje, je treba oblogo pritrditi po robovih v kolikor ne pokrijemo pod od zida do zida. Obloge, ki se trdno primejo k podu, so nekoliko lažje, na spodnji strani so prevlečene s slojem, ki ne drsi. V ta namen se uporabljajo plastične ali elastične sintetične snovi. Plastične snovi npr. polipropilen so dražje in spremenijo obliko pod obremenitvijo nog stola ali mize. Elastični sloji npr. Durogan sloj v obliki vafla, niso tako dragi ter ne spremenijo oblike. Odpornost proti drsenju je malo manjša, vendar še vedno dobra. Debelino in trdoto tako izberemo, da ne more drseti en del po drugem.
Obloge, ki se lepijo, imajo na spodnji strani samolepilni sloj. Lepilo je lahko naneseno na celi površini, v obliki traku ali samo na rebrih hrbtne strani vafel strukture. Sloj lepila je pokrit s silikonskim papirjem, ki .se odstrani pri polaganju obloge. Zaradi trdnega povezovanja s podom ta tip obloge ne zahteva posebne trdote ali večje debeline materiala.
Pri iglenih klobučevinah se
delavci, ki sodelujejo s to rubriko povedali tisto, kar mislijo.
O pomembnejših odločitvah bodisi katerih koli organov, bi morali biti delavci hitreje informirani, kot npr. naj navedem sklep delavskega sveta o premestitvi prostih sobot. Strokovna služba je obvestila člane delovne skupnosti šele na petek, da se mora v soboto delati. Marsikdo je imel svoj plan, toda ta mu je bil prekinjen in s tem povzročeno tudi nezadovoljstvo. Enak primer je bil tudi z obvestilom o osebnih dohodkih za mesec avgust, ko so se delavci spraševali zakaj je osebni dohodek nižji ali enak kot v prejšnjih mesecih, kljub temu, da je nastopila v veljavo nova analitska ocena delovnih mest.
Morda sem bila nekoliko bolj kritična, vendar poudarjam, da moramo biti objektivni v pogledu na vse, kar se okoli nas dogaja. Le na ta način bomo lahko premostili marsikatere težave, ko bomo enotni in z željo za razvoj podjetja prijeli še bolj smelo za delo«.
izdelavo
oblog
prihrani znatna količina vlaknatega materiala, kot npr.:	polst
na spodnji strani. Poseben problem pri izdelavi in oplemenitenju oblog je stabilnost površine. Ti materiali se pod vplivom klimatskih pogojev (temperatura, vlaga) raztezajo oz. krčijo. Ta pojav se lahko zmanjša na sprejemljivo mero s pravilnim izborom materiala.
Pri konstrukciji postrojenja za izdelavo talnih oblog so morali upoštevati, da se pasovi, tudi pri najboljšem izboru materiala, lahko samo tedaj štancajo, če se material pripelje k štanci s čim manjšo napetostjo, vlaknati material pa mora biti popolnoma urejen. Zato se je treba vsakemu nepotrebnemu gretju in sušenju. Tem zahtevam odgovarja stroj za nanos specialnega lepila Durogan HK 18.
Silikonizirani papir, ki se odvija iz naprave za odvijanje, se kopiči v slojih s pomočjo razpršilca Duragana HK 18 v želje-ni debelini. Potem gre material skozi cono z infra rdečim gretjem v kateri izpari voda iz lepila. Glede na debelino sloja se lahko uravnava intenzivnost sevanja. Čas prehoda skozi sušilnik je kratek tako, da dosežemo velike hitrosti.
Na drugi strani stroja je naprava za odvijanje tekstilnega materiala. S pomočjo valjčka se spoji s silikonskim papirjem tako, da lepljiva stran papirja pride v stik s hrbtno stranjo iglane klobučevine. Tipala in foto celice uravnavajo tok materiala, da se trakovi zlagajo rob na rob. Šele pri prehodu skozi dva tlačna valjčka se lepilo prenaša iz silikonskega papirja na blago. V kolikor je stroju dodana še Stanca, dobimo obloge, ki imajo na hrbtni strani npr. Durogan-peno in sloj lepila, ki je zaščiten s silikonskim papirjem. V tej obliki je obloga pripravljena za odpremo.
Matelič ing. Anton
Jubilanti - 10 let
Prodaja drobnega inventarja in drugih predmetov
Vsekakor je prav, da podjetje proda svojim delavcem razni nerabni inventar in drage materiale, ki posamezniku pridejo prav. Tisto, cesar podjetje ne rabi naj se odstrani preko Odpada ali pa proda posameznikom, če so za stvari zainteresirani. /Pri takšni prodaji pa pride včasih do nesporazuma, ker želijo odkupiti tudi predmete, ki so samo začasno odstranjeni iz uporabe, posamezniki pa pritiskajo za odkup.
Glede načina prodaje je dogovorjeno, da se drobni inventar in drugi uporabni predmeti, od-
prodajo šele takrat, ko bo njih seznam in cena objavljena na oglasni deski. V tem primeru zainteresirani osebi za odkup predmeta ne bo potrebno pisati vloge, jo dati v odobritev vodji e-note za vzdrževanje, nato komisiji za ocenitev vrednosti in šele na osnovi tega dobiti potrdilo. Na podlagi objavljenega seznama bo pač predmet lahko odkupil tisti, ki se bo prej priglasil. Tak seznam nerabnih predmetov pa bo objavljen vsak mesec. Od tega pravila pa so izjema razni leseni odpadki, papirnate cevke in žaganje.
Kadrovske vesti
1.	Avbelj Francka	DE	11
2.	Bleje Miha	DE	20
3.	Desnica Cvetka	DE	14
4.	Gladek Marjan	DE	13
5.	Golob Antonija	DE	12
6.	Golob Jakob	DE	12
7.	Grabnar Darko	DE	30
8.	Janežič Marija	DE	10
9.	Keršič Fani	DE	10
10.	Lah Alojz	DE	15
11.	Nograšek Ivan	DE	20
Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali tovarniški praznik. Delavski svet je sprejel sklep, da se pristopi k pripravam v zvezi s praznovanjem. V ta namen je imenovana komisija, ki bo poskrbela za proigram in organizacijo. Letos bomo obhajali tovarniški praznik 17. oktobra z naslednjim programom:
— zbor enot civilne zaščite ob 8. /uri.
»Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Odgovorni urednik Konda Alojz
Naklada 600 izvodov
Tiska: »Papir konfekcij a« obrat tiskarna Krško
12.	Okorn Tomaž	DE	30
13.	/Pirc Karolina	DE	10
14.	Poravne Jože	DE	13
15.	Rak Antonija	DE	10
16.	Rqpič Marjan	DE	31
17.	Šuštar Marija	DE	10
18.	Trobevšek Anica	DE	10
19.	Urankar Janez	DE	13
20.	Uršič Simon	DE	13
21.	Žebovec Franc	DE	10
- 20 let
—	svečana seja delavskega sveta in podelitev nagrad — ob 9. uri,
—	športna tekmovanja ob 10. uri,
—	podelitev jubilejnih nagrad delavcem podjetja in zabavni večer ob 19. uri v Kino Dom Kamnik.
Zaželjeno je, da bi sindikat in mladinska organizacija prevzele čimveč pobud za predpraznično razpoloženje z udeležbo na športnih in drugih prireditvah. Morda bi bilo tudi prav, da bi organizirali skupno akcijo za ureditev še lepšega zunanjega in notranjega izgleda tovarniških Objektov.
Družbeno-politične organizacije vabijo člane delovne skupnosti k čimvečji udeležbi na prireditve v počastitev praznika podjetja.
Sprejeti na delo:
Markovič Nadja v DE 10 Žavbi Marija v DE 10 Toman Milena v DE 10 Jerman Marjana v DE 10 Pirš Ljudmila v DE 10 Berlic Frančiška v DE 10 Gams Marija v DE 10 Železnik Martina v DE 10 Čuk Marija v DE 10 Šurk Mara v DE 12 Jesenovec Gabrijel v DE 13 Svetic Olga v DE 13 Štimac Cvetoslava v DE 13 Martinjak Valentin v DE 13 Savinšek Jože v DE 13 Wiegele Bogomil v DE 13 Kuhar Ivanka v DE 13 Emeršič Marija v DE 13 Smolnikar Mihaela v DE 14 Golob Janez v DE 14 Pangeršič Majda v DE 14 šmidovnik Anton v DE 20 Trobevšek Anton v DE 20 Anželj Agneza v DE 30 Orel Marija v DE 30
Odšli iz podjetja:
Godec Francka iz DE 13 —■ samovoljna zapustitev dela Zamida Milan iz DE 13 —samovoljna zapustitev dela Lavtižar Karla iz DE 10
—	sporazumno Šturm Silva iz DE 10 —- sporazumno
Šurk Mara iz DE 12
—	med poizkusno dobo
Poroke:
Tušar Mile
Zamljen Anica por. GABERC
Na novi življenjski poti jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
Rojstva:
Erce Marinka — hčerko Urankar Fanika — hčerko Rutar Stanislava — sina Robar Majda — hčerko Letnar Magdalena — hčerko Kuhar Mira — sina Gradišek Polonca — sina Zaman Milena —- hčerko Jamšek Amalija — hčerko
Nesreče pri delu:
Urankar Marija iz DE 13
—	obratna nezgoda Balantič Ljudmila iz DE 13 —■ na poti iz službe
Zajc Jakob iz DE 13
—	obratna nezgoda Balantič Vida iz DE 13
—	obratna nezgoda Zupanc Marija iz DE 14
—	na poti iz službe Verdnik Marija iz DE 12
—	na poti iz službe Markovič Mira iz DE 13
—	obratna nezgoda
ZA RAZVEDRILO
Vedeževanje
Dobro stoječ obrtnik je bil poročen s popevkarko.
Ko se je nekega večera vrnil domov, je začel ženi pripovedovati:
»Veš Regina, bil sem pri ve-deževalki na kofe; za dva rdeča po 100 mi je prerokovala sedanjost in bodočnost. Glede sedanjosti mi je rekla, da me ne ljubiš.«
»Prismoda«, je vzkliknila žena, »to bi ti jaz povedala zastonj.«
Jubilanti
1.	Ažman Ljudmila	DE	10
2.	Lazar Anica	DE	14
3.	Marinič Antonija	DE	13
Priprave za tovarniški praznik