LJUBLJANA,
/

' /
LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH
h
: k W.#
H rfš
iSKSb

ZAVODIH
3. MARCA LETO XVI ST, 4
Besede in dejanja DOVOLJ JE IDEALIZMA
Leto 1964 je bilo bogato raz- varnost, da so zahteve po načrt-prav o šolstvu v republiškem, nem delu vedno večje, da vsem okrajnem in občinskem merilu, tem zahtevam šolniki ne morejo Nekako si ob tem prišel do pre- biti kos, če se stalno ne izpopol-pričanja, da je končno vsem po- njujejo tako strokovno kot tudi stalo jasno, da šolstvo ne sme več družbeno-politično.
0 neurejenem položaju delavcev v socialnem varstvu je razpravljal Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti
zaostajati za ostalimi dejavnost-
Letošnjega 16. februarja je bi- ši, je praviloma povsod diferen- lani (od januarja do oktobra) od Pokazalo se je, da marsikje ni la v Domu sindikatov v Ljubija- cirana in je v posameznih usta- 25.700 do 44.900 din. Osebni do-
‘ .............. ... . bil.
mo, da je v dijaških domovih rezervoar določenih kadrov, ki pa bodo takšni, kolikor bomo inve-
mi, da je uspešno učno-vzgojno jasno, kaj so ustrezni dohodki za ni razširjena seja RO sindikata novah dokaj različna (od 3000 do hodki vzgojnega osebja so delo produktivno in da se brez šolnike,' čeprav so jim ti v bese- delavcev družbenih dejavnosti, jg qq0 2elo heterogeno je tu- 43.110 din do 60.000 din, med- stirali v skrb za njihovo vzgojo. tega tudi gospodarstvo ne more dilu družbenega načrta zagotov- na kateri so prvikrat razpravljali '	,	, .	..	. . tem ko so bil osebni dohodki ad-
T H V7 0/1 ti tnlrn lf nt Hi eo Tn.nTd.l.O.	im rln	/v, i	»-vi o + o 1 r**-*-» I«	£»TT1 110—	1	J	J	mi n i-d-r-of i Tmcirro	+nl-\vs!Ar-><-vn-o 4 n
razvijati tako, kot bi se moralo.
Veliko je bilo sklepov, da je tre- ne službe, s ba nuditi šolstvu več družbene pomoči, zlasti več sredstev, in da je treba zagotoviti tudi delavcem na področju vzgoje in izobraževanja ustrezne dohodke, kajti brez kvalitetnega kadra ni kvalitetne službe, brez primernih dohodkov pa ni’kvalitetnega kadra. V pričakovanju, da se bodo sklepi uresničili, so po vsej Sloveniji šolski kolektivi skrbno pripravili delovne načrte in jih tudi ovrednotili tako, da bi pri dohodku postali približno enakopravni delavcem z enako stopnjo izobrazbe, ki pa Oso (na svojo srečo) zaposleni na drugih področjih, v gospodarstvu ali družbenih službah.
V občinah prav te dni sprejemajo družbene načrte in proračune. Žal pa se je skoraj po vsej Sloveniji ob osnutkih proračunov pokazalo, da so besede in dejanja dvoje. Načelno razpravljati in priznavati ljudem pravice, ki so jim zagotovljene z ustavo, nič ne stane. Dejanja pa so že zopet za iiaše občine predraga. Enostavno ni sredstev, da bi hitreje izboljše-vali delovne pogoje šol in s tem ^ugotovili naši mladini boljšo vzgojo in izobrazbo. Ni denarja, da bi šolam dali tisto, kar jim bo delovnih načrtih pripada za njihovo osnovno dejavnost, kaj šele za dodatno in razširjeno. Sicer so se marsikje našla kar lepa sredstva za investicije v šolstvu — to pa je nujnost, ki ima svoje korenine v preteklem obdobju, ko prav pri investicijah v šolstvu nismo izpolnjevali tega, kar smo 'z leta v leto zapisovali v družbene načrte naših občin. Stiska s šolskim prostorom pa je postala zlasti v industrijskih središčih
nevzdržna.
Kje so vzroki za tako stanje?
^ naših občinah jih iščejo pred-
Ijeni in da pravzaprav ni katero bi
nobe- o materialnem in družbenem po-	, , .	,T ,	^ ministrativnega,
se šolstvo ložaju delavcev, ki so zaposleni	^ otroškem vrtcu osta]ega osebja ponekod povsem
In kašna je pot iz tega polo-
tehničnega
. .	...	ostalega osebja ponekod po\_______	___________________ __________
Železne dveri je npr. 90 pron 10 nemogoči. Tako je bilo npr. v Ka- žaja? Udeleženci seje so menili, v korist dotacij, v vzgojno var- juhovem dijaškem domu v Celju da je treba v prvi vrsti spreme-stvenem zavodu Mladi rod v povprečje osebnih dohodkov ad-Ljubljani pa 40 proti 60. Vse an- ministrativnih uslužbencev 20.212
nit strukturo delitve narodnega dohodka tako, da bi namenili
ketirane ustanove so zatrdile, da dinarjev, tehničnih pa 21.170 din večji odstotek sredstev tudi so-z dosedanjimi dohodki komaj itd-	cialnim službam. Na temelju
krijejo tekoče izdatke.
„ o,etal«a,
Povprečni osebni dohodki de-	mladine v zavodih za ustanovah. Prvi pogoj pa je osve-
lavcev v vzgojno varstvenih usta- ^gojno ^emarjeno mladhio in Učenost samih kolektivov social-novah so bili lam (od januarja do v mladinskih domovih. Med temi m l institucij. Le-ti se moraj'o oktobra) med 30 tisoč in 40 tisoč zavodi je tudi Deško vzgajališče namreč zavedati, da opravljajo din. Za ilustracijo — dva prime- Planina pri Rakeku, ki velja za druznen° potrebno delo in da so ra: v vzgojno varstvenem zavodu enega izmed »bolje situiranih« za-Žalec ima tehnično in ostalo vodov, ker je tu povprečje oseb-osebje (razen vzgojnega) 23 tisoč nit1 dohodkov 40.800 din. In kaj din povprečnih osebnih dohod- J™0 dela^c|j	zav°du,?
kov, v otroškem vrtcu v Ptuju pa odg°vnr: »Defektološki dodatek '	-7’	je premajhna vzpodbuda za ka-
Zb.7oU dm.	der v takšnih zavodih... Pro-
O tem, kako slabo so oprem- blem so tudi stanovanjske raz-Ijene te ustanove, govori primer mere, ki pa jih je težko reševati, vrtca Železne dveri. Poročilo Vzgajanje osebnostno motenih pravi, da vrtec ni imel — čeprav etiok terja namreč večjo stalnost je njegov inventar star, obrab- strokovno usposobljenih kadrov,
Ijen in deloma celo neuporaben tu _s° prekaljeni v praksi in — nikdar toliko sredstev, da bi družbeno aktivni«, lahko dopolnil inventar...	In še zanimiva navedba
Zato, da bi pocenili »poslova- Vzgojnega^ zavoda Janeza Levca nje«, sprejemajo v številnih vrt- Ljubljane:	štipendije, ki
cih v oskrbo mnogo več otrok, kot 80 razpisale občine, ni bilo od-pa je Zmogljivost ustanove. Tako meva- In vzroki za to? Prenizka
stimulacija na delovnem mestu in pomanjkanje stanovanj.«
družbe potrebna materialna sredstva.
M. K.
Potrebni so trajnejši ukrepi za financiranje šolstva
je zabeležila anketa, da je v vzgojno varstvenem zavodu Mladi rod: v ljubljanskem Savskem naselji). ’ prostora za okrog 60 S	predšolskih otrok, v varstvu pa
^ \	;	jih jevbilo 114... V anketi so za-
“ '’	vodi izjavili, da bodo morali v
KAKŠNA JE REŠITEV?
Med raznimi ugotovitvami smo na seji med drugim slišali tudi: — Medtem ko poudarjamo, da
Kako je cenjeno in nagrajeno delo vzgojiteljic? Njihov trud z otroki ni majhen
primeru, če letos ne bo urejeno moraj0 kiti domovi v prvi vrsti financiranje v občinah, zahtevati vzg0jne jn geie nato socialne in-povišanje prispevkov staršev za ^tituciie vemo oskrbnino. Vemo, da je že sedaj	^sprotno,
v vrtcih vse manj otrok iz socialno šibkih družin. Povečane oskrb-
stitucije, vemo, da- je v resnici
Domov je vsako leto manj.
»>»« »-o- *«?
povprečja, da so v domovih proste zmogljivosti, pove drug podatek, da v njih ni poskrbljeno niti za osnovno zdravstveno zaščito.
.................. Problem domov je predvsem v
Tudi pri dijaških in študent- njihovem slabem materialnem
vrata najpotrebnejšim.
VRATA DOMOV ZA NEKATERE ZAPRTA
imajo prav. Vendar tudi prt no- sodbo so si ustvarili na osnovi po- nostjo in potrebnostjo dela ki ga
SSSrFi	■s
visne od občinskega proračuna, kot tudi do mladine. Samo napak vzgojnih m 2199 ostalih), je bilo
enakopravne. Samo nekaj podat- najdemo lahko dovolj v vseh to področje med vsemi družbeni-	_____
kov. v eni izmed naših občin, ki službah — če jih seveda hočemo, mi službami najbolj zapostavi je- ,skih domovih je mogoče ugotoviti p0i0žaju.
^ revna, so analize, ki so jih iz- Resnica pa je, da velik del šol- no. Posledice takega ravnanja ču- naslednje: da so vir njihovega
^clali občinski organi, pokazale, nikov dela dobro in požrtvoval- timo že danes. Po številu mlado- dohodka pretežno dotacije in	visoKe osKromne so vzro.v,
uu so šolniki na osnovnih šolah v no- čeprav za svoje delo nimajo ietnih prestopnikov nas statisti- oskrbnine, medtem ko so pri- da ne imdejo v domove tisti, -le™ 1963 zaostajali za občinsko primernega dohodka.	■	—	-	—~-i-: j-i —	-----•—^	bi bili oskrbe naiboh notret
?odZ° za Pl?nnoČZ	iti Ali ™ ” občinah pravico
_ za. 12.000 dm, v letu 1964	delovnim na-
ka še vedno uvršča med prva me- spevki delovnih organizacij že iz-sta v Evropi in na predzadnje jema. Pomagajo si tudi tako, da
že za 14X100 din -nTvredlonu vro- odrekati vrednost delovnim na- mesto v razvoju otroškega var- skušajo formirati del dohodka z P°ta> 1 računa za ieto jggs L za približ- Črtom, če so ti realni in Primer- stva T. problemi niso novi) nitj dopolnilnimi dejavnostmi. Za- minaL
Tin T7	..	“	' ~	ti n ntiTonnni-itni v Air Sf) ILTDruVICC- •••	.	__ .	___j;	/ » . «
bi bili oskrbe najbolj potrebni. Posledice tega So jasne; stranska ki vodijo v mladinski kri-
jtti vsem ivin po. jv
^ iCfUra P® izobrazbi dokaj
— Ugotovljeno je tudi, da so
MO dln°Prt vtem tem po je ™ ovrednoteni? A^i so opmmce- jih nism(, opazill geIe	No- radi visoke oskrbnine (od 11.000
“ieL”lsla,bšr ssst
u, -	ItCUUTUtCUL U-UfVUJ
proračuna smlfrajo^ d^fe^tTči- bam’ ki dobivajo sredstva iz pro-s}.° v redu, češ da je delo, v ob- računa? Ali je prav, da predvi-vnski upravi dokaj odgovornejše devajo pravzaprav na račun k°t v šolstvu, da delavci na pod- osebnega dohodka v šolstvu m-ročju vzgoje in izobrazbe ne mo- vesticije, ki so potrebne, včasih rejo dokazati, da res delajo 42 ur Pa ne nujne? Ta vprašanja bi
notiti — drugače kot doslej —	ta vrata teh domov le otrokom iz	fnovi, ki so splošnega značaja,
vso to kompleksno dejavnost.	dobro situiranih družin, medtem	medtem ko za domove poklicnih
ko so ti domovi skoraj nedostop-	šol le nekako poskrbi ustanovi-
ni otrokom iz delavskih in krneč- telj.
Podatki iz ankfete, ki jo je iz- družin. Kljub vsemu pa tu- Predlog, da naj bi zaprli mla-
~ tedemmldUm-io-vToSn,« v oM„.i ob spre*-	'255 SSS,	SS& "t
S ™So S,™u„~S,rpS- tudi V zavodih za vigojo in v“ar- "if1”«1'.	M*™''- PoeleJ™. praktidno neizvedljiv, "ker 'bi s
itak po vsem svetu šolniki	slabše vsem P“ uskladiti	besede	z deja-	stvo otro,k. govore, da formirajo	kakšno je razmerje med osebni-	tem znatn0 zmanjšali njihove
plačani kot drugi	izobraženci (kar	potem	lahko	pričakuje-	vse ustanove (razen ene, ki do-	ml aohoaki in skladi: ponekod je	zmogljivosti. Rešitev je edinole
pa ne drži, zlasti ne v socialistič- mo> da bo delo v šolstvu odgovor- biva sredstva tudi od zainteresi- proti 17, drugod pa 98 proti 2, v okviru zveze — v spremenjeni nih državah, kjer se zavedajo, ka) no> ustvarjalno in s tem kvalitet- ranih delovnih organizacij) do- medtem ko je srednje povprečje strukturi delitve dohodka Toda jim dobro šolstvo pomeni). Pri %°>lJ™rPa ?e ,za naš uspešnejši hodke iz dotacij občinskih skup- 95 Pr°ti 5-	pastorkov, ki so bili zanemarjeni
em so prezrli to da šolstvu nala-	1 razvoj nujnost.	ščin in prispevkov staršev. Povprečni osebni dohodki za- toliko let, seveda ni mogoče re-
gamo iz leta v leto večjo odgo-	Slavica Zirkelbach Oskrbnina, ki jo prispevajo star- poslenih v teh ustanovah so bili siti na hitro. Zavedati se mora-
''	-V	v
Tri in pol leta pedagoške akademije v Mariboru
Razgovor z direktorjem pedagoške akademije v Mariboru dr. Vladimirom Bračičem
i. J>eda®°®^a ®kademija v Mari- mantov, torej niti toliko, kolikor izobraževalno delo. In končno bo kratkem odprli še katere nove? skupini za razredni pouk je raz-*. u Je prva tovrstna So‘a v na- so letno narasle potrebe po novih pedagoška akademija organizira- Katere predmetne skupine so naj- veseljivo, da iz leta v leto raste
republiki. Zaprosili smo nje-jega direktorja dr. VUdimira
učnih močeh.
Iz obrazložitve, ki jo je ob področju vzgoje in izobraževa-
o ustanovitvi nja... Pedagoška akademija bo ________________....... ______
PA dal izvršni svet LRS, povze-	v bodoče dobila značaj speciali-	njem študijskem letu
na-	mam osnovne naloge. »Z ustano-	zirane visoke šole z dvostopenj-	deset: razredni pouk, matemati-	beni pouk ter slovenski in rusid
,	,	..	_.	y‘tvii° Pedagoške akademije v	skim poukom za vzgojo in izobra-	ka-fizika, biologija-kemija,	zem-	jezik.
»Pedagoška akademija v Ma-	Mariboru pristopamo k reformi	zevanje učnih kadrov za osnovne	Ijepis-zgodovina, jezikovna	sku-
-	--------------- ------------------^	L v I
«rači5a, da bi nam odgovoril na predlogu zakona nekaj vprašanj. Najprej nam je Povedal nekaj o njenem Stanku.
la m ^vodila znanstveno delo na manj oziroma najbolj zasedene? število izrednih študentov; prvo
Leta 1961 smo začeli s štirimi leto jih je bilo 19-, letos pa se predmetnimi skupinami, v letos- jih je vpisalo že 97. Najnižji vpis jih imamo imajo skupine za likovni in glas-
. — - - -— ------ -	_v - -	—rv — .......... .... —, -  ----- .......v	j iv: jj	iihi, jf/, i ivu v ji.1 hrv u- Koliko rednih in izrednih
, rn Je bila ustanovljena z za- učiteljskega izobraževanja za in srednje šole.« (Sejni zapiski pina (ta ima 5 podskupin; na slo- študentov se je vpisalo doslej? .9 ustanovitvi pedagoške osnovne sole. To bo prva pedago- Ljudske skupščine LRS.)	venski jezik je vezan ali angleški Kakšni so njihovi študijski uspe-
jezik, srbskohrvatski jezik, nem- hi in kakšno je materialno stanje ški jezik, ruski jezik ali madžar- rednih študentov?
akademije 26. junija 1961 kot vi- ška šola v LRS, ki bo organizi- Nakazane naloge so zelo ob-®oka šola. Pobudo za njeno usta- rala pouk na prvi in drugi stop- sežne. Iz njih veje skrb za čim
vitev sta dala sveta za'prosve- nji visokošolskega študija. Pe- hitrejšo ureditev težkih kadrov- ski jezik), tehnični pouk, glasbe- Dosedanji vpis rednih in iz-in	tut1 , .ra^n’d OLO v Mariboru	dagoška akademija bo prva šola,	skih razmer na osnovnih šolah,	ni	pouk,	likovni	pouk ter	telesna	rednih	študentov	nam	naj poka-
Murski Soboti,	potem ko sta s	ki bo organizirala pouk na višji	saj je ob takšnem stanju učnih	vzgoja,	kombinirana z zemljepi-	že	naslednja	preglednica:
Posebno študijo ugotovila, da	stopnji tudi za učitelje razredne-	moči bila pri koreninah ogrožena	som ali biologijo. Samo za	izred-	Stud. leto
“manjka na osnovnih šolah 322	ga pouka, ki smo jih doslej do-	šolska reforma, od katere smo to-	ne študente pa imamo od	letos-	Redni
Predmetnih učiteljev; 676 učite-	bivali izključno iz učiteljišč. V	liko pričakovali. Nakazano pa je
ktov, ki so poučevali na višji stop-	pedagoški akademiji se bo raz-	tudi, kako bi naj v bodoče šolali	^ ^ccijc	dui.	^ac,t-
ton ?a ni bil° usP°soblienih za	vijalo po posebnih oblikah dopol-	učni kader za osnovne in sred-	krat nimamo namena ustanavlja-	1963/64
dele. Manjkalo je torej 998 uč-	nilnoi izobraževanje učnega oseb-	nje šole — v specializiranih kar
mn moči za predmetni pouk. Iz	ja. V pedagoški akademiji bodo	drovskih šolah — v pedagoških
1šje pedagoške šole v Ljubljani	dobivali pedagoško znanje stro-	akademijah«
J®	Prihajalo letno	na osnovne šo-	kovnjaki in družbeni delavci, ki	Koliko predmetnih skupin je
le	v obeh okrajih	15 do 25 diplo-	se bodo vključevali v vzgojno in	že na vaši akademiji? Boste v
ti novih predmetnih skupin. Do- 1964/65 slej se je vpisalo največ študen- Skupaj tov na skupine matematika-fizi-ka, zemljepis-zgodovina, biologija-kemija' in razredni pouk. Pri
52
91
251
136
530
Izredni
527
283
368
360
1.538
Skupaj
559
374
619
496
2.068
Vse je prijetno iznenadil izreden . porast vpisa rednih štu-(Dalje na 2. strani)
Po informacijah iz zvezne skupščine pripravlja tamkajšnji sekretariat za prosr;eto in kulturo širšo razpravo o problemih financiranja šolstva. Akcija za izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev je zdaj zajela predvsem občinske skupščine, medtem ko se rejmbliške skupščine in izvršni sveti prizadevajo urediti financiranje izobraževalnih zavodov.
Statistike pa nam še vedno kažejo, da /vsakoletna povišanja dohodkov prosvetnih delavcev niso v skladu s podobnimi povišanji v drugih dejavnostih. Poudarjajo, da je slab položaj .zlasti mlajšega učiteljskega kadra in to od osnovne šole ,pa vse do univerzitetnih asistentov. Povprečje nominalnih osebnih dohodkov v šolstvu znaša (podatki so za vso SFRJ) 42.900 din, v zdravstvu 45.000 din. Po kvalifikacijski strukturi zaposlenih je z visoko, višjo in srednješolsko izobrazbo v šolstrvu 74,2 %, v zdravstvu
35.9	%, v soc. zavarovanju
45.9	% in v upravnih organih 37,1 %. Z nižješolsko izobrazbo je najmanj zaposlenih v šolstvu — 5,1 %, v zdravstvu 28,8 %, v soc. 'zavarovanju 40,8 % in v upravnih organih 42,2 %.
V višini osebnih dohodkov po posameznih strokah pa tudi vrstah šol so seveda dokajšnje razlike na posameznih področjih. Te razlike so .zlasti velike pri tistih šolah, katere financirajo družbeno-politične skupnosti.
Dosedanji ukrepi republiških izivršnih svetov, kakor tudi posameznih občinskih skupščin, so v pogledu izboljšanja materialnega'položaja prosvetnih delavcev res dali nekatere rezultate. Vendar pa vsi ti ukrepi le niso bistveno spremenili položajcC
Razumljivo je, da v našem družbenem sistemu problema financiranja šolstva ' ne , more konkretno reševati federacija. Glavna iniciativa za reševanje tega vprašanja mora biti v rokah družb eno-političnih skupnosti, predvsem komune. V občinskih družbenih planih in proračunih za leto 1965 je treba predvideti nadaljnje, konkretnejše ukrepe in zagotoviti sredstva za izboljšanje materialnega položaja šolstva. Če pa komuna ne zmore iz srjojih lastnih dohodkov kriti izdatke za šolstvo, mora — - po zakonu — višja družbeno-politična skupnost zagotoviti dopolnilna sredstva.
Vendar pa je zdaj le prevladalo mnenje, da bomo morali poiskati sigurnejši in trajnejši način .za financiranje šolstva. Kaže, da bo to edino možno s spremenjeno delitvijo narodnega dohodka v korist šolstva in Zja z doslednim izvajanjem principa delitve po delu. Vzgoj-no-izobraževalnim delovnim organizacijam je treba zagotoviti ustrezna sredstva po dogovorjeni ceni izobraževanja, kot je to podobno v drugih delavnih organizacijah.	D.
SPREMEMBE V SISTEMU Pripombe k tezam o razdeljevanju drugostopenjskega izobraževanja?	osebnega dohodka
Kot čujemo, pripravljajo v zveznem sekretariata za prosveto in kulturo že nekaj časa poseben dokument o vzgoji in izobraževanju v SFRJ. Podrobnosti tega dokumenta še niso znane, pač pa je zdaj prišla v javnost — vsaj v grobih opisih — shema drugostopenjskega izobraževanja, ki ba vsebovana v omenjenem dokumentu.
Čeprav se včasih zares dozdeva, kot da pri nas reforme šolstva prehitevajo ena drugo — da pripravimo že drugo, še preden srtio prvo izpeljali do konca, pa se bo treba — kot vse kaže — resno zamisliti ob zdajšnjem »okvirnem predlogu, na osnovi katerega je možno konkretnejše razpravljati o samem sistemu in načinu ter tempu prilagajanja sedanjega sistema izobraževanja novim perspektivnim potrebam našega družbeno-političnega razvoja.«
Gre namreč za to, da se je pokazalo, kako šole druge stopnje ne opravljajo tiste naloge, ki bi jo v naši sedanji ekonomski situaciji morale, še manj pa jo, če gledamo perspektivno. Reformni proces na teh šolah — z izjemo Nemara strokovnih šol, ki so,xvsaj v SRS, resno zastavild po novih programih izobraževanje na delovnem mestu — gre vse prepočasi; mladina, ki konča te šole, ni dovolj usposobljena za nobeno konkretno delovno mesto, v njih se še vedno izvaja dvojno vrednotenje šolanja za delavske in intelektualne poklice, večji del te mladine želi potem še nadaljevati študij na višjih in visokih šolah, čeprav se nam kaže veliko pomanjkanje naraščaja v nekaterih praktičnih poklicih.
Predlog zvezne komisije, ki je proučevala problematiko drugostopenjskega študija, vsebuje sicer tri variante, vsqpn pa je skupno težišče na pripravljenem, izrazito tehničnem izobraževanju. To »temeljno pripravljalno izobraževanje« bi trajalo na vseh šolah II. stopnje dve leti in bi bilo usmerjeno v industrijsko, ali kmetijsko stroko, ali pa v terci-alne 'dejavnosti (družbene dejavnosti). Nadaljnja stopnja tega sistema bi trajala 1,2 ali 3 leta in bi vsebovala ožje, specialno usmerjeno izobraževanje v različne smeri tehničnega in splošnega izobraževanja. Pouk naj bi bil že na prvi, pripravljalni stopnji povezan z intenzivnim delom v ustrezni proizvodnji ali šolski delavnici. S tako delitvijo izobraževanje po končani osnovni šoli na dve fazi — pripravljalno in ožje usmerjeno — bi zagotovili v osnovi enak nivo splošne in druž-beno-?konomske izobrazbe vsej mladini ne glede na nadaljnjo poklicno usmeritev. S tem bi se tu-
di doba, ko se mladina odloča za konkretne poklice,! pomaknila za dve leti naprej in bi bila nadaljnja usmeritev oz. selekcija bolj premišljena in bolj objektivna. Enotnost pripravljalnega izobraževanja pa bi omogočala, da po končanem pripravljalnem izobraževanju mladina nadaljuje šolanje v različnih smereh: ali za ožjo usmeritev v stroko, na ekonomski šoli, trgovski šoli ali na na gimnaziji. Gimnazija bi po tem predlogu ne bila več univerzalna srednja šola, iz katere je možen prehod na visoke in višje šole. Predvideva se, da bi bili prehodi možni iz vseh šol II. stopnje na ustrezne višje in visoke šole avtoipatično, prehod iz ene strokovne šole na drugo pa bi zahteval dopolnilno Izobraževanje oz. diferencialni izpit iz nekaterih predmetov.
Ta predlog novega šolskega sistema, ki smo ga orisali zelo površno, je še sam po sebi — po izjavi avtorjev — nedodelan in nepopoln. Pretirano bi bilo pričakovati, da bomo s samimi spremembami v šolskem sistemu odstranili vse deformacije in probleme, ki danes obstajajo v našem šolstvu in ki imajo globlje družbeno-ekonomske korenipe. To so npr. neskladnosti v nagrajevanju prosvetnih delavcev, vrednotenje umskega in fizičnega dela ter odpravljanje razlik med njima, problemi financiranja šol, poklicno usmerjanje, možnosti zaposlitve itd.).
Preden se bomo odločili za kakršne koli spremembe v obstoječem sistemu šolanja, pa bo vsekakor treba kritično pregledati in ovrednotiti sedanji razvoj našega izobraževanja v celoti — od osnovnih pa do visokih šol. Prav tega namreč v zveznem predlogu pogrešamo: izdelan je sicer — kot trdijo avtorji — na osnovi obsežnih elaboratov in dokumentacije, žal pa kaže bolj stanje in tendence razvoja v drugih industrijsko razvitih deželah, ne daje pa konkretnejšega prikaza in analize stanja pri nas! Razen tega v dosedanjih razpravah o izobraževanju pri nas vseskozi pogrešamo perspektivnih načrtov razvoja našega gospodarstva in v zvezi s tem okvirnih planov potreb po kadrih. Vse preveč pro-gneziramo razvoj izobraževalnih ustanov in profilov kadrov na ekonomskih in tehnoloških problemih razvitejših dežel — nima mo pa izdelanih pokazateljev in planov našega družbeno-ekonom-
skega razvoja. Zato se nam zdijo zelo utemeljene zahteve nekaterih strokovnih društev in zavodov v naši republiki, ki so o tem predlogu že razpravljali (tako Zveza inženirjev in tehnikov. Zavod za strokovno izobraževanje SRS, Zavod za napredek šolstva), da bi namreč bilo treba z vsakršnimi novostmi v našem šolskem sistemu začeti najprej — eksperimentalno, le na nekaterih šolah, da bi tako v praksi lahko preizkusili nov sistem in ugotavljali pri tem njegove prednosti in pomanjkljivosti. Le tako se bomo obvarovali prenagljenosti, ki je v izgrajevanju našega sistema izobraževanja doslej le preveč značilna! Zavedati se moramo, da gre tu za problem izobraževanja bodočih generacij in da so to silno odgovorne in občutljive stvari!
D. H.
V 2. številki letošnjega Prosvetnega delavca so bile objavljene teze republiškega sindikata družbenih dejavnosti o razdeljevanju dohodka v osnovnih šolah. S tezami naj bi se poenotil pogled na vprašanja delitve čistega in razdeljevanje osebnega dohodka v osrfovnih šolah. Pri sedanji raznolikosti pogledov na delitev osebnega dohodka je razprava o tem vprašanju vsekakor potrebna. Menim pa, da bi bilo treba v zvezi z objavljenimi tezami razčistiti nekaj osnovnih vprašanj.
prvo vprašanje naj bi bilo razmerje prejemkov učiteljev razrednega pouka, predmetnega učitelja In profesorja. V tezah je predlagano razmerje 100:110:120. Ce to pretvorimo v denar (primer), bi učitelj prejemal po 50 tisoč, predmetni učitelj 55.000, profesor 60.000 din za redno delo v razredu (22 ur).
Pri določevanju razmerij se
lahko opremo na dva kriterija: 1. kriterij je enakovrednost delovnih mest. Tu imam v mislih pouk in vzgojo, ki se opravljata od 1. do 8. razreda. Brez temeljitega delaT v nižjih razredih ni možno uspešno delati v višjih razredih. Naloge vseh prosvetnih delavcev na šoli so enake tako na nižji, kot na višji stopnji. Zato bi bili približno enaki prejemki za delo v razredih na celotni šoli upravičeni.
Drugi kriterij predstavlja višja izobrazba. Splošna družbena zahteva je, naj bi bili delavci čim bolj izobraženi. Izhajajoč iz tega stališča bi bilo treba delavca z višjo izobrazbo bolje nagrajevati.
Iz izkustev vemo, da so učitelji, prdmetni učitelji ih profesorji na šoli, kjer tesno sodelujejo, metodično zelo izenačeni. Z višjim nagrajevanjem delavcev na višji stopnji osnovne šole bi bilo treba ugotoviti: ali s tem nagrajujemo višjo izobrazbo prosvetnega delavca, večvrednost delovnega mesta na višji stopnji, kar pa ne bi bilo v skladu s celotnostjo naše osnovne šole, ali morda nagrajujemo večji napor in večjo odgovornost za delo na tej stopnji, čemur bi se pa tudi dalo oporekati.
Verjetno bomo osvojili misel, da je za delo na tej stopnji glede na izobrazbeno snov, ki naj jo osvoji učenec, potrebna višja ali visoka izobrazba. Razredni učitelj ne bi mogel brez temeljite poglobitve' uspešno opraviti nalog na tej stopnji.
Tako se pojavljata v učiteljskih zborih tlve nasprotni tendenci: prva stremi za izenačevanjem prejemkov glede na enakovrednost dela na celoviti osnovni šol1, druga pa vidi rešitev oziroma boljše uspehe v pridobivanju in učinkovitejšem nagrajevanju višjega in visokokvalificiranega kadra.	«»
Osebno menim, da je predlagani razpon v tezah (100:110:120) preozek in da ne stimulira zado-
voljivo delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Ponavljam staro misel, da višja izobrazba že sama po sebi delno jamči za boljši učni uspeh. Ce pa k temu dodamo še delovno zavzetost, pedagoško in metodično poglobljenost učitelja z višjo izobrazbo, potem so dani vsi pogoji za zelo kvalitetno izobraževalno in vzgojno delo. Zato bi bilo treba višjo izobrazbo kot prvi pogoj za kvalitetnejše delo bolje nagrajevati. Z nagrajevanjem po kvaliteti dela pa se lahko ta razmerja povsem pravično urede.
Drugo vprašanje je točkovni sistem, za katerega so se odločili sestavljavci tez. Po teh tezah so ovrednotili vsako delovno mesto z določenim številom točk. Vrednost točke se izračuna iz skupnega števila ur ' (po delovnem programu) in mase sredstev za osebne dohodke. Vrednost točke bo toliko manjša, kolikor manj bo sredstev za osebne dohodke. Vrednost točke torej ne temelji na nekem »proizvodnejšem« delu prosvetnih delavcev, temveč na višji ali nižji odmeri sredstev za šolo.
Mogli bi torej namesto točkovnega sistema uporabiti določen1, dogovorjeni ali iz točk izračunani znesek za temeljno delo v razredu; na primer 40.000 din za razrednega učitelja, 50.00§ din za predmetnega učitelja in 60.000 din za profesorja za 22 ur dela v razredu (brez kvalitete ih dopolnilnih dejavnosti).
Odločiti se namreč moramo za linearno ali progresivno nagrajevanje prosvetnih delavcev iz vidika manjše ali višje izobrazbe
•Točkovni (linearni) sistem namreč delavce izenačuje, progresivni sistem pa stimulira višjo izobrazbo.
Za boljše razumevanje poglejmo preglednico! Predpostavljamo da so vsi delavci opravili enako število ur.
Linearni točkovni sistem:
Delovno mesto	vrednost del. mesta — točk	RazrednlStvo ur točk		Dopoln. delo ur točk		Skupaj točk
učitelj	400	4	16	8	32	448
predm. učitelj	470	4	16	8	32	518
profesor	540	4	16	8	32	588
Ce znaša vrednost točke 100 v tem primeru nastopa večji dip, bi prejel	prejemek samo iz višje ovredno-
učitelj	44.800 din, ten?,ga delfnega mesta-
Pri progresivnem sistemu vza-predm. učitelj 51.800 am,memo namesto točk odstotke, na profesor	58.800 din. primer:
Delovno mesto Vrednost del.
mesta — znesek
učitelj
predm. učitelj profesor
40.000
47.000
54.000
S točkami, oziroma odstotki ovrednotimo tudi vse druge opravljene dejavnosti in leta izkušenj.
Možna je pa tudi tretja va-
Spet spremembe v sistemu drugostopenjskega šolanja?
Tri in pol leta pedagoške akademije v Mariboru
(Nadaljevanje s 1. strani) dentov v lanskem študijskem letu, zato pa tudi tembolj neugodno presenetil sorazmerno majhen vpis v letošnjem študijskem letu. Nedvomno smemo takšen preobrat pripisati javnim razpfavam na vseh nivojih, kjer smo ugotavljali, da je šolstvo v krizi, dalje bistveno nižjim in ponekod celo zelo nizkim osebnim dohodkom osnovnošolskih učiteljev, neurejenim stanovanjskim razmeram ipd. Pri takšnem stanju res ne moremo pričakovati, da se bo mladina množično odločala za poklic, ki je družbeno tako nizko ovrednoten. Blizu 50 lanskoletnih diplomantov učiteljišč je dvignilo svoje dokumente, ker so šti-penditorji-občine zahtevale, da riaj gredo učit. Med rednimi študenti zadnjih dveh let je 45 do 48 % absolventov gimnazij, ki imajo tako občutno večino. Povprečna ocena diplomskega izpita vpisanih gimnazijcev je bila 3,5, diplomantov srednjih strokovnih šol (brez učiteljišča) pa celo 3,8. Skupno je letos vpisanih 272 rednih študentov (136 + 136). Studijski uspehi rednih študentov so v odnosu na ostale visokošolske zavode še kar zadovoljivi, čeprav sodim, da je vse preveč izpitnih ocen na nivoju zadostno.
Štipendijo sprejema v letošnjem študijskem letu 48% rednih študentov. Povprečna višina štipendije znaša 15.505 dinarjev, in je za 1000 dinarjev pod povprečjem vseh šestih mariborskih visokošolskih zavodov. 14 % študentov dobiva socialno podporo za prehrano, ker v Mariboru nimamo študentske menze. 18 % jih je vzelo kredit v povprečni mesečni višini 13,640 dinarjev. Do decembra leta 1964, to je leto in pol po tem, ko smo imeli prve redne absolvente, je diplomiralo 27 rednih in 76 izrednih, skupno torej 103. V letu 1965 bo diplomiralo predvidoma okrog 120 absolventov.
Nedvomno je razveseljivo vsakoletno visoko število izrednih študentov (99 % so to učitelji
osnovnih šol), ki jim od prvega leta naprej pomagamo pri študiju s seminarji; te organiziramo: po dva dni oktobra, novembra, marca in aprila ter po 6 dni januarja in junija. Tako je lahko prisostvoval vsak izreden študent lani okrog 150 uram predavanj in vaj. Stroške teh seminarjev smo krili s prispevkom (12.000 dinarjev), ki ga je vplačal vsak izredni študent ob vpisu. V prejšnjih letih je prispevala del sredstev za te seminarje .okrajna skupščina, v prihpdnje bi jih naj dal sjclad za 'šolstvo SRS. Studijski uspehi izrednih študentov pa žal niso takšni, kot smo pričakovali. Vse preveč je namreč tistih, ki se samo vpišejo, potem pa no študirajo. Več ali manj redno jih namreč študira samo nekaj nad polovico. Sami in njihovi kolektivi se zadovoljijo s tem, da so vpisani, saj' v takem primeru ni potrebno razpisati delovnega mesta manjkajočega predmetnega učitelja. V zadnjem letu smo uveljavili prakso, da letno dvakrat obvestimo šolska vodstva, občinske svete za prosveto in zavode za prosvetno-pedagoško službo o študijskih uspehih njihovih izrednih študentov. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo povprečna doba študija pri izrednih slušateljih trajala 3 in pol do 4 leta.
Kako je z vključevanjem učiteljev za poklicne šole na PA (tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo)?
Akcija za izboljšanje pedago-ško-strokovne usposobljenosti učiteljev poklicnih šol je naletela med sedanjim učnim kadrom na zelo pozitiven odziv. Na našo šolo se je vpisalo 41 izrednih slušateljev, ki že redno obiskujejo posebej za njih organizirane seminarje in se pripravljajo na prve izpite. V štirih pripravljalnih tečajih (Maribor, Celje, Velenje, Ravne) pa se pripravlja za sprejemni izpit okrog 60 kandidatov. Pouk za kovinsko, elektro, ekonomsko in administrativno stroko bomo organizirali v sodelovanju s sorodnimi visokošolskimi
zavodi. Sporazumno s sekretariatom SRS za šolstvo ' in zavodom zv strokovno izobraževanje pa bo treba čimprej urediti problem šolanja učnih moči za tiste poklicne šole, kjer ni sorodnih visokošolskih zavodov (npr. oblačilna in živilska stroka).
Kako je s študijem razrednih učiteljev, ki imajo končano učiteljišče in manj kot 20 let prakse? Koliko šolskih kolektivov je že proučilo možnosti, da bi poslalo na redno šolanje, člane svojih kolektivov?
O obliki dopolnilnega študija za učitelje razrednega pouka je bilo več predlogov. Nekateri so se posebno' prizadeto zavzemali za predlog, da bi sprejemali na PA diplomante učiteljišč brez prakse direktno v II. letnik (til semester), češ saj imajo eno leto več študija kot gimnazijci. Naš pedagoško-znanstveni svet tega predloga ni osvojil, ker bi to pomenilo, da priznavamo študij petega letnika učiteljišča kot enakovreden študiju I. in II. semestra na pedagoški akademiji. To pa bi pomenilo diskriminacijo PA kot visokošolskega zavoda. Naši pogoji za skrajšano obliko študija za razredni pouk so naslednji: končano učiteljišče, uspešno opravljen strokovni izpit in poseben sprejemni, ki obsega seminarsko nalogo in njen zagovor. Temo seminarske naloge dvigne kandidat najpozneje aprila. Za te študente imamo poseben predmetnik in učni načrt, ki obsega vse predmete rednega predmetnika dvoletne skupine, le da je učni načrt skoncentriran in do imajo manjše obveznosti pri praktičnem pedagoškem delu. Število in zahtevnost izpitov je ista kot pri dvoletnem študiju. Tako gre dejansko le za intenzivno obliko izrednega študija. Prvi poizkus takšnega načina študija za učitelje razrednega pouka smo na naši šoli naredili že v študijskem letu 1962/63 in zato ni bil lanskoletni predlog za nas nič novega. Uspeh tega prvega poizkusa je bil več kot zadovo-
ljiv. Najbolj pridna študentka je diplomirala po 13 mesecih.
Kako je z učnim kadrom?
V začetku so bile precejšnje težave, sedaj je že bolje. Imamo 32 rednih in nad 30 honorarnih učnih moči. Dve leti sem posvečamo posebno skrb strokovno-znanstveni rasti učnega kadra. Tako smo v zadnjih šestih mesecih dobili štiri doktorje znanosti (tri iz lastnih vrst) in jih imamo sedaj pet. Dva si bosta predvidoma še letos pridobila naziv doktorja znanosti. Več tovarišev je vpisanih na III. stopnji, mnogi pa bi se vpisali, a za njihovo stroko III. stopnje pri nas še ni oziroma so bil študijski pogoji doslej za naše razmere nedosegljivi (npr. redni dvoletni študij za matematiko na vseučilišču v Zagrebu). Vsak novoizvoljeni redni učitelj se mora pismeno obvezati, da si bo v petih letih pridobil naziv magistra ali doktorja znanosti. Pri učnem delu nam redno pomaga osem tovarišev iz ljubljanskih fakultet, od tega pet s filozofske fakultete ter eden iz ljubljanske PA. Več kot Vs rednih učiteljev sodeluje z zavodom za prosvetno-pedagoško službo kot strokovni svetovalci ter so tako stalno v najpristnej-šem kontaktu z osnovno šolo, našimi izrednimi študenti in svojimi diplomanti. Graditi šolo brez vzorov in v skromnih materialnih pogojih ter' se pri tem še znanstveno izpopolnjevati, je nedvomno velik napor, ki pa ga učni kolektiv z veliko volje in prizadevnosti premaguje.
Kakšni so materialni pogoji za delo PA?
Leta 1961 je začela šola z delom v izposojenih prostorih in dobesedno brez vsake lastne opreme, brez lastnih učil, knjižnice itd. Po zaslugi OLO Maribor, ki je dajal vsa leta poleg 30 % sredstev za osnovno dejavnost tudi sredstva za investicije, ima šola danes svoje prostore, najpotrebnejša učila, nad 4200 knjig v knjižnici, opremljeno delavnico
itd. Kljub temu pa materialni pogoji za sodobno učno delo PA v Mariboru niso bistveno boljši od tistih, v kakršnih dela PA v Ljubljani, saj se pouk vrši na petih različnih krajih.
Za letos imamo obljubljena sredstva za izdelavo načrtov za novo šolsko zgradbo.
Kaj so pokazale izkušnje v dosedanjem delu PA?
Tri in polletno obdobje delovanja PA je seveda prekratko, da bi lahko dalo bogatejše izkušnje in omogočilo preciznejše zaključke. Bilo je spodrsljajev in uspehov; drugih več kot prvih Sodim, da smo našli ustrezen odnos med pedagoško-psihološko in idejno-družbeno skupino predmetov ter ožjo stroko, tako da je naziv pedagoška akademija opravičen. Na osnovi izkušenj smo sklenili, da bomo v bodoče tudi pri pedagoško-psihološki skupini predmetov dali potreben poudarek znanstveni metodologiji teh predmetov. Učni načrt je zelo zahteven in obširen, tako da ga zmorejo v dveh letih le izredno pridni in sposobni, večina študentov pa potegne študij na dve in pol ali celo na tri leta. Obširno učno snov je težko osvojiti poglobljeno in solidno, zato sodimo, da bi bilo v korist študentom in predvsem njihovemu kasnejšemu delu, da bi študij čimprej podaljšali na tri leta. Tako bi lahko dali tudi več učne prakse. Študent bi normalno diplomiral in v začetku šolskega leta začel delati polno usposobljen. Sedaj pa morajo začeti z delom v razredu, ko v večini jjrimerov nimajo še izpitov iz glavne snovi ožje stroke. Tudi ža kulturno-prosvetno in drugo družbeno aktivnost nimajo časa zaradi prenapetega programa in 32 do 35-ur tedenske obremenitve s predavanji, seminarji in vajami. Pri takšnem stanju se tudi nismo odločili, da bi uvedli obvezen tuj jezik, čeprav bi moralo biti uče-p^e	jezika za današ-
nicea intrligcnta cbvezrjo.
Razredništvo Dopoln. delo Skupaj 1 •/. 1 % , ur	osnove	ur	osnove
4	1.600	8	3.200	44.800
4	1.880	8	3.760	52.640
4	2-160	|	4.320	60.480
rianta; da prejemke za nekatere dejavnosti, na primer za razredništvo, ovrednotimo po številu učencev: do 25 učencev na primer 2.500 din, nad 25 učencev 3.000 din. Takšno ovrednotenje dejavnosti moremo uporabiti zlasti tam, kjer obseg in težo dela veča število učencev. Pri teh izračunih se moremo poslužiti prav tako zneskov, kakor točk ali odstotkov.
V	bistvu gre torej za to ali hočemo prosvetne delavce na isti šoli čimbolj denarno izenačevati ali jih nagrajevati po njihovi višji strokovni usposobljenosti. O tem bo pa moral odločiti vsak posamezni kolektiv.
•
Tretje vprašanje, ki ga teze ne načenjajo, je vprašanje boljšega nagrajevanja tistih prosvetnih delavcev, katerih stroka prinaša večji obseg dela. Tu mislim zlasti na slaviste, učitelje tujih jezikov, matematike, fizike in kemike. Učitelji jezikov morajo pregledati, popraviti in oceniti veliko število nalog — šolskih in domačih, vaj, čtiva itd. Fiziki in kemiki imajo dosti dela s tem, da pripravijo vse potrebno za eksperimentiranje učencev. Pri tem ne odrekam možnosti za širše in poglobljeno delo učiteljem drugih strok.
Prav tako je tudi možno, da učitelji strok, ki sem jih naštel, ne opravljajo dejavnosti v takem obsegu, kot jih zahteva sam predmet oziroma učni načrt.
V	primerih pa, kot ti učitelji vestno izpolnjujejo učni načrt, porabijo ogromno časa za poprave in drugo, kar sem zapisal. V takih primerih bi jih bilo treba bolje nagraditi kot druge. Nagrajuje se lahko z odmero določenega števila točk ali odstotka na ceno za osnovno dejavnost. To ni važno, važno je le, da je za svoje obsežnejše delo delavec primemo nagrajen.
Bavdek Dušan
niiiiiiniiiiiiiiniKM
Dopisujte v Prosvetnega
delavca

Samoupravljanje v ospredju
V šokh se je začel proces, ki bo obrnil marsikaj na glavo - Delovni kolektivi v vzgojno-izobraže-valnih zavodih prihajajo (le počasi) do zavesti o svojih pravicah in dolžnostih...
Učitelj vendar pred kovačem...
. okviru razprav o poklicni svoji komuni. Odborniki so in
Predvsem z namenom, da bi izvedeli, kakšne so težave lahko dala. Naši načrti so samo nam je razprav o tem že res do- orientaciji so izvedli v neki os- ponekod celo predsedniki občin-pri hitrejšem uveljavljanju samoupravnih organov v šolah, izraz izredno dobre volje in že- volj, vztrajati pa vendar še ved- novni šoli tudi zanimivo anketo, skih skupščin, člani komisij, čla-
so člani uredništva »Prosvetnega delavca« 23. februarja letos obiskali nekatere delovne kolektive v občinah Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin in se pogovorili s prosvetnimi delavci. Iz teh razgovorov, ki so nakazali nekaj bistvenih problemov stanja in nadaljnjega razvoja šolstva sploh, smo strnili posamezne misli diskutantov v celoto in jih posredujemo bralcem.
Dobravlje): Izdelali smo izračun Tov. Milena Stepančič (osnov- na osnovi programov dela vseh na šola Kojsko): Pri nas smo si gol. Veliko razprav je o tem, da z zanimanjem ogledali metodo- ^0 republika dala določen odsto-logijo programiranja, objavljeno tek tistim občinam, ki ne bodo v »Prosvetnem delavcu«, in res- same mo.gie kriti vseh izdatkov, no mislimo na to, da bomo tako prav zaradi tega smo pohiteli. Ce
Ije, da se naredi na šolah čim več in da se prikaže stanje, kot je. Kakšen bo rezultat, je drugo vprašanje. Na vseh naših sestankih govorimo samo o denarju in
no moramo. Meni se zdi vse to učenci zaključnega, osmega ni upravnih teles družbenih in žalostno. Zakaj toliko borbe za razreda so morali razporediti raz- šolskih skladov ipd. To je prav-to, da bomo spravili mladega člo- ne (gg vnaprej izbrane) poklice zaprav mesto, kjer se lahko in se veka tako daleč, kot ga lahko tako da je lestvica zrcalila »rang- tudi morajo boriti za vodenje pro-spravi npr. Ljubljana?	’	'	-	-	— ---------------1
Postavili se moramo ua enakopravne odnose
bi dobili vsa tista sredstva, ki smo jih predvideli, bi bil opazen premik v materialnem položaju šol in glede osebnih dohodkov.
stotkov.
začeli tudi pri nas. Toda zdaj smo slišali, da zahteva občina število učnih ur, da je le to zanjo merodajno; ne vem, če ima še kakšen smisel, da še z vso natančnostjo ukvarjamo s tem. Navsezadnje bomo dobili toliko denarja, kolikor ga bodo imeli. 2e kategorizacija šol je diskriminirala tiste podeželske šole, kjer je že tako slabo.
Razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki je bilo doslej katastrofalno. Sole so povsem na tleh. Po drugi strani pa sami kolektivi ne reagirajo pravilno: ne postavljajo zahtev navzven, ampak le navznoter. Ko sprejemamo pravilnike, ljudje veliko razpravljajo, ko pa »Prosvetni delavec« prinese konkretni predlog, kakšna naj bi bila plača učiteljev, se jim zdi pa neutemeljeno, da bi take zahteve postavljali, kajti že navajeni smo, da imamo nizke prejemke in se zdi zdaj ljudem nemoralno zahtevati tako visoke dohodke... S tem pa se samo še večajo razlike med vasjo in tnestom. Ce nam bodo plačali pedagoško uro na taki osnovi kot doslej, bo šla stvar navzdol. Kaj bo s tistimi področji, ki so bila Že doslej zapostavljena in so ljudje odšli? Samoupravljanje Zahteva močno strokovno podlago. Določen krog ljudi se mora usesti in stvari preštudirati. To je pa vedno en in isti krog. Veliko naših prosvetnih delavk so matere z otroki, šole so raztresene, tako se s . temi problemi ukvarja vedno določen krog ljudi, ki je pa že tako preobremenjen. Nekateri imajo tudi težave, da dosežejo uspeh v razredu. Ce bi se poglabljali še v to, ne vem, kako bi bilo v razredu. Ljudje smo samo ljudje in nič- ni tako idealiziranega, da bi vsi subjektivni vzroki lahko odpadli. Kljub vsej pomoči sindikata je to le precejšnja obremenitev. Mogoče bo čez dve, tri leta sistematizirano mesto pravnika na šoli, saj
se tudi v podjetju ne ukvarja cel je šlo za to, da bi celotni niate-kolektiv s temi problemi, marveč rialni položaj šolstva izboljšali. Pravniki. Mi pa poleg rednega Na občini ne nasprotujejo, ne dela, pri 30 in 35 urah učne ob- vedo pa, koliko bo to možno rea-Vezosti, še to delamo, navsezad- lizirati.
Tov. Stojan Fakin (osnovna šola Solkan): Treba je priznati, da je bilo šolstvo dvajset let zanemarjeno in da se je vlagalo vanj le nujno potrebna sredstva,
Za letos smo predvideli 472 mi- toliko da se je sploh premikalo, lij ono v din za osnovno dejavnost šolstva v občini. To je za 100 odstotkov več kot lani. Lani smo imeli 270 milijonov za osnovno dejavnost v šolstvu. Tako so lahko dale posamezne šole samo 13, 12 pa tudi 10 odstotkov za materialne izdatke. Pri takem denarju ne more biti govora o popravilu šol in izboljšanju učil, ker lahko za to namenijo samo denar iz amortizacije.
Pri nas ima učitelj začetnik
43.000	din, predmetni učitelj pa
51.000	din. Upamo, da se bodo ti dohodki dvignili vsaj za 15 od
Zdaj se najvišji forumi zavzemajo za to, da se položaj popravi. Vse šole pri nas bodo izdelale programe, ki pa bodo zelo napeti. V letošnjih programih bodo skušale zaceliti vse rane, ki so nastale v tem dolgem obdobju. Občine ne bodo mogle zadostiti vsem potrebam v enem samem letu in bo ta proces trajal gotovo dlje. Pomembno pa. je, da se enkrat postavimo na neko stališče in se predstavimo našemu financerju s programom svoje dejavnosti. Čeprav bomo v programu navedli vse svoje potrebe, pa ye-
moupravnih organov. Ta zavest pa še ni na taki višini, da bi bili sposobni vse to urediti tako, da bi bilo v koristi posameznika in družbe. Ali so kolektivi samoupravne akte delali samo zato, ker se je to od zgoraj zahtevalo ali pa so čutili potrebo po tem sami? Ali jim je bila pomoč, ki smo jim jo skušali nuditi pri tem, zadostna, ali je bila premajhna? Ali pa sploh ne čutijo potrebe po samoupravnih aktih in jih delajo samo zaradi družbenega pritiska? Ali ti samoupravni akti čakajo v predalih, ali so življenjski akt, po katerem se uravnava življenje in delo šole?
Na osnovi vašega programa in
listo« poklicev od »najvažnejšega pa do tistega, ki je po njihovem mnenju najmanj pomemben«. Anketa je zajela deset poklicev, kot npr.: poklic kovača,-zdravnika, traktarista, veterinarja, avtomehanika, učitelja idr. Ne glede na njeno oportunost, je pokazala ta anketa zanimive rezultate.
Za učiteljski poklic je bila podoba porazina. Na tej »ranglisti«, ki so jo napravili učenci v omenjeni anketi, se je uvrstil namreč na predzadnje mesto. Za učiteljem je bil samo še kovač, vsi
svetne politike. To pomeni boriti se za takšne finančne rešitve in sredstva, s katerimi bo mogoče pokriti ne le osebne, temveč tudi materialne izdatke šole. In materialne potrebe niso majhne. Znano je, kakšne so šolske stavbe in kakšna je opremljenost šol. Znano je tudi, da mnogi učitelji sami izdelujejo učila in da ne morejo dobiti od šole niti papirja, barve in žebljičkov. Ali delajo tako tudi delavci v drugih delovnih organizacijah?
Zanimivo je ugotoviti, koliko cenimo sami sebe, svoj poklic.
ostali poklici pa so bili razpore- .	«	.	- ______
jeni proti vrhu tabele, na prvem svojo _ stroko. Ce želi doseči pr -mestu pa je bil zdravnišikd poklic, svetni delatvec ~~	""
Težko je bilo natančno ugotoviti, zakaj je učiteljski poklic v očeh samih učencev tako malo vreden... Verjetno temelji mišljenje učencev v veliki meri na mišljenju njihovih staršev, ki je gledano seveda skozi prizmo materialne zainteresiranosti. Morda so imeli v tej anketi (po mnenju kolektiva te šole) bistven vpliv osebni prejemki. Vzemimo pri-
števila otrok zahtevajte sredstva. mer; osebni pire1emld učiteljev
Postaviti se
Pri naših zahtevah nam mo, da vsega ne bomo dobili, to- pravne odnose.
moramo na Ce kolektivi
začetnikov na tej šoli so okrog 26.000 din. Učenec z dokončano osnovno šolo pa prejme — po končani dvoletni administrativni šoli — v gospodarskih organizacijah tudi do 40.000 din začetne mesečne plače. Torej dvakrat več od učitelja, ki je tega — nedavno še osnovnošolca — naučil brati in pisati.
Ce je bilo to merilo pri nastajanju »rangldste«, potem seveda ni čudno, da se je učiteljski poklic znašel na predzadnjem mestu.	(»Skolske novine«)
•
Gornji sestavek je bil objavljen tv eni izmed zadnjih številk
višjo izobrazbo^ mar je to njegova osebna stvar, ali stvar družbe? Prevladuje mnenje kakor da je to sti>ar posameznikov, ker sedaj, ko že sami razpolagamo s sredstiri, ne vdelamo tako, kot delajo povečini druge organizacije (pomoč, stroški študija, knjige). Na primeft: učiteljica dobi pristanek, da izredno študira na akademiji ali filozofski fakulteti in, če se je treba udeležiti seminarja, mora najti sama zamenjavo in plačati iz svojega žepa. O kaki denarni pomoči, ali za uro ali dve zmanjšani normi ni govora. Resda ne delajo tako vse šole, vendar pa jih je še precej. Želja po višji izobrazbi se gleda v prosveti preozko (pravijo, da so temu kriva nezadostna sredstva). Sola oziroma tudi občina »ne želi šolati kadra za drugega«. In kdo je ta »drugi«?
Treba je reči, da se še vedno ne borimo dovolj in brezkompromisno za takšen lik prosvetnega delavca, ki ustreza zahtevam socialistične družbe. Osebni primer in položaj učitelja je često najboljša vzpodbuda učencu, da se
Oni ne vedo, koliko skrbi imajo vzgojitelji s tem.
da bi jim zagotovili primerne pogoje šolanja in uspeh v življenju!
da zahtevati je vendar treba. Ce bo to trajalo nekaj let, se bo gotovo marsikaj popravilo. Uvideli bodo, da je treba zagotoviti sredstva in spraviti šolstvo na zeleno
pje imamo pa slabo vest, da malo in nekvalitetno naredimo. (Pri občinskem sindikalnem svetu so namestili pravnika, ki naj bi pomagal delovnim organizacijam, toda na šolstvo se ne spozna kaj Prida.)
Tov. Drago Bratina (osn. šola
Iz naše občine je ogromna vejo. fluktuacija. Samo za prosveto imamo v občini 76 štipendistov, manjka nam pa kakšnih 41 učiteljev, predvsem predmetnih. Zaradi tega tudi imamo toliko honorarnih ur, tudi po 36 in več na teden. To ni več delo!
svojih programih ne bodo vztrajali, ne bomo nikoli dosegli uspeha. Ce ne bodo dali predvidenega denarja, povabite občinske može za mizo in jih prosite, naj povedo, kaj črtajte iz svojega
Škotskih novin — »polumjesečni- odloči prav za učiteljski poklic, ka za učitelje, nastavnike i pro- Na žalost so v naših vrstah tudi fesore SR Hrvatske«; naslednja takšni, ki so zelo netaktični do številka pa je prinesla odgovor, učencev, taki so, ki imajo zelo iz katerega objavljamo povzetek, »široka« načela. Kako bodo delo-
Z ugotavljanjem, kako je pro- vali pravilno, kako bodo pred-svetna stroka nerentabilna, in ka- stavljali vzor za učence, če niti rikiranjem, ne bomo daleč prišli, sami sebe ne cenijo kot človeka?
To, da posveča, skupnost -veli- Toda učitelj je oseba, ki izobra-ko pozornost prosveti, znanosti žuje in vzgaja, oseba, ki indirekt-in kulturi, je pokazal tudi VIII. no vpliva na izbiro poklica, kongres ZKJ. Ob tej priložnosti Lahko bi rekli, da se moramo je poklican vsak komunist, da odločneje borili za to, da bodd sprejme resolucijo kongresa in delovni in življenjski pogoji v da prispeva k njenemu uresniče- prosveti enako tretirani in nagra-vanju. Zato morajo sedaj tudi jevani kakor v drugih službah, prosvetni delavci usmeriti svoje moramo se boriti zato, da bo uči-
moči k temu, da bo učiteljski poklic cenjen in pravilno vrednoten.
Prosvetni delavci so obenem družbeni in politični delavci v
teljski poklic cenjen, toda da ga bomo tudi sami cenili in spoštovali! Tega ni mogoče reševati brez nas in mimo nas in družba nam te pravice tudi ne odreka.
Na področju samoupravljanja programa. To bo potem pogodba, pa skoraj še ne poznamo svoje ki j0 bosta podpisala samouprav-vloge. Predsednik sveta šole se ni organ kolektiva in zastopnik ne zaveda vloge, ki jo lahko od- občine. V pogodbi je treba dolo-igra. Za vse to bomo morali še čiti tudi sankcije: če šola svojih nekaj čas poizkušati in se truditi, obveznosti ne izvrši, nima pravice da bom vedeli, kaj lahko zahte- do tolikšnih sredstev in se v tavamo od različnih forumov, kem odstotku sredstva tudi od-Zdravstvo se je postavilo na po- tegnejo. Strinjam se, da kolektivi vsem drugačne noge že pred le- premalo vztrajajo in premalo poti, ker so bili vztrajni. Danes ni stavljajo svoje zahteve navzven, več razprav o njihovih osebnih Zato pa imajo kolektivi samo-prejemkih. Kaže, da so pri njih upravne organe, da postavljajo zadeve urejene, toda občino-fi- zahteve navzven. Res je, da vza-liko razpravljali' v^zvezTz ni- dajemo na eni strani šolstvu'tak nancerja so postavili pred dej- me skrb za materialni potožaj ve-
računicah"11^1 primS^h Trno doMmo^r^s^fan^ C? to^ša niki‘dmgaten^ugled^tudiV	^
bili na zadnjem mestu. Naša pri- šola socialistična, mora biti tudi men... ^	u
zadevanja pa niso bila povsem socialistični družbi potrebna. Ne ^^asanletudl’ kak(? b?do zaman, ker smo vsaj zadnje če- mislim, da bi morali šolo zasuti posamezne sole programirale Ne-trtletje uspeli osebne dohodke z denarjem, toda vsaj malo od ka sola ima sposoben kader, ki bo nekoliko popraviti. Bile pa so deklaracij in priporočil naj bi prikazal sliko realnega stanja, velike težave s tem, da smo pri- postala tudi dejanja. Investicije	kolektivi pa nimajo sre-
stojnim činiteljem dokazali, da v našo mladino so tudi bogate
Prazne učilnice po vaseh
Prizadevanja niso bila zaman
, 'Tov. Milenko Vodopivec (osn. Veliko se govori o pomenu °ia Ajdovščina): Lani smo ve- šolstva. Ne gre pa mi v glavo, da
vidite kakšne druge možnosti, da bi nekdo izven šole lahko realno določil in dal šoli sredstva, ki so ji potrebna, namesto da na osnovi naših programov dela postavljamo svoje zahteve? Ali to obremenitev kolektiv lahko pre-
tista tarifna povprečja, ki jih prinaša Informator, niso mogla prikazati dejanskega stanja, ker so bile tam vštete tudi nadure. Osnovni premiki so bili lani le narejeni.
Glede programiranja za bodoče delo pa smo se posluževali »Občana«; kakšen bo učinek, še vedno ne vemo, ker občina niti sama ne ve, koliko denarja bo imela. Pričakujemo, da bo dobilo šolstvo nekaj več ...
devize.
Tov. Anton Čebokli (Zavod za prosvetno-pedagoško službo Nova gorica); Delovni kolektivi zares čutijo potrebo po tem, da bi se več razpravljalo o pedagoških .problemih. Pri mnogih učiteljih sem srečal ugotovitev,
če, da bi imeli sposobne ljudi, nese in vztraja pri tem? in bodo programi nemara nerealni in nedojemljivi. Kader na šolah za ta posel še ni verziran in bodo ljudje postavljeni pred težavno nalogo. Skratka: na začetku smo in gotovo bomo imeli težave. Osebno pa sem za to, da bi v programe vnesli vse, kar je
Kaže, da čutite močno potrebo po strokovni pravni pomoči pri izvajanju samoupravljanja in izdajanju samoupravnih aktov.
da sta bili pretekli leti zelo hudi	.?a_ normalen raz'
prav na račun pedagoškega dela.
Ljudje s šol niso bili vešči prav-
nih postopkov, čeprav so imeli seminarje o tem, kako naj se
(V razpravi sta poleg omenjenih sodelovala še tov. Vojka Stepančič z osnovne šole Šempeter in pa tov. Peter Žigon, prevoj našega šolstva.	svetni svetovalec na novogori-
Tov. Franc Perme (gimnazija škem Zavodu za prosvetno-peda-Nova Gorica): Kakšne so posledi- gosko službo.)
Pedagoško delo ne prenese samoupravni akti pripravljajo,
ce tega, če ima nekje začetnik 5000 din večjo plačo kot drugod?
Ni ga, pravijo, v vsej Postojni, ki ne bi vedel, v kakšni zagati je šolstvo v tem turističnem kraju. Samo primer, da je to res: če se v upravi Postojnske jame pogovarjate, zakaj še ni asfaltirana cesta do predjamskega gradu, vam poreko: Zdaj ni denarja, najprej je treba poskrbeti za šolstvo!
Kako je torej s tem?
Najprej o gimnaziji, ki jo obiskuje 450 dijakov: tudi postojnska je — kot nekatere druge — verificirana le pogojno. Zato pač, ker je na tesnem, ker nima prostorov za kabinetni pouk ipd. Ko je bilo vprašanje, kaj storiti, je bila občina v zadregi, kajti imela je premalo denarja, da bi zmogla sama ta problem. Na pomoč so prišle gospodarske organizacije: nekatere izmed njih so že prispevale sredstva, druge pa so jih obljubile — del pa jih bo dala seveda občina: Ne bo dolgo, pa bo zbranih vseh 250 milijonov, kolikor je potrebno za gradnjo novega trakta in vprašanje bo — vsaj za nekaj časa — rešeno.
Komaj ne bo več križev in težav z gimnazijo, že se bo morala
raztresenega človeka. Mi pa na Dostikrat so precej diletantsko	J30™0 ta. Pro^'em,. reševali,
eni strani premišljamo, kako bo- sestavljali statute in pravilnike, bomo borili za denar. Zagotoviti Kako le prevečkrat izgleda je treba osnovno dejavnost, za takale pedagoška konferenca? Na dopolnilno dejavnost se bomo pa osnovni šoli v Ajdovščini je mo učili, na drugi pa, kako se okrog 40 učiteljev. Sestanejo so Pogajali. Zdaj je treba prepričati ob petih, da bi obravnavali pro
kot
če bodo vsi silili na tiste šole, kjer bodo bolje plačani? Postavilo se je načelo, da ima vsak državljan pravico do iste izobrazbe.
Ce smo to načelo sprejeli in če
^ a	c	__________________^	^ ^ se ga hočemo držati, s kakšno
župana, zdajJ finančnika, angaži-	bleme svoje šole, pa	samo admi-	pravico-bomo otroke	na	nekem
rati sindikat in tega in onega, pa	nistratirajo pozno v	noč. Peda-	področju kaznovali s	tem	da	ne
je vprašanje, če boš še kaj do-	goska konferenca na	osnovni šoli	bodo 'men take izobrazbe
segel. Pa vendar moramo za delo	v Novi Gorici je trajala tri dni	drugod.
na šoli nagraditi ljudi, da ne bodo ob redni obremenitvi!	Tov. Geza Cahuk (Republiški kovnjaki, ki učijo na šolah an-
imeli manjvrednostnega kom- Kljub temu, da šole nimajo odbor sindikat delavcev družbe- gleški jezik zaradi pomamijkanja Pleksa. So poklici v katerih dobi tistega, kar bi morale imeti, pa nih dejavnosti SRS): To je vpra- strokovnega kadra. Seminar je bil začetnik prvi dan službe večjo	je vendarle napredek viden...	šanje	družbene	skupnosti; ali naj	v šolskem	centru za trgovino in
plačo kot pa šolnik ki je pred Tov. Marjan Rozman (gimna-	bo šola sama	odgovorna, da bo	gostinstvo,	vodil pa ga je zelo	iet«	in’poslušali posnetke	angle-
upokojitvijo... To ’so zagrešili zija Tolmin): Naš osnutek letne- dala to izobrazbo, ali pa bo druž- prizadevno prof. Justin Stanov- ških igralcev.
tisti, ki so nas začeli ločevati v ga delovnega načrta je zahtevek bena skupnost odgovorna, da bo nik. Na programu seminarja je ys- ^rj^lpT-onci so bili s semi-produktivne in neproduktivne za vso dejavnost šol. Ta zahte- dala šolam toliko denarja, da bo- bila fonetika angleškega jezika,	izredno zadovoljni, kljub
delavce. Pozabili so pa pri tem, vek bo verjetno krepko presegel do lahko plačevale ljudi? Vpra- Udeleženci so slkoraj v celoti ob- ^ernu> ^a je precej naporen, da so morali tudi sami skozi šolo.	tisto vsoto, ki jo namerava ob-	šanje	je samo,	če smo s posledi-	delali lekcije po_ Lmguaphono	Izrazili	^ željo> da bi ^ podobni
V šolstvu ne vidijo nobenega ko-	čina dati šolam, čeprav tako kot	cami	takega stanja dovolj sezna-	metodi in	si tako izboljšali izgo-	večkrat priredili,
raka naprej čeprav smo ga na- v Ajdovščini tudi pri nas ne mo- njall starše in družbo kot celoto, vor in intonaerjo. Poleg fonetike
redili...	remo izvedeti* koliko bo občina Mi gradimo vse na zavesti sa- je prof. Stanovnik obravnaval tu-	uros -1 stenic
Seminar anglistov ZPPS Vič
Ob koncu počitnic — prvega, dl interpretacijo tekstov. Kot pri-drugega in tretjega februarja — mer je dodal Eliotovo pesem je aktiv za angleški jezik pri za- »Buried Nelson« — v počastitev vodu za prosvetno pedagoško spomina nedavno umrlega pesni-službo Vič organiziral tridnevni ka. Poslušalce je zelo dožjveto in seminar. Seminarja so se udele- plastično seznanil s to čudovito žili predvsem začetniki in nestro- Eliotovo mojstrovino.
Na koncu seminarja so udeleženci obdelali tudi Hamletov monolog in dvogovor z Ofelijo iz Shakespearove tragedije »Ham-
občina ukvarjati z drugim problemom — osnovno šolo. Le-ta ima pouk v štirih poslopjih v Postojni. V vsaki izmed enajstih učilnic (med katerimi so tri zasilne) je po 40 otrok. Učna površina je skopo odmerjena — komaj 0,43 kvadratnega metra na učenca! Postojna nujno potrebuje novo osnovno šolo s 35 učilnicami in za to bodo tudi poskrbeli, ko bo ad aeta vprašanje gimnazije.
Za zdaj ostaja nerešljivo, kdaj bodo dobile tri postojnske šole telovadnico. Projekti zanjo so že zdavnaj zgotovljeni: v tem poslopju naj bi bil tudi plavalni bazen, društveni kotički ipd. Pred leti bi stala gradnja 140 milijonov, zdaj, ko so gradbeni stroški narasli, pa bi stala mnogo več. In pesem je spet ista: denarja ni!
Zanimivo je — čeprav to ni postojnski fenomen — da je po vaseh v tej občini marsikje že tako malo otrok, da so morali zapreti nekaj podružničnih šol, učence pa prešolati in seveda poskrbeti za njihov prevoz. Tako je zdaj »brezposelnih« že šest šolskih poslovodij s skupno trinajstimi učilnicami. Torej približno toliko, kot bi jih še potrebovala Postojna. Občina se še ni odločila, kaj bi z zaprtimi šolami po vaseh. Naj bi jih prodaji — al1 kaj? Podobno je tudi na Koprskem, le da so se tam znašli vsaj toliko, da bodo npr. eno izmed zaprtih šol spremenili v počitniški dom za prosvetne delavce...
Značilno je tudi, kadar gradimo nove šole, da ne vidimo dalje od danes. Mnogim takim primerom, s katerimi se srečujemo po Sloveniji, se letos pridružuje še en: 1962. so začeli v Pivki graditi novo šolo (z desetimi učilnicami), toda že zdaj, ko jo zgo-tavljajo, pravijo, da bo premajhna.
Na Postojnskem je torej s šolstvom tako kot drugod. Vendar bo že kmalu drugače, če bodo reševali njegove probleme s sedanjo prizadevnostjo.
A. N,
Zakaj tako slabi uspehi v matematiki?
Vitalnost zasnov in široke materialne možnosti
Ob razstavi o likovnem izobraževanju v ZDA
Vedno, ko zaključimo v šoli neko dobo, ocenjujemo znanje učencev in njihov napredek. Uspehi so v splošnem nezadovoljivi učni smotri v posameznih predmetih v resnici niso doseženi. Eden vzrokov je ta, da so učni načrti še vedno prenatrpani, učitelj hiti, da bi predpisano snov predelal in tako mu ne preostane dovolj časa, da bi snov dobro uvežbal in utrjeval. Ko so
loge vsled tega ne more naprej reševati. Zatakne se mu vedno znova, če nima prilike, da bi vrzel zamašil. Sčasoma začne zaostajati in izgubi voljo do dela. Računstvo prištevamo k naj-
Če torej napravimo kratek re- Sedanja razstava v ljubljan- zahteve, da mora tudi likovni Evropejci smo sicer vajeni sume, bi rekli:	ski Mestni galeriji prikazuje si- ustvarjalec obvladati vsaj še kontaktov z velikimi evropskimi
1. Več ponazorovanja, več po- stem likovnega izobraževanja v kakšno drugo materijo na visoko- umetnostmi središči; to pot pa novne razlage, več utrjevanja, da ZDA. Razstavljeni so panoji s šolski ravni, kajti sama bohem- občudujemo tenkočutnost, skrb-se tako sigurno pritegne večino pojasnili o delovnih metodah li- ska ustvarjalnost danes ne zado- nost, studioznost, širino in pred-učencev. Dokler snov ni postala kovne vzgoje na posameznih uni- stuje več. Ta ukrep je nedvomno vsem spoštovanje do umetnosti,
težjim predmetom zato, ker mora last večine učencev, ne gremo na- verzah in 37 umetniških del, ki pravilen, saj vemo, da na tradi-učenec operirati z abstrahiranimi prej! V osnovni šoli naj velja sama najbolje kažejo, kako je z cionalnih akademijah zelo mače-
geslo: Raje manj pa to temeljito! likovnim izobraževanjem v tem hovsko postrežejo s teoretskim
informiranjem, pa tudi z aktiv-
pojmi, to se pravi domišljenimi količinami, ter iskati med njimi matematične odnose. Ti odnosi silijo k nekemu razpletu za do-
1 boljši učenci snov apercepirali, šego rezultata, ki ga računar naj-korakamo dalje, ker vidimo pred de po trdno določenih pravilih.
seboj snov, premalo pa učence. To se najbolj maščuje v računstvu!
V nobenem drugem predmetu snov ni v vertikalni smeri tako kontinuirano povezana kot v računstvu. Tu se vsaka nova lekcija opira na vso prejšnjo snov in to od elementarnega razreda do najvišjih letnikov, zato ta pred-
Vse to je težak miselni proces, ki postaja od stopnje do stopnje bolj sestavljen in kompleksen. Zato bi moral učitelj gledati na to, da spravi večino učencev na enak nivo in da ga na tej ravni drži!
Za vsako novo matematično resnico je treba priprave »z dolge roke«, kakor to prof. Lavtar
met ne trpi vrzeli. Prej ali slej pravilno naglaša. V učbenikih so
o /H	1 1	1 1 t ^	* 1 ~ -   — l 1  •______1 • _ 1	*
zadene učenec, ki je zamudil kakšno lekcijo, pri računskem delu na manjkajočo snov in na-
sicer take pripravljalne vaje, a jih nekateri učitelj rad preskoči in hiti h končnemu smotru, to je k uporabi matematičnega pravila, Mnogi učenci pa se v ta novi postopek še niso dovolj vživeli, snov še ni dovolj razumsko utrjena, zato še ne morejo samostojno reševati problemov s tem novim pravilom. Rešujejo se s tem, da naloge prepisujejo, to pa ni več računanje, je samo pisanje.
Kot upokojena predmetna učiteljica imam priliko, da v prostem času pomagam učencem višjih razredov osemletke in nižjih razredov srednjih šol. Tu vedno znova ugotavljam, da napredujejo v višje razrede učenci, katerim manjka znanja včasih za _	2 do 3 leta nazaj. To me prese-
sveča tem predmetom približno neča! Kako so mogli prestopati v prav toliko pozornosti kot nalo- višje razrede? Pravijo mi, da lah-----,------[j,, ju(jj z negativno oceno napredujejo v višji razred. In ker to vedo, se ne potrudijo, da bi znanje nadomestili, šele v zadnjem razredu osemletke si poiščejo pomoč, ker po novih predpisih jih
Podvojen »delovni čas« učencev
Analiza o preobremenjenosti učencev z domačim delom, ki jo je izdelal lani prosvetno pedagoški zavod v Beogradu, kaže, da dobivajo učenci pismene domače naloge ne le iz materinščine in matematike, temveč tudi iz vrste drugih predmetov ter »da se po-
gam iz materinščine«.
Tako so morali npr. delati učenci tistih osnovnih šol (na katerih so raziskovali to vprašanje) domače naloge tudi iz spoznavanja družbe in prirode, iz tujega
jezika, tehnične, likovne in glas- 2 negativnimi ocenami ne spreje-
bene vzgoje, pri nekaterih učiteljih pa tudi iz drugih predmetov.
Učenci imajo za domače naloge več beležk. Za domače delo imajo za materinščino po štiri zvezke: za dnevnik opažanja in
majo več v srednje šole. Tedaj je pa prepozno! Potrebni uspeh je sedaj težko dosegljiv in je delo s takim dijakom samo velika muka za inštruktorja. Preobsežna in 'pretežka je ta snov, da bi jo lahko v zadnjem letu dijak za-
doživljajev, za slovarček izrazov, dostno nadoknadil. Zat0 bi moral za prebrano berilo in se posebej učitelj matematik takoj, ko opazi, »za domače naloge«.	da kateri učenec v računstvu za-
V nekaterih primerih je ugo- ostaja, starše opozoriti, da mu tovljeno, da dajejo učitelji za ka- preskrbijo pomoč, zen obsežne domače naloge. Tako Morda ne boste verjeli, a sama so morali npr. učenci v neki šoli to doživljam, da prihajajo k meni za kazen nekajkrat prepisati lek- srednješolci, ki ne obvladajo raču-cijo »Velikosti in merjenje veli- nanja z ulomki, tudi ne procent-kosti«, kar je obsegalo osem stra- nih računov in brez pomoči ne ni pisanja in risanja. Ena od do- morejo reševati uporabnih nalog.
mačih nalog je bila npr. tudi tale: desetkrat prepisati formulacijo zakona komutacije in zakona asociacije (po osem strani teksta v zvezku).
Analiza poudarja v zaključkih, da je »delovna obveznost« učencev petega razreda pri po-
Sploh bi glede ulomkov omenila, da bi ne bila nobena izguba, če bi navadne ulomke, kjerkoli se da, nadomestili z decimalnimi ulomki oziroma decimalnimi števili. Seveda bi pa moral računanje z decimalnimi števili res vsak državljan, tudi fizični delavec,
no družbeno izobrazbo, ki je prav v današnjem času idejne zaostrenosti — tudi na tem področju — nadvse važna. (Brez nje tudi današnji visokošolski zavodi ne bi smeli več obstajati.)
Razstavljena dela študentov — umetnikov iz najvidnejših »umetnostnih središč« pri istoimenskih univerzah: Washington, New York, Texas, Iowa, Cleveland, Yale, Indiana, Los Angeles, Barcley, Illinois, Sain Louis — nam povedo več, kot se zdi na
ki veje iz nastavljenega gradiva.
Katalog in spremno besedilo poudarjata, da gre za novo smer v izobraževanju likovnikov. Kaj je torej novo? Vedeti moramo, da pri tem ne gre za izobraževanje likovnikov kot takih, temveč za sodobno, dosedanjega renomeja umetnosti vredno umetniško izobraževanje. Tako široko zasnovano vzgojo na univerzah utemeljujejo s tem, da je obdobje študija na univerzi za mladega človeka kritično in da je za vsakega študenta posebno pomembno v tem času, da razvija svoje imaginativne sposobnosti.
Na vprašanje, ali so predstav-
prvi pogled. Univerze namreč ni- Ijeni eksponati naslonjeni na ev-so sprejele teh »umetnostnih sre- ropsko umetnostno tradicijo, lah-dišč« samo odprtih rok, ampak ko pritrdimo. Celoten program so v njih tudi aktualizirali iz- šolanja zajema v glavnem tri tež-obraževanje do dostojne stopnje nje: po študiju narave, figure po umetniške ravni. V ZDA se nam- naravi, po študiju tehnologije in reč zavedajo, da je kultura prav materialov ter po visoko postav-tako izmerljiva kot gospodarstvo Ijenem študiju za umetnost nuj-in jo je zato treba postaviti na nih izobrazbenih predmetov, ki
trdna študijska tla. Dokaz za to je že sama priključitev umetnostnih središč k univerzam.'
Razne ameriške umetniške šole zastopajo na tej razstavi svoja stališča, sisteme in učne na-
jih evropske šole kaj malo razvijajo. Niso nam pokazali nove umetnosti, temveč nove prijeme in osvojena načela izvajanja vzgoje ter močan porast pomena umetnosti na ameriški celini.
vade. Težnja, da bi dali mladim Razstavljena dela odražajo vital« umetnikom čim širšo intelektual- nost zasnov in široke materialne no bazo in jih hkrati frontalno možnosti predvsem v pogledu seznanili s sedanjimi tehnikami materialov in rekvizitov. Ce bi ob konkretnem praktičnem delu skušali opredeliti pretežno figu-ob vzgojiteljih, ki so bili pred ne- rativna prizadevanja na sedanjih davnim še sami na teh šolah, po- šolah, bomo dejali, da stremi sli-meni novost za tovrstne zavode, karstvo za dopadljivo intenzivno 296 visokošolskih centrov da- in delno dekorativno barvitostjo je nove generacije sposobnih ob- in za določenimi zamahi reduci-likovalcev, od katerih pridobe ranja v barvno ploskev, kipar-na j sposobnejše takoj za vzgojno stvo za forsiranjem oblike v po-delo. Tako zagotovijo tej stopnji enostavitvi, medtem ko skuša potreben kader, ki še ni okužen grafika na svoj realistični način s komercialnimi efekti svojega osvežiti tisto, kar sta slikarstvo dela. Ti mladi pedagogi so pri- in kiparstvo abstrahirala na ra-
pravljeni nesebično odpirati tudi drugim vrata v ta širok in lep svet umetnosti, ki je dosegljiv edinole z aktivnim sodelovanjem in udejstvovanjem. Zal nam na
čun njune večje prostorske udeležbe.
In še misel, ki se nam ponuja ob ogledu razstave: mar ne. bi bilo koristno, ko bi tudi naše tej razstavi ni podana kontinuite- umetniške šole na tako nazoren ta v odnosu do srednjih in niž- način interpretirale svoje meto-jih šol, pa tudi za visoke šole bi de, pogoje in principe ter tako si želeli še kaj več razstavljene- konkretno prikazale svoje dosež-ga. Čeprav ne gre za predstavitev ke? To bi bilo vsekakor nujno za kompletnega izpeljanega siste- njihovo nadaljnje uspešno delo, ma, pa moramo med drugim po- obenem pa bi s tem naši umetni-hvaliti tudi veliko skrb za študij ški vzgoji na teh' področjih od-evropske umetnosti. Ne gre to- Prh pot v širšo družbeno in stro-rej za izoliranost »novega sveta«, kovno obravnavo. In prav takšna ampak za čim jasnejša prizade- razstava bi bila za to idealen vanja in stremljenja z družbeno
uvod.
Z razstave »Likovno izobraževanje v ZDA«: Achepohl Keith Ljubezenski vrt
tendenco, da naj ima umetnost kar najmočnejši vpliv na umetnostno in kulturno zavest javnosti.
Zavest, da je umetniško vzgajanje nerazdružljiv del harmo-2. Učencem, ki bodisi iz ka-	delu sveta. Grafike, kipi, osnutki	nične obče vzgoje, ni zajela le
kršnegakoli vzroka izostanejo iz	in slike majhnega in velikega	krogov osnovnih šol, temveč tudi
uku povprečno pet ur. Če se temu	dobro obvladati. Ne smemo nam-	šole, je treba takoj nuditi pomoč,	formata nam predstavijo precej	univerze in s tem omogočila
doda še čas 4,5 do 5 ur, kolikor	reč pozabiti, da osemletka ni iz-	ker sicer ne morejo v nadalje-	tistega, kar nam lahko nakaže	umetnosti toliko časa prepovedan
ga porabijo učenci vsak dan za iz-	birna šola, kakor je to bila ne-	vanju izdelovati nalog. Kako se	tudi nove smernice za vzgojo na	vstop v te ustanove. Umetnostne
delavo domačih nalog (čas je iz-	koč meščanska šola, temveč	je	naj ta pomoč izvrši,	ni stvar te	visokih šolah pri	nas.	zgodovine tu ne moremo šteti	za
računan na osnovi podatkov sa-	splošna izobraževalnica tudi	za	razprave!	V Ameriki so	namreč preki-	aktivno vzgojo. Civilizacija se	je
mih učencev) — potem je jasno, rnanj nadarjene, ki pa bi si naj 3. Negativna ocena v račun- nili tradicijo akademij in žago- zavedla svoje_ enostranosti in je da je v povprečju učenčev delov-	tudi pridobili neko solidno znanje	stvu naj ne dopušča	prestopa v	varjajo posebne	visoke šole, ki	naklonila tudi svojima sopotni-
ni čas podvojen. Poleg tega pa	v računstvu.	višji razred, pač pa se naj učen-	so vključene v	študijsko delo	cama — kulturi in umetnosti	—
imajo otroci še druge obveznosti	Mirno bi pa lahko izločili v	cem omogoča popravni izpit v	univerz. S tem so — kot pravijo	najvišje mesto. Pomembno dej-
praktičnega značaja v družinskem	osemletki ponazorovanje enačb s	začetku prihodnjega šolskega	— dosegli pri študentih mnogo	stvo je tudi množičnost tega
življenju. To kaže, da imajo	funkcijskimi grafikoni ter bi od-	leta. Seveda se pa noben učenec	večje zanimanje za likovno pro-	vzgajanja. Tako npr. obiskuje
učenci večje obveznosti in da de-	visnost količin raje prikazovali	sam ne more naučiti manjkajoče	blematiko, saj so tako dali širo-	elementarno vzgojo na neki uni-
lajo več kot to dovoljujejo norme	z diagrami, tabelami ali ilustraci-	snovi v računstvu, kakor je to	ke možnosti za rekrutacijo nove-	verzi 30.000 študentov, od kate-
naše pozitivne zakonodaje o de- jami, kar vse se v praktičnem mogoče v nekaterih drugih pred- ga kadra likovnih ustvarjalcev, rih se jih	— —1—i-'—
,------ s— -j—m.	življenju vedno bolj uveljavlja. metih.	Janich Regina Obenem so postavili upravičene 300.
Igor Pleško
lovnem času odraslih.
metih.
poklicno orientira
RAZPIS
Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah razpisuje: mesto profesorja višje šole za mikrobiologijo in fiziologijo.
Prijavam je treba priložiti življenjepis, diplomo o izobrazbi in seznam strokovnih del, sprejema šola do zasedbe razpisanega mesta.
Ravnateljstvo
Nenavaden naslov ima ta zgodba, kot so nenavadni tisti ljudje, ki trde, da so učitelji in profesorji pravcati nebodijihtreba, ker za njihov delovni učinek ni norm niti meril, kakršna so v rabi za delovne ljudi v podjetjih in tovarnah. Menda imajo prav, kajti nič lažjega ni pod božjim soncem, ko kakemu tekstilnemu delavcu izmeriti vatle izdelanega platna. A kje pod božjim soncem je človek, ki bi učitelju ali profesorju lahko izmeril delovni učinek na vatle?
In vendar se zaradi delovnega učinka in tako imenovanega gibljivega dela plač nikjer pod božjim soncem ne odigrava toliko tragedij kot v šolskih zbornicah, kjer se na sejah in posvetih prosvetni delavci utrjujejo v tovarištvu, kjer rastejo dolgi nosovi in cveto očitki, ki kujejo njihov značaj, in kjer se naš milodoneči pogovorni jezik bogati s folklornimi izrazi...
A to še ni tako hudo! Najhujše je prepričanje nekaterih ljudi, češ da so učitelji in profesorji še vse predobro nagrajeni za delovni učinek, kajti malomeščanska filozofija pozna en sam refren: Pro-svetarji! Hm! Podobni so Kristusu, ki ni nič delal, a če je že kaj naredil, jre bil — čudež!
*
Mrzlo zimsko jutro. Srečaval sem jih — prosvetarje. Prejšnji
dan so vse dopoldne vtepavali učenost v mlade glave, popoldne so sedeli v zbornici in sejali, sejali, sejali tja do polnoči. Utrujeni in neprespani so se opotekali mimo mene. Temu sem privoščil šaljivo besedo, onemu nasmeh, a vse moje naprezanje, da bi jih za dobro jutro razvedril, je bilo zaman.
»Samo pomisli, dragi Cičigoj,« me je ogovorila profesorica Anč-
ihtevala, ko je zdirjala proti šoli, da bi ne zamudila pouka.
*
Nasproti se mi je prismejala profesorica Nežka. Njen mož je inženir, doma pa pomiva posodo, pere plenice, lošči parket, nosi iz kleti premog in drva, pestuje in previja otroka — vse zna, le kuhati ne zna drugega ko kamilice. O, pa se bo že tudi kuhati še naučil!
,Mlečni zdrob. Otrok se je najedel. Jaz tudi. Le jej, ljubica!1
Mlečni zdrob? Pomislila sem, da doma ni niti zrnca belega zdroba. Pokazal mi je kozarec, ki sem ga pred dnevi napolnila s suhim prežganjem, da bi mi ga ne bilo treba vselej sproti pripravljati.
,Pa si tole zakuhal na mleku?1
,Sem!‘
Tako srečno se je smejal, češ
Tudi Urško je na mizi čakala večerja: velika skleda, v njej pa gora mrzlega krompirja v oblicah.
»Le kdo bi si mislil, da te tako dolgo ne bo!« je zazehal Urškin mož, ko se je prebudil. »Krompir je bil kuhan že ob sedmih, na, zdaj je pa mrzel ko kuščar, kruci-fiks! Kaj boš pa zdaj jedla?« se je pričel nebogljeno ozirati po sobi.
»Nič. Sita sem že vsega. Utru-
ka. »Moji Mojci je že štiri leta, a mi še nikoli ni rekla — mama.«
»Kako pa?« sem se zaradove-dil.
»Teta mi pravi. Pomisli, teta!« je zajokala.
»Pa zakaj?«
»Zato, ker me vidi vsak dan samo zjutraj, ko je še vsa dremava. Vse dneve preždim v šoli. Ko pa pridem zvečer domov, moja punčka že spi.«
In je užaljeno zasmrkala in po-
»Ej, vendar je še ena duša, ki se zna smejati!« sem pozdravil Nežko.
»Kaj bi se ne smejala!« se je zahihitala. »Snoči sem prišla opolnoči domov. Otrok je že spal. Mož mi je skuhal večerjo. Poln krožnik nekakšne rjave godlje je postavil predme in se presrečno nasmihal, češ: Smo pa le mož, ki znamo tudi brez mamice skuhati večerjo.
,Kaj pa si skuhal?1 sem ga vprašala.
da mu je končno le uspelo skuhati tudi večerjo, da sem vse pojedla, četudi je bila čorba vse prej kot okusna.«
Hihitala se je in hihitala, da sem še sam planil v krohot, ko
sem gledal za proti šoli.
njo, ki je hitela
Urška je profesorica biologije. Ker je ni in ni bilo iz šole. je tudi njen mož skuhal večerjo: krompir v oblicah, ki ga je pojedel, nato pa v fotelju — sladko zaspal.
jena sem. Spat grem,« je vzdihnila.
Vojka je slavistka. Njen mož je drnjohal, ko je prišla domov. Otroci tudi. Najmlajši je zaspal že ob šestih zvečer in se je do treh ponoči že dodobra naspal.
Ura je tri. Vojka spi. Njen najmlajši pa se prebudi. Skobaca se s postelje in zajezdi konjička, ki mu ga je bil prinesel dedek Mraz.
»Bum-bum, bum-bum!« bobni, ko se samosrajčnik ziblje na ko-
njičku. Bobnenje zbudi Vojko, ki brž vstane in ko led mrzlega otroka odnese k sebi v posteljo, da bi ga ogrela. V spalnici je mrzlo, prebujajoče se jutro čara na okenske šipe ledene rože.
Otrok je buden. Nekaj časa poje, nato pa:
»Kajne, mamica, da moj konjiček urno dirja?«
»Ja, moj zlati otrok. Ampak tudi ti zdaj urno zaspi! Mamica je še takoooo zaspana.«
»Ampak, mamica, jaz sem se že naspal. Prav nič več nisem zaspan. Res, mamica. Povej mi pravljico, mamica!«
Vojka je slavistka z bujno domišljijo. Pozna vse pravljice, ljudske in umetne. In ker je ljubeča mamica, pripoveduje svojemu malčku pravljice do belega dne. Ob šestih zjutraj pa vstane, pripravi zajtrk za moža in otroke, nato pa zdirja v šolo in predava četrtošolcem o Balzacu. Zaspana je še, a tolaži jo misel, da je tudi Balzac vse noči prebedel, ko je ob svečah in črni kavi ustvarjal...
*
»Prosvetni delavci? Hm! Saj nič ne delajo. Takšni so ko Kristus, ki ni nič delal, če pa je že kaj napravil, je bil — čudež!« trde ljudje, ki ljubijo učitelje in profesorje.
Lojze Zupanc
Ob robu diskusije učnega načrta
in učbenikov za' angleški jezik v gimnazijah
TV V SOLI
Oddajo o nafti smo gledali 15.	lih geografsko podobo pokrajine,
t. m. z osmim razredom, ki mu je	določeno kulturno oz. družbeno
bila namenjena. Pridružila sta se	situacijo, tehniko rimskega voj-
nam še sedmi in četrti razred, pač skovanja, nostalgijo židovskega Kot povzemam iz odmevov v cej spremenil. Kdo so sedaj tisti velja seveda tudi za mlajše angli- jasnjevali. To pa seveda ni vse in zaradi teme, ki jo vsaj bežno sre-	ljudstva za njegovo davno pretek-	tem časopisu, so bili na sestanku	vodilni anglisti, ki naj bi bili že	ste. Poleg tega nasije večina v po-	s tem smo prišli do drugega vpra-
čamo v učnem načrtu tudi poprej,	lostjo, pa tudi zavest skupnosti,	anglistov, ki ga je jeseni sklicala	davno napisali sodoben učbenik	klicu žensk ki vse opravljamo	šanja, namreč kako in v kakem
pri spoznavanju prirode, v po-	ki s hrabrimi dejanji brani svoje,	skupnost gimnazij, najbolj sporen	ali pa ga sedaj hitro iztresli iz ro-	Hvninn nninn ■zannditpv naši mn-	obsegu bi pri treh tedenskih urah
glavju o gorivih, toplotnih strojih	obenem pa med seboj povezuje	predmet učbeniki. Vznemirjenje,	kava? Vodilen v neki stroki,	mi-	...	r	,	...	mogli obravnavati literaturo, ki
in podobno.	narode daleč preko državnih me-	ki ga je debata o učbenikih zbu-	slim, je tisti, ki dobro pozna	nje-	. 1	K01egi Pa msp	dosti	na	oou-	ima jiot najbolj specifični	odraz
Časovna omejitev oddaje na ja-	dila, opravičuje sklep, da je po- ne teoretične osnove, je popolno- s®rn- Kljub temu ustreznejše kulture nekega naroda in kot iz-
25 minut dopušča, da jo lahko gle-	Vse to je bilo podano v 20 mi-	uk angleščine iz objektivnih raz-	ma na tekočem z njenim razvo-	učbenike potrebujemo in treba bo	Vor najdragocenejših čustvenih in
da zbrano in pazljivo, stoje ali se-	nutah, enostavno, urejeno, brez	logov v težavah in ciljev, ki jih	jem v svetu, v stroki po možno-	ostvariti take pogoje, v katerih	intelektualnih doživetij na višji
de v razredu tudi do	80 učencev,	spektakularnosti, ki bi avtorja	učni načrt postavlja, verjetno ne	sti raziskpvalno dela ter ima	stik	jih	bo nekdo ali	bolje	skupina	stopnji jezikovnega pouka	svoje
Ostalih 20 minut, do	kraja učne	lahko vabila, mladega gledalca pa	uresničuje. V resnici 'me pravza-	s prakso. Kako je s tem pri	nas,	dveh ali treh ljudi	napisala,	nesporno mesto,
ure, zadošča še za kratek pome- potem raztresala. Prevod komen- prav preseneča, da zahteva po no- vemo. Starejši anglisti smo imeli Koncept novih jezikovnih vad- Nobenega dvoma ni o sploš-nek oz. dopolnilo k obravnavane-	tarja, ki ga je opravil Sandi Col-	vih učnih pripomočkih, med ka-	tradicionalno šolo, ki že tedaj ni	nic za gimnazH0 bi morai sioneti	nem hotenju, da bi naši bodoči
mu gradivu, oceni oddaje ali pa	nik, je po stilu in tonu razpolo-	terimi je tudi na tej stopnji na	hodila v korak z razvojem, potem , ° n J ..	. , . •	strokovnjaki vseh področij morali
za šolski razgovor o TV. progra- ženje skladno dopolnjeval.	prvem mestu še vedno jezikovna smo se prekvalificirali, se naučili d / V, T, imeti tudi čim globljo in čim bolj
mu preteklega tedna.	Skoda samo, da je moral v pri- vadnica, prihaja šele sedaj. Učbe- angleščine, kot smo vedeli in zna- morale biti popolnoma jasne. Pr- cj0gjVe(:0 humanistično izobrazbo.
Pri predavatelju dr ing Dra-	logi PD izPasti informativen uvod	niki, ki so stari nad deset let, v	li, in se seznanili z normativno	vič, kaj lahko učenec v sedanjih	Vemo tudi da se večina mladih
gu Kolarju ugaja prijeten pripo-	za PriPravo na oddajo. Kljub te-	enem primeru celo nad petnajst	slovnico. Kolikor je kdo krajši čas	pogojih ter v precej izboljšanih	ijudi ko Spuste gimnazijo, v tej
=11	iet) prav , gotovo ne morejo več bival v Angliji, se je predvsem kadrovskih in materialnih pogo- smeri ne utegne več izobraževati,
ustrezati, saj se je v tem času v	praktično izpopolnjeval v pogo-	jih bližnje prihodnosti prinese iz	ker jih zagrabi ožji študij stroke,
lingvistiki in metodiki že marši-	vornem jeziku in deloma literatu-	osnovne šole. Drugič, kam naj bo	Po drugi strani pa vse več stro-
kaj zgodilo, pa tudi profil dijaka, ri ker mu je bilo to za njegovo k v gimnazijl prve„stveno ori- kovnjakov že danes potrebuje do-
Lri v*viV-»n-io tt m mn a ,7i	ir 11 n n m r to K ki o i c o 'Zorimo	^	,	i , •	•  •    
vedni način, pa tudi jasna fazde-' ali Pa ™rda ravno zato litev tvarine, ki jo zajame v od- dalc‘ v. I'azredu vseeno nis° blh dajo; tokrat vloga nafte v današ- "a braju v zadregi za zavzet po-nji civilizaciji, njen nastanek.
tehnologija in kemijska struktura derivatov, produkti frakcionirane destilacije in krekinga ter njihova uporaba.
Ce dodamo še podatke iz PD, ki naj služijo kot priprava oz. kot dopolnilo k programirani TV uri, se pa vendar nabere na kraju toliko snovi, da skoraj uhaja preko °kvira, ki smo si ga morda sprva zamislili. Razen tega ostaja Učitelju naloga, da po potrebi pojasni hianj znane izraze in da dopolni razlago strokovnih pojmov, ki so učencu le manj jasni, kot predavatelj misli. Razgovor po končani uri je nudil priliko za pojasnilo o razliki med civilizacijo in kulturo, pobliže je bilo treba razložiti primerjavo med frakcionirano destilacijo in krekingom, po uvodni razlagi o nastanku nafte so poslušalci kasneje sklepali, da je njen derivat mastno olje in podobno.
Na kratko povedano: programsko vodstvo TV je temo dobro izbralo z ozirom na zanimivost, didaktično potrebo in prikladnost za ekran.	.
Tudi predavatelj je svojo nalogo lepo opravil, s primerno širino in temeljitostjo, rahlo preko okvira predpisane učne snovi, vendar tako, da nam je prepustil možnost v izbiri — po obsegu in poglobitvi — tistega, kar nam najbolj ustreza.
Naj dodam še drobec iz pomenka z našimi učenci o progra-nru TV Ljubljana sploh. Nekate-ri — še bolj nekatere — so poto- 1 “jle, da so mladinske oddaje — TV klub — nekoliko enolične oz. °zke. Zato ker tam stalno nastopa ista mladina, med 20. in 23. letom. »Kot da nismo tudi mi mladina!« Ce že ne morda čisto zanesljivo, je pa vsaj zanimivo merilo za njihovo oceno.
Risto Rožek ki prihaja v gimnazijo, se je pre- delo v šoli najpotrebnejše. Zadnje
ehtiran, ali v praktično uporab- bro aktivno znanje vsaj enega nost ali v humanistično oblikova- svetovnega jezika, da lahko izko-
nje, oz. do kake mere sta obe smeri združljivi.
ristijo možnosti za lastno specializacijo ali pa £ami dajejo pomoč zaostalejšim narodom. Gre torej
Ce naj najprej odgovorim na Za to, da najdemo ravnovesje med
prvo vprašanje, mislim, da je uresničljiva zahteva, ki jo srečamo v osnovni šoli: učenec naj bi tu dobil pravilno in trdno, to se
obema zahtevama, ne smemo pa. si delati utvar, da je zelo lahko pobiti dve muhi na en mah. Tako kot se literatura danes v
Reprodukcija, kakršne izdaja Prešernova družba: J. Strauss — Tihožitje z racami
\
Razširjena dejavnost Prešernove družbe
Prešernova družba si utira no- ko, da bo trem obveznim knjigam ki bi jih lahko na posebno izkaz-
pravi avtomatizirano fonološko najve.č prin?erih obravnava v gim-osnovo, hkrati bi moral razumeti	'informira 0°™° važnejših
zelo preprtost vsakdanji govor v literarnih stvaritvah, ustvarjalcih normalnem, ne prehitrem tempu in smereh, hkrati pa poglablja di-v okviru predelanih enot. V istem jakovo jezikovno znanje. Poglab-obsegu naj bi avtomatično obvla- Ija se predvsem dijakovo pasivno dal tiste stavčne vzorce, ki jih po- znanje, ker je gola reprodukcija trebujemo za izražanje najosnov- naučenega še vedno pasivno zna-nejših vsakdanjih potreb in opa- £je' Bistveno nalogo, namrec obh-^	, v kovanje mladega človeka ob do-
zanj. Pouk, ki je usmerjen v tako življanju etičnih in estetskih vred-znanje, ne more biti zasnovan to- not, pa obravnavanje literature liko v umskem naporu učencev, danes najbrž le zelo v majhni me-kot v sistematično vodeni jezikov- ri izpolnjuje. Preobširen in po ni rabi ob veliki intenziteti govor- mnenju nekaterih praktikov na-nih pobud in hitrih reakcij učen- pačno koncipiran literarni pro-cev. Od učitelja tak pouk zahte- gram, poleg tega pa v tej smeri
va velikn znania in nannra nri pomanjkljiva izobrazba velikega va veliko znanja in napora od števila predavateljev, ki se sami
učenčev pa predvsem pnpravlje- niti v gimnaziji niti na univerzi nost na sodelovanje in končen- niso mogli dovolj seznaniti s pri-Iracijo. Tak pouk je tudi v skla- jemi sodobne jezikovne in estet-du z načeli sodobne lingvistike, ki ske interpretacije teksta, sta trdi, da je učenje tujega jezika vzrok za tako stanje.i zlasti v začetni fazi zgolj pridobi- Informativni vlogi pouka lite-vanje govornih navad, te pa mo- rature se bomo Pri tlBem 5eziku rajo biti rezultat rabe in vaje, ne ^ ^^ne dajejnjaku
pa rezultat aplikacij slovničnih
mnogo več kot drobce nedožive-tih dejstev. Pri izbiri literarnih
pravil. Res je, da bodo učenci tu- tekstov pa bo p0 mojem mnenju di ob takem pouku kmalu poka- treba žrtvovati historično-razvoj-
zali razlike
znanju, ker je ni vidik. Ko dijak svoje jezikov-
uspešnost v učenju tujega jezika no znanje še dograjuje, ko še utr-rezultanta več komponent; med iuie in širi sv°ie izrazne možnosti njimi je ena najvažnejših motiva- v tuiem jeziku, ki jih bo razumel cija, ki je vsaj na tej stopnji od- neposredno, z minimalno uporabo 1 L, .. j ,	i , slovarja. Branje naj bo res bra-
locilnejša od inteligenčnega kvocienta. V isti meri kot učitelj bi
ve poti, po katerih naj bi uresni- (koledarju, slovenski noviteti in nico kupili s popustom. Dne 23. februarja nas je redak- čila staro željo vseh slovenskih delu poljudnega značaja) dodala
nje, ne pa mučno dešifriranje prezahtevnega teksta in zato je po-moralo motivirati učenca tudi do- stopnost v- izboru tekstov zares
--------------------------------- .................. ........... ....J----------	Okvir široke dejavnosti Pre- mače okolje za njegov odnos do važna. Samo stopnji znanja pri-
cija šolskih TV oddaj prijetno	založb: približati kvalitetno in po-	še tri leposlovna dela. Zadnje tri	šernove družbe bo še nadalje iz-	®ole in še posebej za učenje tuje-	merna zahtevnost teksta utrjuje
Presenetila z izredno oddajo ita-	ceni knjigo širokemu krogu bral-	knjige bo lahko izbral naročnik	polnjevala zbirka žepnih roma-	Sa jezika. Ker imamo v tem po-	jezikovni čut ter vzpodbuja ak-
sarif™ Š°lS^e televizDe 0 Mas*	cev- v svojem izboru namerava	sam izmed dvajsetih, ki izidejo	n0v Ljudska knjiga, mesečna re-	gledu zlasti na podeželju še zelo	tivnost v govoru in pisanju,
in Benpr^ci3 3 f	e.asoYno Posredovati knjige, ki naj bi na- pri drugih slovenskih založbah in vija Obzornik pa bo obveščala zaostala gledanja, zlasti pa, ker Na naj višji stopnji jezikovne-
ččekzBodnvinnU' odmakn'ien. k°-	šle Pot v Y.sak0 družino, in taks-	j ih bo Prešernova družba izdala v	bralce o zanimivostih s področja	je precej vzgojno zanemarjenih	ga P°uka v gimnaziji, ki Pa
m i,.zgodoYirie’.kl Pa Je zanimiv	ne, ki ne bi neprebrane obležale	prenovljeni obleki.	umetniškega in kulturnega ust-	otrok bo tuji jezik na osnovni šo	nu:ino omejena hia zadnji razi
in hkrati aktualen tudi v okviru Solsk
na kniižni oolici.

nujno omejena /ha zadnji razred, izbire tekstov ng bi omejevali. Ce
neka j premevs	.	'	zajela	je	v	dicional.no	zbirko	(sestavljeno	iz	slej še	pri nobeni od siovenskih	sedaj v obliki	'dukcii umet-	P°drocJe’ na katerem b° več spo-	naj berejo tudi jezikovno in stilni Premišljeno	izbranih	profi-	koledarja, petih	knjig	m	slike) ta-	založb.	To bo zbirka najboU zna_	niških slik in voščilnic bo Pre-	drsliaiev- težav in več negativnih	no težje pisatelje m pesnike pre-
nih in	najpomembnejših del iz	šernova družba v	prihodnje še po-	ocen kot pri drugih predmetih, za	teklega in našega časa. Ne moreš
slovenske književnosti (od njenih	večala: sedanjim	36 voščilnicam z	katere vsaj na zunaj postopno do-	namreč imeti pravega posluha za
začetkov pa do danes) in bo izšla reprodukcijami tujih
v 50 ali 60 zvezkih. Prvikrat'bo"-	bo^prid^if^še aTnov^ nf ka-	neTpaTki bo	prej omenjeni pro-	če mmaš razumevanja za kultur-
mo torej lahko kupili poceni slo-	terih bodo dela domačih slikarjev,	gram uspešno	predelal bo prišel	n° dediščino pretek osti. Pri tem
vensko knjižnico, ki bo hkrati	• -n -	j	llu Pieuelai, pnsei pa morajo dijaki ostati jezikovno
strokovno izbran pregled najpo-	*	Br.esei,no.Ye dTuzbe *°	na 50 0 druge	stopnje s teritorial-	aktivni in zlasti resnično produk-
membnejših del vseh slovenskih	tore. naRePSI in akcija, ki si jo je	no sicer ne	posebno razsežnim.	tivni tako iezikovno kot miselno,
kniiževnit™, h,-	hi« zamislila,
grajevanje ni tako bistveno. Uče- sodobno_ literarno ustvarjalnost,
ne posebno razsežnim, tivni tako jezikovno kot miselno, književnikov in bi morala biti fauY.lSUla, d°Y0l5 široka, da bo vendar zelo dragocenim »opori- Mnenja sem, da bi se bilo treba pravzaprav obvezno berilo za vsa- ia,u1°-rezu tft "J611111, prizadevanj ščem« v tujem jeziku. Profesor, ki gibati v mejah minimalnega in kega Slovenca.	p-1 j lzan‘ie kulture m umetnosti bi ga naj podpiral ustrezen/učbe- maksimalnega programa, ki biga
. In še ena, danes ne več tiha	v vseh delih slovenskega nik, bi moral na šoli druge stop- morali izdelati tisti strokovnjaki-
želja Prešernove družbe- da bi P ‘,a' °r8an,izifa a. na;l bl se nie tako vsebinsko kot metodsko praktiki, ki so na tem področju nudila svojim članom tudi knjige Pii h06 mmnfertfmje po vseli nadaljevati tam, kjer je osnovna najmočnejši. Praksa kaže, da pa-drugih založb z večodstotnim' po- kLi na slovenskem: literarne šola končala, nato pa postopoma stajajo te zahteve neodložljive, za-pustom. Pri tem gre seveda za ra- nastope> razstave slovenske knji- uvajati zahtevnejše oblike dela. to jih bo prosvetno-pedagoška
ge, razstave reprodukcij slik do- Hkrati z razvijanjem
Ilustracija iz prve letošnje številke revije Otrok in družina
pustom. Pri tem gre seveda za ra zumevanje založb, saj bi Prešer nova družba prevzela s tem nekakšno vlogo posredovalca in bi dj svečane Drired:tvp tako razbremenila založbe dolo- C Prireditve, čenih stroškov. V ta namen bi izdajala ta družba redno publikacijo, ki bi obveščala bralce o novostih na knjižnem trgu. Lepa zamisel so tudi knjigarne, ki naj bi v vsakem večjem središču nudile omenjena književna dela, posebej še članom Prešernove družbe,
Pr	a*-*	lave ieyiuuuivi-ij mik. Cio
orr,6 mab'b 'n tujih slikarjev, Prešer- spretnosti pa naj se dijak v gim nove proslave, med drugim pa tu- naziji seznanja tudi teoretično z
zgradbo jezika, ki je v osnovni M. K. ' šoli učencu nismo sistematično po-
»TEHNIČKO VASPITANJE« št. 5-6 (1964)
NA NOVI POTI
ig 'j^f *°trYii„ln„,?er,Y,lna” 6tOPa lYhk? Privede zgoU materialna skrb defektologinja M. Erezovčeval odeo-Y,15' let0 svojega obstoja.	za otroka, ne da bi mu starši dali sa- varjajo na tehtno postavUena vn?a-
Posebno nas je prijetno presene- ™®|a. s®be' le nazorno opisal klinični šanja zaskrbljenih staršev Ula prva letošnja številka. Očitno 'je, PfihP.''c®; Leopold Bregant. Zanimiv Revija je obilno ilustrirana Po-Oa se uredniški odbor močno trudi, i® ^SSelePuharjeve o so- sebno je uspela foto reportaža na no-
tranji sitrani ovitka z naslovom i Ne-
2®. N, našo edino tovrstno revijo ddbnih P™1/16?1111 ^ spoine'’ vzgo^e^ v umiji »naur uviiKa z naslovom- Ne-
hinskemrlkotrioblikovnemt ooBleduVSe" ^	š^č^oSed^r^1^^
rresa Gitice	».rf
žii?o,iYranca Strmčnika o pomenu dru-ln vzgojni usposobljene?11«^31'8®''- Avtor poudarja, da da-Arf„xxaravnl vzgojiteljski čut več ne
Tudi drugi prispevki so tehtni po ^IS^sigel^rad UvsLekdoaa’kf in aktualni (razmišljanja Ivana Biz- potreim po8 intimnem ra^ovL.f «
z«došča""pStrebrio‘le‘J°!V‘ril;U^5v';l;i čeve sestanneCkhoVpoamOTuMnerpopIč^^^ šim^aglo^r^teč^m mlad3^6'1 rt
lbu najbližjih vodnikov emVlakd^aPr^ ^fa= S, ^^r^l^
n _____ x	terem nam avtor pretresljivo prika-,teh razširil tudi bi
njeEc;vP°nYrtnY z®2616"0®4! Otroka za zuje normalno in materialno nasilje, Ljubljane. Predvsem nai bi^e 'nela ^apUala čia«vn:|1 0leYm .razv°i sta kot ga lahko nad malim človekom šali vsi tisti delovni liudie ki seSna Logarjeva m kumč«- hu , Sern£T zsgr.®81 sicer P° vseh Predpisih pravil, raznih toriščih poklicno ukvarjajo z
lena	^ £llnič,ni Psiholog Ml- no izdana administrativna pokojnin- naSm	p e« _________J-i1 ».•
VDlfv-i«esam-,9anek 0 činiteljih, ki ska odločba. ftlalr3? .na lzbor Poklica pri naši ^jiadim in o nakazani postopni
•DCdar L-4	postopni go-
I« Dri?ni,„r^:i0,^zaci'11 naJ,egi ozemba »==*	s«oK.ovi.jaKi (Klinična
_ prlsPeval Herman Škofič. Kam psihologa Z. Jelenc in V. Skalar ter
našm človekom. Se posebno naj bi _	.	-	,	to veljalo za pedagoške delavce, ki
Precej prostora ]e odmerjeno tudi stojijo sredi dogodkov in nenehno rubriki družinskega svetovanja, kjer registrirajo naš čas in njegov urni in našj priznani strokovnjaki (klinična pestri utrip.
VOJAN ARHAR
V dvojni številki metodično in-struktivnega Časopisa Tehničko va-spitanje je objavljeno gradivo z jugoslovanskega posvetovanja (bilo je od 4—6. novembra v Beogradu), o stanju in problemih splošnotehnič-nega izobraževanja in proizvodnega dela v splošnoizobraževalnih šolah.
Na prvi strani časopisa so uvodne besede predsednika sveta ljudske tehnike Ju^islavije z omenjenega posvetovanja v Beogradu — Vladimira Vujoviča. Sledi članek glavnega in odgovornega urednika tega časopisa Stevana Bezdanova o družbeno ekonomskem razvoju v naši državi in problemih političnega izobraževanja in proizvodnega dela učencev v naših sulošnoizobra-ževalnih šolah. Dr. Nikola Potko-njak pige o politehničnem izobraževanju, proizvodnem in drugem — družbeno koristnem delu kot faktorju delovne vzgoje učencev, Teodor Kreuzer pa opredeljuje mesto in vlogo organizacije ljudske tehnike o splošnptehničnem izobraževanju. o delu pri tehnični vzgoji otrok in mladine v krajevni skupnosti piše Tvrtko Lešič. Momčilo Krkljuš pa govori o aktualnih problemih s področja splošno tehničnega izobraževanja in proizvodnega dela v osnovni šoli. V časopisu je Se vrsta obširnih sestavkov z naslovi:	Svobodne aktivnosti znan-
stveno-tehničnega značaja v osnovni šoli (Risto Markovski), Nekatera
jih bo prosvetno-pedagoška govorne služba morala upoštevati.
Poudariti moram, da so misli, ki sem jih nanizala, predvsem moje osebno mnenje, ki ga nikomur ne vsiljujem. Nasprotno! Vabim vse profesorje, ki poučujejo na gimnazijah, da o teh vprašanjih razmišljajo, pišejo ali svoja mnenja ustno ali'pismeno sporočajo. To bo zlasti Zavodu za napredek šolstva dragocena dokumentacija, meni pa velika opora
Uzacije n?n?ra0načSrPtraemzf«niha„fče„ao Pri nadaljnjem delu. vžgejo v osnovnih šelah (Eoris-Josip Malinar), Aktualni problemi splošno tehničnega izobraževanja in proizvodnega dela vgimnaziji (Stje-pan Mladen), Svobodne aktivnosti proizvodno-tehničnega in znanstvenega značaja v gimnaziji (Stojčr Dojčinovski), Priprava učiteljev splošno tehničnega izobraževanja in proizvodnega dela (Bogoslav Potoč njak). Prostori, učnotehnična sredstva in oprema, literatura, radio in televizija v realizaciji programa tehničnega izobraževanja in proizvodnega dela učencev (Boris-Josip Malinar), Pripomočki za učence in učitelje s področja splošnega tehničnega izobraževanja (Viktor Pond-grac). Uporaba konstruktorskih škatel in dinamičnih modelov v splošno tehničnem izobraževanju (Mihaj-lo Markovič).
»Tehničko vaspitanje«« (zdaja Svet ljudske tehnike Jugoslavije ir jugoslovanski zavod za proučevanje Šolskih in prosvetnih vprašanj.
Časopis izide šestkrat na leto Naročnina je 690 din, cena posa mezne številke pa 100 din. Naročnino pošljite na Novinsko izdavač ko preduzeče »Tehnička knjiga-Beograd 7. jula 26/1, čekovni račun Št. 101-113-1-763 z oznako "Za tehn* ko vaspitanje«. Uredništvo časopd la:	Beograd, Bulevar Revolucije
44 I.
Milena Kos
tehničko vaspitanje
Kurirček ob 20-Ietnici osvoboditve 100-Ietui jubileji osnovnih šol
Dvajseta obletnica osvoboditve ve partizane, ko so kolone pre-bo dala poseben poudarek prene- maganih nemških vojakov odha-kateri dejavnosti v naših šolah, jale v ujetništvo, ko so bile ruševine še žive priče trdih bojev in sovražnikovega nasilja. Ljudje, ki so doživeli osvoboditev, radi pripovedujejo o tistih dneh, še zmerom so tu objekti in prizorišča bojev, ki jih je vredno fotografirati, narisati ali skicirati, mogoče pa je dobiti tudi fotografije o dogodkih tistih dni.
Vse te spomine naj bi zbrali posamezni pionirji, celi razredi ali krožki, predvsem pa bralci Kurirčka v sestavkih:
šolo razširili v
dvorazrednico, nato ko je
naših šolah. Posvečene so ji tudi letošnje pionirske igre.
Kurirček ima še posebej pravico in dolžnost, da se vključi v to praznovanje. Zato je uredništvo (razpisalo veliko nagradno tekmovanje, ki je objavljeno v 7. številki revije.
Ker pa je uspeh take ali drugačne dejavnosti na šolah odvisen od prosvetnih delavcev, vas skušamo tudi v vašem listu seznaniti z vsebino in namenom tekmovanja, obenem vas pa prosimo, da se tudi vi vključite vanj in da pomagate učencem z vzpodbudami in nasveti.
Kurirčkovo tekmovanje naj bi ne bila neka posebna dejavnost, ki bi ob utirjenem življenju šole obremenjevala učence in učitelje. Svoj namen bo doseglo, če bo našlo svoje mesto v že sprejetih načrtih učnega in vzgojnega dela v razredih in v svobodnih dejavnostih, če bo to delo popestrilo in morda s kako idejo prispevalo še k večjemu uspehu ob proslavljanju dvajsete obletnice osvoboditve.
Z razpisanim tekmovanjem želi uredništvo doseči predvsem dvoje:
1.	da bi kar največje število šol,' krožkov in posameznih pionirjev s svojimi deli sodelovalo ob dvajseti obletnici osvoboditve:
2.	da bi našel Kurirček kar največje število naročniicov in
PRED DVAJSETIMI LETI PRI NAS
V največ primerih bodo to krajši spisi, opremljeni morda s skicami, risbami ali fotografijami, posebno spretne skupine pa lahko izdelajo cele albume, ki bodo obsežen dokument o velikem maju v letu osvoboditve za njihov kraj.
Sestavke naj pošiljajo pionirji na uredništvo Kurirčka. Najboljše bomo objavili v prihodnjem letniku, če bo zadosti dobrega gradiva, pa bomo mislili tudi na izdajo v knjigi.
Uredništvo tudi želi ob prihod-
njem letniku razširiti Kurirčka od leta ises do mo je bila med širši krog bralcev in naroč- Fa<:8,k7ir(,if	^
ntkov, predvsem v višjih razredih --------- ——■— *— *-------------- *<- ^
osnovne šole. Z vsebino lista želi uredništvo ustreči tudi šolnikom, ki bi lahko mnoge literarne in reportažne sestavke izkoristili za popestritev ur zgodovine, slovenskega jezika in moralne vzgoje.
Uredništvo si bo prizadevalo v prihodnjem letniku list še bolj približat-' potrebam vzgoje in pouka, vse učitelje pa prosimo, da nam pomagajo z nasveti in da pomagajo Kurirčku utirati pot do naročnikov in bralcev.
Kurirčkovp tekmovanje ob dvajseti obletnici osvoboditve se pričenja v aprilu, zaključilo pa se bo ob dnevu republike, ko bo uredništvo pretehtalo vse poslane prispevke in prizadevanja za povečanje števila naročnikov, potem pa bo šolam, krožkom, posameznim pionirjem in učiteljem razdelilo nagrade. Sedanja skupna vrednost nagrad je milijon dinarjev^ pričakujemo pa, da bo prispevala svoje nagrade tudi zveza Združenj borcev in še kdo.
Urednik Kurirčka
vsem v pouk, poleg tega še nekaj či-tanja, pisanja in računanja. Pouk so imeli v mežnariji. Šele z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani, 4 .aprila 1910, štev. 2028 je bila ustanovljena redna šola (enoraz-rednica), ki je še vedno imela prostore v mežnariji; šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1938. Prva učiteljica, nastavljena na redni šoli, je bila Roza Pichler. Leta 1941 so šolo razširili v dvorazrednico.
V Pomjanu je bila leta. 1865 ustanovljena zasilna šola. Do leta 1899— 1900 so na njej poučevali duhovniki, nato pomožni učitelj Andrej Cink, Šele leta 1911/12 je postala šola javna enorazrednica. Od ustanovitve do leta 1926 je bil pouk y slovenščini, nato v italijanščini do leta 1943.
Leta 1865 je bilo v Kopanju pri Grosuplju ustanovljena enorazredna ljudska šola. Istočasno so zgradili tudi novo šolsko poslopje. Pred ustanovitvijo redne šole, nekako od leta 1836—1855. je kaplan poučeval otroke na prostem, pod lipo, in sicer poleg verouka še nekaj branja in pisanja. Prvi učitelj na enorazredmci je bil Anton Požar. Kljub velikemu številu učencev je bila šola razširjena v dvorazrednico šele leta 1925.
Šola v Otočcu se je v začetku imenovala Št. Peter pri Novem mestu. Ustanovljena je bila dne 12. decembra 1865, in istega leta je bilo zgrajeno šolsko poslopje. V njem so začeli poučevati 2. januarja 1866. Prvi učitelj je bil Jožef Turk. Leta 1883 so
Seminar o programiranju na digitalnem elektronskem računalniku Z-23
Prosvetno-pedagoška služba okraja Ljubljana je skupaj z
bralcev, posebno v višjih razredih Društvom matematikov, fizikov
kjer učitelji in premalo vedo
osnovne šole, učenci očitno njem.
Našo preteklost, predvsem čas narodnoosvobodilne vojne, so pionirji. posebno pa bralc> in sodelavci Kurirčka, spoznali, odkrivali in pisali o njej predvsem v minulih letih, ko so potekale pionirske igre pod geslom: -Moj kraj včeraj, danes, jutri« in ko so pionirji preko kurirčkove pošte po-
in astronomov ter računskim centrom pri Inštitutu za matematiko fiziko in mehaniko univerze v Ljubljani organizirala za preda-
no navduševati za razmišljanje o Seminar vodi predstojnik ra-teh vprašanjih; na drugi strani pa čunskega centra docent dr. Tomo je profesorjem na srednjih šolah Skubic, ki je že s spojim uvod-potrebno znanje za njihovo stro- nim predavanjem (predavanja bo-kovno rast in nadaljnje izpopol- do namreč vsako sredo) navdušil njevanje.	vse navzoče. Takšna akcija pro-
Prvega predavanja se je udele- svetno-pedagoške službe in Dru-vatelje matematike in fizike na žilo preko 20 srednješolskih pro- štva matematikov, fizikov ter šolah druge stopnje seminar o fesorjev matematike in fizike, astronomov je prav gotovo zelo
Verjetno bi jih bilo še znatno več, dobrodošla, saj predavateljem fi-ko bi bila predavanja ob drugem zike in matematike na srednjih času in ne dokaj pozno zvečer, ta- šolah često manjka potrebnih iz-ko da je predavateljem izven kušenj, najčešče praktičnih dosež-Ljubljane skoraj nemogoče obi- kov na teh dveh področjih, skovati seminar.	V. P.
programiranju na digitalnem elektronskem računalniku Z-23, ki ga ima računski center v Ljubljani.
y zadnjem času, ko postaja uporaba računskih elektronskih siali našemu uredništvu mnogo strojev v znanosti in tehniki iz sestavkov, zapisov, risb in slik. dneva v dan večja ter vse bolj ne-Ti zapisi, ki jih objavljamo in jih pogrešljiva, je postala nujna po-bomo še objavljali v rubriki Ku- treba, da se tudi predavatelji ma-rirčkova torba, rešujejo pred po- tematike na šolah druge stropnje žabo marsikateri dogodek, ki bi vsaj v določeni meri seznanijo z sicer nikoli ne bil zapisan.	osnovnimi principi delovanja teh
Letos, ob dvajseti obletnici strojev. Prav gotovo je, da ob se-osvoboditve, bi jbdi opozorili pio- danjem poklicu ne bodo imeli ne-nirje na tiste dni, ko so divjali posrednega posla pn tovrstnih pri nas zadnji boji, ko so pada- strojih, p^retpno pa.,3e • da znajo le zadnje žrtve, ko so se umikale na eni strani,,toltnaciti mladim domači izda- osnovne principe delovanja, jim
Dan prosvetnih delavcev v Škofji Loki
Letos, 8. februarja, na sani slo- se srečujejo ob svojem delu, v or-
venski kulturni praznik, so imeli--------- ——1+H
prosvetni in kulturni delavci
Leta 1865 je bila v Petišovcih ustanovljena stalna ljudska šola in zgradili so leseno šolsko poslopje. Prvi učitelj je bil Beznalovics Josip. Leta 1906 so šolo razširili v dvorazrednico in postavili novo šolsko poslopij z dvema stanovanjema za učitelja. Z odlokom vel. župana mariborske oblasti P. br. 1034/24, 19. januarja 1926, je bila dvorazredna osnovna šola z madžarskim jezikom preurejena v enorazredno rimo-katoliško ljudsko šolo z 2 madžarskima vzporednicama Leta 1928/29 sta bila na šoli dva slovenska razreda in 1 madžarski, ki je bil leta 1931/32 ukinjen. Leta 1934/35 so trirazrednico razširili v štiriraz-rednico. Šola se je razširila vsled naraščanja števila šoloobiskujočih otrok doseljenih beguncev.
Od leta 1865 do leta 1900 je bila v Marezigah zasilna šola v občinski hiši. V šolskem poslopju, zgrajenem leta 1899, so začeli poučevati naslednje leto. Prvi učitelj na šoli je bil Trobec. Učni jezik je bil do leta 1926 slovenski, tedaj pa ga je zamenjala italijanščina, ki so jo uporabljali do septembra 1943. S potujčevanjem slovenskega življa so pričeli takoj po okupaciji leta 1918. 2e leta 1921 je prišel na šolo italijanski učitelj, ki je poučeval italijanski jezik.
Pričetek pouka v Sela - Šumberk datira v letu 1865, ko so župniki učili otroke brati. Duhovniki so poučevali do leta 1892/93, tedaj je bil nastavljen učitelj Miroslav Jazbec. Leta 1872 so že začeli graditi šolsko poslopje. Delali so vaščani sami, s tlako in denarnimi prispevki. Pomoč 400 gld 'je izročil deželni šolski svet v Ljubljani. Šele leta 1927 so šolo razširili v dvorazrednico.
Leta 1865 je bila v Šentjanžu pri Dravogradu ustanovljena enorazredna ljudska šola. Vendar je bila že od leta 1852 v kraju zasilna šola, in to dvakrat tedensko pa dve uri dnevno. Pouk je bil v slbvenskem jeziku. Poučeval je organist in cerkovnik Ivan Kotnik nekoliko čitanja, pisanja in računanja. Leta 1953 so dobili učilnico v cerkovnikovem stanovanju. Ko je bila leta 1865 ustanovljena redna enorazrednica, je bil imenovan za stalnega izprašanega učitelja Jožef Šeligo. Ker je število šoloobveznih otrok naraščalo, so leta 1888 pričeli graditi novo šolsko poslopje, v katerem so začeli že naslednje leto poučevati. Leta 1891 postane šola dvo-, leta 1910 tri-, leta 1927 štiri- in leta 1937 petrazredna.
Na Vogrskem so začeli z nedeljsko šolo leta 1865. Sedem let kasneje, 1372 leta, pa je bila ustanovljena redna enorazredna šola, ki je imela prostore v gradu. Prvi učitelj je bil Ivan Zorn. Do leta 1926 so poučevali slovenski učitelji, tedaj pa so jih zamenjali italijanski. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so spet pričeli s slovenskim poukom, in sicer 12. junija 1944.
Osnovna šola Brestovica na Primorskem je bila ustanovljena leta 1865 ter prenehala delovati leta 1962/63 zaradi premajhnega števila otrok. Prav tako je zaradi upadanja števila šoloobveznih otrok
Opombe:
1.	Zgodovinski razvoj posameznih šol je v članku podan po preverjenih izvlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju.
2.	Gumilar Franc:	Prekmursko
šolstvo skozi stoletja. Svet ob Muri, letnik L, str. 156, Murska Sobota 1956.
3.	Popotnikov koledar za leto 1895, leto VIII, str. 139.
300 LET ŠOLE V ŠMARTNEM PRI LITIJI
Čeprav nimamo na razpolago originalne šolske kronike, ker je bila med drugo svetovno vojno uničena, lahko iz nekaterih kasnejših pismenih zapiskov in ustnih izročil ugotovimo, da je bila šola ustanovljena leta 1665. Tako praznuje šola v Šmartnem letos svoj 300-letni jubilej in je ena najstarejših vaških šol na Slovenskem. Ob ustanovitvi je poučeval učitelj Janez Ossole, in sicer čitanje, pisanje in računanje. Verouk pa je učil župnik. Šola je bila enorazrednica vse do leta 1853, ko so jo razširili v dvorazrednico. To z zanesljivostjo sklepamo iz pohvalne knjige. Knjigo so začeli pisati prav to leto, kajti na naslovni strani je posvetilo, ki ga je napisal takratni učitelj Adamič: »Častne bukve. Soli v Šmartnem pri Litiji v letu 1853 podaril Franc Seraf in Adamič, učitelj,-« Zanimivo je še, da je pohvalna knjiga pisana v slovenskem jeziku vse do leta 1874, do leta 1877 pa v nemškem. Druga zlata knjiga zajema leta od 1879 do 1896 in je pisana slovensko.
Šola je bila leta 1857 razširjena v trirazrednico. V letnem poročilu 1865 leta zvemo, da je obiskovalo redno šolo 235. šoloobveznih otrok, nedeljsko začetno 20 in ponavljalno šolo 66 otrok, tako da je bilo skupno v šoli 321 učencev. Ker pa je število šolo-obveznik otrok hitro naraščalo, so leta 1876 j šolo razširili v štirirazred-nico, in zgradili novo šolsko poslopje; doslej so namreč poučevali v mežnariji in privatnih prostorih. Nadalje se je šola širila vse do leta 1926, ko je postala šestrazredna. Leta 1908 je bil ustanovljen poseben oddelek za oddaljene otroke, katerega so obiskovali tisti učenci, ki so bili oddaljeni od šole več kakor 4 km. Ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1941 jn bilo na šoli 7 temeljnih razredov in oddelek za oddaljene učence.
Poleg osnovne šole sta bili v Šmartnem še obrtno-nadaljevalna šola, ustanovljena leta 1898, in kmečko-nadaljevalna šola, ki je bila ustanovljena leta 1928 in je_ delovala 10 let.
škofjeloške občine svoje srečanje


Razpisna
mesto
komisija gimnazije Piran razpisuje delovno
nnmatelja
Pogoji: Predpisana visokošolska izobrazba in najmanj pot let vzgojno-izobraževalne prakse.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s priloženimi dokazili v roku 15 dni po objavi na tajništvo gimnazije Piran. Prijava se kolkuje s 50 din državne takse.
lavcev«. Letošnjega srečanja se je udeležilo preko 130 prosvetnih in kulturnih delavcev iz vse obči-
ganih samoupravljanja itd.
Vsem udeležencem prireditve so dijaki gimnazije ter glasbene šole v Škofji Loki pripravili pester program, ki je bil v dokajšnji meri posvečen tudi obletnici Prešernove smrti ter bližnji jubi-
delovali leta 1963/64 osnovna Sola Osek, ustanovljena leta 1865.
t. j. do leta 1938. Slavica Pavlič
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja repabltSkl odbor SL.dt-kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije - Izbaja Štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuj® uredniški odbor	Odgovorni
urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. 363 - Naslov uprave:	Ljubljana. Nazorjeva I«
telefon 22-284	- Poštni predal
________ 355-VII - Letna naročnina 600 din,
pjeaeh ais»s ati S® »l»ll®o4i> ustanove 4200 din - št.
tek računa 600-14 608-16	— Tiska
Czp -Ljudska pravica-
ne, predsednik skupščine Milan lejni obletnici Jenkovega rojstva. _____n  4..—______Tu Hi na Intnšnii nriroHitvi ip
Osovnikar ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter okoli 15 upokojenih prosvetnih delavcev.
Namen tega dela, ki naj bi postal po mnenju prireditelja vsakoletna oblika zbliževanja in povezave prosvetnih delavcev med sabo ter povezave prosvetnih delav-
Tudi na letošnji prireditvi je predsednik skupščine podelil priznanja najzaslužnejšim prosvetnim in kulturnim delavcem. Priznanja v obliki plakete občinske skupščine ali pa kristalne vaze s posvetilom so prejeli Gabrijel JANEŽIČ, dolgoletni ravnatelj posebne šole, Lojze ZUPANC za

!
cev s predstavniki družbeno-poU; številna dela s področja^ mladin-tičnih organizacij, je v prvi vrsti dati prosvetnim ter kulturnim delavcem občine ter njihovemu delu določeno priznanje, na drugi strani pa tudi težnja, da bi se prosvetni delavci lahko na neoficial-nem srečanju pomenili o najrazličnejših vprašanjih, s katerimi
ske književnosti, Maks FOJKAR, za dolgoletno družbeno-politično ter kulturno delo v svojem kraju, Janko KERK, za delo na kultur-no-prosvetnem področju, ter TRPIN, t>rav tako za delo na kul-turno-prosvetnem področju.
V. P.
»f	M——MM,,,«
STEKLARSKI ŠOLSKI CENTER - Rogaška Slatina
razpisuje delovno mesto
• PREDAVATELJA KEMIJE
NA TEHNIČNI STEKLARSKI SOLI
V poštev pride profesor ali inženir kemije.
Pogoji: fakultetna izobrazba.
Na razpolago je komfortno družinsko stanovanje. Vse ostalo po dogovoru. — Prijave pošljite na tajništvo SSC Rogaška Slatina. _ Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
A
‘d
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE -
opozarja na naslednje pedagoške publikacija
— Josip Demarin, Pouk zgodvine v osnovni šoli
Dr. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II. del
Velimir Batič, Skupnosti učencev
— Izbrana poglavja iz pedagogike
— Faletov-Oberlintner, Skupinska učna oblika v naši praksi
Rostohar, Osnove obče psihologije
— Zdravko Omerza, Naglušni otrok
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
Izšla je zbirka »Ciciban doživlja in oblikuje«
Pedagoški aktiv vzgojiteljic v Ker je razstava vzbudila živo Mariboru je v okviru JPI leta zanimanje vseh, ki delajo z otro-1964 priredil razstavo izdelkov li- ki in ker so jo strokovnjaki ugod kovne vzgoje vseh vrtcev v s v o ' jem okraju. Izdelki so nastajali ob delovnem programu, ki so si ga vzgojiteljice zastavile za vse leto vnaprej. Tako so v septembru nastajala vozila na kopnem, v oktobru promet v zraku in v vodi, v novembru ob domovinski vzgoji partizanski bunkerji, bolnišnice in taborišča, v decembru dekoracije in okraski za novoletno jelko, cam v vrtcih in učiteljem v ele-'	' mentarnih razredih, za popestri-
tev dela bi jo koristno lahko uporabljali tudi v pionirskih krožkih pri krajevnih skupnostih, skratka povsod, kjer se zbirajo otroci.
Zbirka z opisom stane 3000 din, naročila sprejema »Pedagoški aktiv vzgojiteljic«, Maribor, Ulica 14. divizije 48.
no ocenili zaradi obilja motivov in izvirnosti izdelave, predvsem pa zaradi vzgojne tehnike, v kateri je material bil podrejen vsebini, oblikovanje pa je bilo izraz doživetja, se je aktiv odločil, da skicirane izdelke in opise objavi v obliki zbirke.
Zbirka »Ciciban doživlja in oblikuje« je namenjena vzgojitelji-
v januarju makete za zimska igrišča, v februarju rekviziti in pustne dekoracije, v marcu in aprilu vse ostalo: lutkovno in senčno gledališče, flanelografi, kotički, rekviziti, ki so jih izdelale vzgojiteljice itd. Vzgojiteljice so uporabile za svoje delo prirodni, odpadni in industrijski material.
Obiščite Postojnsko jamo in druge zanimivosti Krasa, posebno še Predjamski grad in pa Škocjanske jame. Izredni popusti za dijake. Vse informacije daje Uprava Postojnske jame.
Za potrošniški informativni center
______SUPERMARKET
Ljubljana, pasaža na Ajdovščini razpisujemo prosto delovno mesto za:
gospodinjsko svetovalko demonstratorko
Pogoj: dipl. Višje gospodinjske šole ali ustrezna strokovna izobrazba — obvezna praksa — nastop takoj.
Vse nadaljnje informacije pri kadrovski službi podjetja vsak delavnik od 7.30 do 12. ure v Ljubljani, Kersnikova 2.
PREHRANA
IZVOZ — uvoz LJUBLJANA
ZALOŽBA
MLADINSKA
KNJIGA
Ljubljana, Titova 3
V zbirki »Kondor« je izšel ponatis 5. številke:
Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI
broš. 200.—, vez. 650.—
V zbirki »Sinji galeb« je izšla knjiga
Miška Kranjca: OTROCI, ČIGAVI STE broš. 200.-»-, vez. 650.—
t