Letno poročilo
■v
v
z dvema vsporednicama
v
okolici Ptujski
koncem šolskega leta 1SQ5/SS.
teT£
t '
<>
1
Založil krajni šolski svet v okolici Ptujski.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Slovenska župnija	sv.	Petra in	Pavla	v Ptuji.
x	■	'■	;
'tUf
lipprva se je imenovala ta župnija sv. Ožbalt.
Prvi vikar bil je Juri Ntiva 1. 1637. Leta 1788 so prevzeli
oo.	Minoriti v Ptuji upravo omenjene župnije in tako se od tedaj imenuje župnija sv. Petra in l’avla. Prvi župnik bil je P. Alojzij Goppmayr 1. 1789, ki je bil tudi gvardijan Ptujskega samostana
00. Minoritov. Sedanji župnik,	ki je tudi	zajedno	gvardijan,	se
zove P. Benedikt Hrtiš,	rojen	pri sv. Lovrencu	ua Dravskem
polju 5. februarja	ki je postal minorit 1. 1854 in mašnik
1. 1858. K nekdanji župniji Ožbalta so spadali ti-le kraji ali vasi: Kaniža, Budina, Brstj;-, Krčovina, Vičava, Orešje, Bačkovec, Stuki, Rabeljčja vas, Grajena, Mestni vrh, Nova vas, Rogoznica, Žabjek, Gernci, Kicar, Velovlak, Pacinje, Dornava, Podvinci, Spuhlje, — Zabovci, Markovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Prvenci, Borovec, Zagojče, Sobetince, Cunkovec, Strelce, Mez-govec, Trsteni, Šturmovci. Sedem prvih vasi spada zdaj k župniji sv. Marka, pet naslednjih k župniji sv. Marjete, Trsteuik k sv. Urbanu in Šturmovci k sv. Vidu.
Proti izhodu meji na župnijo sv. Marka. sv. Marjete in sv. Lovrenca; proti severu leži sv. Urban; proti zapadu Wurmberg; proti jugu Hajdina in sv. Vid. Od poslednjih dveh je ločena po Dravi. Župnija obdaja mesto Ptuj od treh strani. Tu je župnijska (samostanska) cerkev sv. Petra in Pavla, ktere se drži lepi in prostorni samostan oo. minoritov. Podružnici ste: sv. Ožbalt v Ka nižkem predmestji in sv. Doroteja v Dornavi. Okolu cerkve sv. Ožbalta je velik mirodvor (pokopališče). Svojo staro župnijsko cerkev župljani še zdaj visoko cenijo, kjer za svoje tu počivajoče pokojne molijo.
Podružnica v Dornavi bila je zidana leta 1597.
V	župniji ste dve šoli in sicer prva blizu mesta Ptuja v . Krčovinski občini in druga v Dornavi. Prva se imenuje narodna šola Ptujske okolice in je čveterorazredna z dvema paralelkama. Nekdaj je bila za mesto in okolico samo jedna šola in v minoritskem samostanu. Šola Ptujske okolice je izmed najlepših cele štajerske dežele.
Nadučitelj g. Karol Scliweigl služi že 46 let na tej šoli. Dornavska je bila zidana 1. 1825. To šolo so v začetku obiskovali otroci iz Dornave, Pacinj, Velovlaka, Kicarja, sv. Lovrenca, Podvine in Mezgovca; zdaj jo pa obiskujejo otroci iz Velovlaka, Pacinj, Dornave in Mezgovca (župnije sv. Marjete). Sedanji učitel j je Janez Glinšek, kteri že od 1. 1878 tukaj poučuje. Župnija šteje blizu 7000 duš.
Zupljani so brez izjeme sami Slovenci in glede vere katoliški kristjani. K župniji spada predmestje Kaniža in mnogo večjih in manjših vasi, ktere so razdeljene v deset občin: Mesto Ptuj, Budina, Spuhlje, Podvinci, Pacinje, Kicar, Rogoznica, Mestni vrh, Grajena in Krčovina. V župniji leži tudi grajščina Dornavska. ktere lastniki so bili nekdaj grofi Atems in Auersperg, zdaj je pa lastnina bogatih bratov Pongraz ev iz Zagreba. Na mejah naše župnije so še grajščine Borlj, Wurmberg in Turniš. Imena krajev in vasi sedanje župnije:
a)	Predmestje Kaniža, kolodvor, drevored, mestno pokopališke, hiralnica in bolnica; cerkev sv. Ožbalta in župnijski miro dvor. V tem predmestji bo kmalu dozidana mestna deška šola. I>) Brstje, lepa vasica, ktera je bila nekdaj do dna pogorela, zategadelj sedaj siromaštvo tam prebiva. Tukaj še stoji pristava imenovana „liiistenau“, kjer je stal nekdaj gradič istega imena obdan z ribniki, ki so se pozneje spremenili v lepe travnike. Ime Brstje (Rüstenau) se izvaja od besede „brst“ (Riister). Tej pristavi se še zdaj pravi „pemski marof“ in to zato, kar je posestvo posedala rodovina „grof Jakob plem. Leslie iz Češkega ali Pemskega od I. 1692 do 1802. V žup niji je bilo nekdaj več ribnikov, zdaj je še samo jeden med Podvinci in Kicai’jem.
c)	Blldilia, s posameznimi hišami v zdolž ceste ob Dravi.
(1) Krčovilia. K tej občini spada grajščina Ptujska in vasi: 1. Felberščak, nekdaj z grajščino, 2. Vičava, 3. Orešje,
4.	Bačkovec, 5. Stuki, 6. Rabeljčja vas, tudi nekdaj z graj šeino. Na Štukih in v Rabeljčji vasi živi mnogo vrlih zidarjev in tesarjev. Ako se pelješ ob Dravi v Maribor, ne vidiš nič ^ posebnega na tem kraju, imenovanem Krčovina, razun malo goric; če se pa sprehajaš po sredini Krčovinski, vidiš pravi raj, namreč lepe njive, travnike, vinograde in sadna drevesa,
e)	Grajena leži ob potoku istega imena, ktero je že v pesmi „Nibelungenlied* omenjeno. Tukaj čitamo, da se je v tem potoku nahajalo zlato; izliva se niže Ptuja v Dravo.
f) Mestni vrh, kjer raste prav dobro vino. Tukaj imajo mnogi meščani, kakor tudi Ptujski g. prošt, o. minoriti in g. bene-ficiat lepe gorice. Deli se v gornji in spodnji Mestni vrh in „Spicerol“. Gorice imenovane „Spicerol“ je kupil minoritski konvent od Antona Pelizerolli-ja: toraj se ne čudimo imenu Spicerol. Po Mestnem vrhu se najde več zapisanih imen na pr. Leskovec, Kostanjevec, posebno Kacherlhof, o kterem se pravi, da je tam nekdaj bila grajščina.
g) Nova ali Meniška vas, z raztresenimi hišami ob cesti proti sv. Urbanu.
h) Rogoznica, z rastresenimi hišami ob potoku Rogoznica. Pravijo, da je tam tudi bila grajščina obdana z velikimi ribniki. Čez potok pelje železničin most proti Ogerskemu.
£) Žabjek. Pravijo, da izvira to ime od istoimnih žlahtnikov 12. in 13. stoletja. j) Gernce, mala vas uro hoda od mesta proti severu-izhodu.
1c) Kicar, velika vas s hišami, ki stoje posamezno po gričih. Ljudje imajo čez dve uri do župnijske cerkve. Na Kicarju raste prav dobro vino, samo malo se ga pridela.
I) Velovlak, vas z bogatimi in narodno probujenimi prebivalci, ki imajo posebno lepe travnike ob vijugasti Pesnici. m) Pacinje, mala vas. z imovitimi prebivalci, re) Podvinci, na vznožju vinorodnega gričevja, od tod tudi ime. o) Spuhl (Spuhlja). Čudno, od kod ime „Spuhlja“, katero je zdaj povsod pri narodu in gospodi v navadi. V solnogradski kroniki se že 1. 1347 bere „Puhl“ pri Ptuju. Spuhlja je velika vas, kjer imajo mnogo lepih konj, ter si z vožnjo veliko zaslužijo. Tudi mnogo rokodelcev na pr. kolarjev, krojačev itd. je tu doma. Spuhelčani se mnogokrat vozijo po Dravi daleč na Ogersko in v Slavonijo kot „flosarji“. p) Dornava, velika vas ob Pesnici in tik ceste, ki vodi v Ljutomer, s prijazno cerkvico, enorazredno šolo in Dornav-skim gradom. Prebivalci imajo lepo polje, ter mnogo čebule pridelajo, ktero na blizu in daleč vozijo in prodajajo. Ta vas je bila pred malo leti skoraj vsa pogorela, sedaj so si že vsi precej lepe hiše postavili.
Prebivalci naše župnije si prideljujejo skoraj vsega, česar potrebujejo na pr. raznega žita, vina, čebule lana in drugih. V Velovlaku in Pacinjah imajo skoraj pri vsaki hiši prav lepe konje, na Kicarju pa pri nobeni. V tej župniji se najde tudi več opekaren; posebno veliko je postavil g. Macun.
čez Dravo vodita dva mosta. Po železnem drdra železnica; čez lesenega pa se vozijo v Maribor, Rogatec in lepe Haloze, ki nas oskrbujejo z dobrim vinom. Na več krajih se nahajajo železni križi na pr. na Mestnem vrhu, Kicarju, Podvincih itd. na velikih kamenenih podstavah. Grotovo so jih postavili v spomin mrličem, ktere so tu za časa hudih bolezni pokopavali.
Znamenite ceste so: proti Wurmbergu, sv. Urbanu v Slovenskih goricah, čez Dornavo proti Ljutomeru, čez Spuhlje proti Dravi (pri grajščini Borlj) in dalje na Hrvaško.
To naj bode kratek opis vseh znamenitosti naše župnije. Šolska mladina naj ga pridno prebira, da si za pozneja leta kolikor toliko zapomni.	Q	Stanko	Prus,
minorit, kaplan in kateket.
V Ptuji, na praznik rojstva Marije device 1886.
Mesto Ptuj.
Na levem obrežji Drave, kakih pet ur niže Maribora, stoji najstarejše štajersko mesto Ptuj.
Nekdaj zelo imenitno, izgubilo je časoma po mnogih nezgodah svoj nekdanji pomen takö, da je denes sami) navadno mestice. Mesto je bilo uže davno pred Kristusovim rojstvom od tukaj stanujočih Keltov in ilirsko panonskih narodov ustanovljeno, a pozneje so ga morali prepustiti drugim narodom. Grški in rimski zemljepisci so imenovali mesto: Petovium, Poetavia in Petabio.
Nekaj časa (15 let) pred Kristom priderö iz Italije mogočni Rimljani, ter si» podjarmijo vso našo sedanjo štirsko deželo, katere zahodni kraj je takrat spadal k provinciji ali krajini Norikum, vzhodni pa k Panoniji. Rimska dežela je segala do Dunava.
Ker je imelo mesto Ptuj za Rimljane zelo primerno lego, uredili so si ga po svoje in utrdili z močnim zidovjem. Mesto je bilo veliko, kar nam svedočijo razni rimski ostanki, katerih je mnogo shranjenih v Ptuji, a nekaj tudi v Grradci in na Dunaji.
V Ptuji je bilo vedno mnogo rimskih vojakov, večkrat po 100.000 zbranih. Ti so tukaj po smrti cesarja, Helvija Pertinaka, proglasili svojega namestnika Septimija Severa za cesarja, kar je tudi obveljalo. Njemu na čast se je postavil takrat lep ka-menen spomenik, ki je še denes kinč glavnemu trgu.
Ob času, ko se je začelo kristjanstvo tudi po naših pokrajinah širiti, najdemo tukaj tako dobro napredovanje v krščanskej veri, da je bil že proti koncu 3. stoletja v Ptuji škof nastavljen, da-si je bilo takrat še hudo preganjanje kristjanov. Najimenitnejši je bil sv. Viktorin, ki je ko mučenik za krščansko vero 304. leta umrl v Ptuji. Ptujske škofe najdemo tudi že pri oglejskih cerkvenih zborih. Zadnji ptujski škof je bil Virgil in to 558. leta. Pozneje so bili škofje za slovenske pokrajine v Celji.
Mesto Ptuj je zelo cvetelo do dobe preseljevanja narodov, katero so pričeli divji Hunci 375. leta pred seboj ženoč še veliko tolpo druzih narodov, ki so si vsi iskali novih sedežev in jih nekateri tudi našli.
Hunci sö imeli izvrstnega vodjo, Atilo ali „šibo božjo“ po imenu, pred katerim se je tresel vsak narod v Evropi. On je s svojimi divjimi vojaki opustošil vse, podiral je in požigal mesta, ter si tako prisvajal mnogo dragocenosti in premoženja. Tudi Ptuju ni prizanesel; razrušil ga je v prah in pepel, ko je šel proti Rimu.
Pripoveduje se celo, da je Atila tikoma Ptuja, na desnem bregu Drave, pod gričkom, na katerem stoji kapelica sv. Roka, pokopan v treh krstah: v zlatej, srebrnej in železnej. Ko je bilo mesto Ptuj razdrto, minula je vsa njegova prejšna slava in prešla na novejša mesta. ’ Zadnji rimski cesar Romul Avgustul je bil Ptujčan, tako tudi njegov oče.
Mesto Ptuj in njega okolica je bila od sih dob pod mnogovrstno oblastjo. Gospodarili so nekaj časa Grotje, Grki, potem
Avari, pod katerimi so se Slovenci, ki so bili ob Dunavu, Muri, Dravi in Savi naseljeni, uspešneje zaceli razvijati.
Leta 623. je nastopil hrabri Samo, ki je združil vse Slovence in severne Slovane v veliko slovansko državo, ter tako premagal Avare. Slovenci so si razdejano mesto zopet pozidali in uredili ter ga imenovali Ptuj, ker je bilo do sih dob vedno največ ptujcev v njem.
Za časa Karola Velikega so prišle tudi pokrajine Ptujskega mesta pod njegovo oblast in nekaj časa pozneje pod nemško cesarstvo. Leta 825. so pridrli Bolgari in razrušili mesto, a solno-graški škofje so skrbeli, da se je novic sezidalo. V tej dobi je bila postavljena mestna cerkev, namreč 785. leta. Dežela je dobila po štajerskih grofih sedanje im6.
Med leti 894 do 955 so začeli Ogri prodirati v štajersko deželo, često so nadlegovali tudi mesto Ptuj in ga nekterekrati dobili tudi v svojo' posest. A najhujši so bili divji Turki, ki so od 1395. leta dalje po večkrat prihruli v Ptujske kraje, morili ljudi, požigali mesta in napravili mnogo druge, nepopisljive kvare. Leta 1573. so dobili štajerski vojvodi mesto Ptuj v svoje posestvo. Ti so mesto obzidali in utrdili, kar se še denes tu in tam lehko vidi. Sploh je bilo Ptujsko mesto še večkrat v hudih zadregah proti različnim sovražnikom, a še vselej so ga oteli popolnega pogina. Pride pa zdaj drug sovražnik, huda kuga in pozneje lakota, ki ste v mestu in okolici razsajali po več let, ter pobrali na tisoče ljudi. Se le, ko je kmet Janez Rajavec iz Hajdine pri Ptuji dal 1645. leta na svoje stroške sezidati kapelico sv. Roka, ponehala je ta največja človeška nadloga.
Od sih dob sta se menjavala ogenj in velika povodenj, razdirajoč mesto tako, da je ostalo samo še nekaj hiš v mestu. Povodenj je bila najhujša 1823. leta, a ogenj 1684. leta. Drava, po katerej izvažajo Pohorci mnogo različnega lesti, izstopi še zdaj po večkrat in napravi mnogo kvare.
Pridjana slika vam kaže mesto Ptuj v sedanjej podobi v podnožji hribca s starinskim gradom.
Drava teče od zahoda proti izhodu. Mesto ima dve predmestji, blizu 400 hiš in nad 4500 prebivalcev slovenske in nemške narodnosti. Hiše v mesti imajo večinoma po jedno ali po dve nastropji. Trgov je več, a največi je Št. Florijanski trg. Cerkve so tri:
1.	stolna cerkev, 2. cerkev sv. Petra in Pavla in 3. cerkev sv. Ožbalda. Stolna cerkev je velika in ima posamezno stoječ zvonik. Ta zvonik je zelo trdno zidan, ter je bil v prvih časih za vojaško
rabo. Visok je 53 m in s kotlovino (bakrom) pokrit. Cerkev je zidana v gotskem zlogu in od znotraj posebno lepa. Okolu cerkve in zvonika se vidi mnogo starinskih, največ rimskih spomenikov. Cerkev sv. Petra in l’avla pri minoritskem samostanu, 1360. leta pozidana, je tudi lepo okrašena, ter je farna cerkev Slovencev v Ptujskej okolici. Samostan tikoma cerkve je velik in prostoren.
V	predmestji „Kaniža“ stoji cerkvica sv. Ožbalda, ki je 859. leta na mestu nekdanjega rimskega templa sezidana. Cerkvica ima nekaj starih spomenikov, ter je podružnica velike slovenske fare.
Mesto ima različne urade, deželno gimnazijo, petrazredno deško in štirirazredno dekliško ljudsko šolo, gledališče, Narodni dom, bolnico in hiralnico. Poslednji dve je sezidela štajerska hranilnica 1875. leta. Vojašnice so bile njega dni različni samostani. Preko Drave peljata dva mostova na veliko Ptujsko polje. Prvi je lesen, drugi železen od južne železnice, ki se je tu 1860. leta odprla. Meščani se pečajo največ s trgovino in obrtom; okolica s poljedelstvom in vinarstvom, ktero posebno v Halozah in Slovenskih goricah vže od časa Rimljanov slovi.
Zelo lep je visoki grad grofice Herberstein-ove, ki stoji nad mestom. Ondu vidimo lepe vitežke sobe, stare podobe, nekdanje hišne oprave itd. Iz grada je krasen razgled po vsem mestu, preko velikega Dravskega polja in daleč tja v Haloze in Slovenske gorice. Grad v tej podobi, kakor je zdaj, stoji od 1656. leta.
Sestavil A rito n Po reger, podnčitelj.
  -------------------
Šolska naznanila.
I.	Krajni šolski svet.
a) Predsednik: Andrej Brenčič, veleposestnik itd. v Novi vasi.
b) Zastopnik učiteljstva: Karol Schweigl, nadučitelj.
c) Krajni šolski nadzornik: Luka Kunstek, gimnaz. prof. v Ptuju.
d) Zastopnik cerkveni: O. Benko Hrtiš, minorit, gvardijan in župnik
e)
O
Ivan Belšak, posestnik v Vičavi.
Ivan Brus, kmet v Podvincih.
Jurij Horvat, kmet v Mestnem vrhu. Janez Kolarič, posestnik v Budini. Blaž Horvat, kmet v Spuhlji Jožef Zorko, želar v Kicarji
v Ptuju.
II. Učiteljstvo.
«) Učitelji narodne šole:
1.	Karol Schweigl, nadučitelj je učil		v II.	razredu A. 2.			šolsko leto	
2.	Ivan Kaukler, učitelj „	>9	„IV.		5. 6.	in	7. „	yy
3.	Anton Poreger, podučitelj „	yy	„ II		B.	3.	yy	v
4.	Vinko Vauda. „ „	yy	„ III	»		4.	yy	yy
5.	Franc Zopf, „ „	H	„ II.	yy	a.	2.	yy	yy
6.	Karol Zupančič „ „	yy	„ L	ty		1.	ty	yy
in telovadbo v XI. razredu A.
b)	Učitelji veronauka:
1. O. Bonaventura Ciček, prokurator in kaplan je učil v II. razredu
A. a. B.
2. O. Stanislav Prus, cooperator in kaplan je učil v 1. 3. in 4 razredu.
c)	Učiteljica za ženska ročna dela:
Hermina Omulec je učila razun I. v vseh razredih.
III. Iz šolskega dnevnika.
Šolsko leto se je pričelo 4. novembra 1885 s slovesno sveto mašo. — Po leti je hodila šolska mladina 2krat na teden k sv-maši in sicer vsak torek in soboto.
5.	maja 1886 je bil prosti pomladanski dan. 26. junija t. 1. je bilo slovesno prvo sv. obhajilo za vse tri oddelke 11. razreda. Cč. gg. kateketa sta po obhajilu razdelila tem učencem lepe podobe v spomin. Dne 1Ü. novembra v imedan Nj. Veličanstva, naše presvitle cesarice Elizabete in dne 18. avgusta, na rojstni dan Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa 1. vde-ležila se je šolska mladina z učitelji slovesne sv. maše.
30. dan avgusta se je vršila javna skušnja iz veronauka v navzočnosti visokočastitega gospoda inf. prošta Matija Modrinjaka v cerkvi sv. Petra in Pavla za vse razrede. Začetkom šolskega leta se je g. podučitelj Franc Ferlinc preselil v Šmarje na ta mošnjo šolo. Na njegovo mesto ja prišel g. Karol Zupančič.
Med minulim šolskim letom je krajni šolski nadzornik gosp. prof. Kunstek večkrat posamezne razrede obiskal: gosp. Janez Ranner, c. kr. okrajni šolski nadzornik pa je od 1. do 27. junija nadzoroval vse razrede in oddelke. Šolsko leto se je s sv. mašo, javno skušnjo in razdelitvijo šolskih naznanil in poročil končalo dne 14. septembra 1886. Največi dobrotnik šole je krajni šolski svet, ki vsako leto žrtvuje veliko svoto za nakup potrebnih knjig za uboge, ter je letos tudi založil to šolsko poročilo.
A. P
———
Pregled učencev in učenk.
Zvezdica * naznanja imena izvrstnih učencev in učenk.
I.	razred.
Bel' Avguštin iz Vičavo.
*Bolcar Frane iz Spuhlje.
Bolcar Jurij iz Spuhlje.
«Brenčič _Miha iz Žabjeka. Brunčič Simon iz Siiulilje.
Cvetko Franc iz Spuhlje.
Ceh Alojzij iz Nove vasi. Grandošek Jakob iz Nove vasi. Gregorec Franc iz Nove vasi. ♦Gregorič Milan iz Ptuja.
Gruber Martin iz Orešja.
*Haller Franc iz Ptuja.
Hauieršek Franc iz Podvine. Hameršek Jurij iz Podvine. Hontek Miha iz Podvine.
Hočevar Franc iz Rogoznice. *Hojnik Jožef iz Kicaija.
Horvat Matija iz Rabeljčje vasi. Horvat Rudolf iz Mestnega vrha. Kokol Anton iz Spuhlje. ■^Kovačič Franc iz Krčovine. Kranjc Franc iz Grajene.
*Kranjc Jakob iz Krčovine. Kuhar Jakob iz Rogoznice. Kuhar Miha iz Grajene.
Arnečič Marija iz Podvine.
Arnuž Marija iz Mestnega vrha. Barin Pavlina iz Krčovine.
Brraež Antonija iz Nove vasi. Brinež Ana iz Podvine.
«Brmež Liza iz Žabjeka.
Bezjak Maijeta iz Spuhlje.
Bezjak Terezija iz Budine. ♦Bombeb Cecilija iz Spuhlje. Brauner Antonija iz Ptuja. Brumen Terezija iz Žabjeka.
Cizerl Marija iz Kicarja.
Čeh Noža iz Podvine.
Dokl Rozalija iz Podvine.
Erbus Antonija iz Mestnega vrha. ♦Erjavec Liza iz Krčovine.
Golob Ana iz Kicarja.
Golob Marija iz Spuhlje.
Jelen Ana iz Štukov,
Job Ana iz Spuhlje.
Jurhman Barbara iz Spuhlje. Herman Liza iz Krčovine. Hochegger Marija iz Nove vasi. Horvat Jera iz Grajene.
Horvat Neža iz Nove vasi.
Hudžar Katra iz Spuhlje.
Kacjanič Matilda iz Budine.
Učenci.
Kuhar Rudolf iz Brstja.
Lah Rudolf iz Krčovine. ♦Langerholc Božidar iz Ptuja. Lešnik Jurij iz Spuhlje.
Lipko Miha iz Rogoznice.
Mozner Ignacij iz Nove vasi. Novak Franc iz Vičave.
Picerko Franc iz Spuhlje.
Ribič Franc iz Mestnega vrha.
Rus Jakob iz Mestnega vrha. Samperl Janez iz Spuhlje.
Simonič Franc iz Brstja.
Sluga Anton iz Žabjeka.
♦Stalzer Alojzij iz Orešja.
*Struc Lukež iz Nove vasi. Svenšek Anton iz Mestnega vrha. Terbuc Alojzij iz Spuhlje.
Vršič Janez iz Podvine.
Vrtič Simon iz Spuhlje.
Vrtnik Jaköb iz Rogoznice. Vilčnik Jožef iz Grajene.
Vauda Janez iz Rabeljčje vasi. Zavec Janez iz Budine.
Žvarc Janez iz Štukov.
Učenk e.
Kekec Rozalija iz Podvine-Kolarič Marija iz Rogoznice. Korpar Ivana iz Spuhlje Kostanjevec Jožefa iz Novo vasi. 'Kostanjevec Julijana iz Spuhlje. Kovačič Cecilija iz Mestnega vrha. Krajnc Ana iz Nove vasi.
Kranjc Antonija izvMestnega vrha. Kranjc Rozalija iz Stukov.
Kranjc Rozalija iz Velovlaka.
Lelek Neža iz Kicaija.
Lenart Ivana iz Velovlaka.
Lesjak Antonija iz Kicarja. ♦Macun Marija iz Spuhlje.
Majcen Marija iz Podvine.
Markež Antonija iz Kicarja. Markež Marija iz Kicarja.
Markovič Marija iz Spuhlje. *MiheIič Liza iz Krčovine.
Murko Terezija iz Mestnega vrha. Petek Jožefa iz Vičave.
Petrovič Marija iz Orešja.
Petrovič Marija iz Placarja. Popušek Ivana iz Podvine.
Pukšič Antonija iz Spuhlje.
*Rakuš Terezija iz Budine.
Sauer Neža iz Nove vasi.
Sever Marjeta iz Nove vasi.
Šegula Terezija iz Mestnega vrha. Schönwetter Ana iz Stukov.
Sluga Liza iz Žabjeka.
Svenšek Antonija iz Mestnega vrha. 'Trdina Pavla iz Ptuja.
Toplak Ana iz Kicarja.
Toplak Marija iz Kicarja.
•Toplak Marija iz Stukov.
Valič Terezija iz Spuhlje.
Vele Ana iz Podvine.
Vrtič Rozalija iz Spuhlje.
Vinšak Ana iz Mestnega vrha. Vogrin Marjeta iz Podvine. Vrečar Terezija iz Krčovine. Zelenik Antonija st. iz Spuhlje. »Zelenik Antonija ml. iz Spuhlje. Zelenko Julija iz Mestnega vrha. Zelenko Marija iz Žabjeka. Žajdela Ivana iz Grajene.
Žitnik Marjeta iz Budine.
II.	razred, a,. (2. šolsko leto.)
Uč
Arnuž Avgust iz Vičave.
Arnuž Ignacij iz Žabjeka.
Baurakirher Marko iz Placarja.
*Belšak Martin iz Krčovine.
*Bezjak Konrad iz Grajene.
Bolcar Tomaž iz Brestja.
*Brauner Miroslav iz Ptuja.
Ceh Jakob iz Spuhlje.
('ieh Martin iz Podvine.
Čuš Jurij iz Kicarja.
Galovič Viktor iz Budine.
Golob Janez iz Kicarja.
Golob Franc iz Podvine.
»Hanžič Martin iz Ptuja.
*Hentek Prane iz Podvine.
«Hoser Miroslav iz Kicarja.
Horvat Anton iz Mestnega vrha. Horvat Janez iz Spuhlje.
*Kolarič Alojzij iz Budine,
n ci.
Kolarič Martin iz Spuhlje.
Kukovec Anton iz Mestnega vrha. »Kramberger Jakob iz Mestnega vrha. Lešnik Janez iz Spuhlje.
»Majer Anton iz Krčovine.
Osojnik Anton iz Žabjeka.
Pečar Ožbalt iz Mestnega vrha. Petrovič Valentin iz Nove vasi.
Rojko Ivan iz Orešja.
Rujs Jakob iz Grajene.
Senčar Simon iz Podvine.
Toplak Franc iz Podvine.
*Voda Ignacij iz Podvine.
‘•Vrabl Franc iz Mestnega vrha. »Vojsk Franc iz Nove vasi.
»Zamuda Franc iz Podvine.
Zelenko Franc iz Kicarja.
Zelenko Janez iz Žabjeka.
Arnuž Apolonija iz Kicarja.
"Anžel Marija iz Žabjeka.
Bezjak Ana iz Kicarja.
Helšak Marija iz Spuhlje.
Bombek Marija iz Budine.
*Brumen Marija iz Ptuja.
«Cajnkar Jakobina iz Krčovine. Ciglar Jera iz Kicarja.
Damiš Marija iz Nove vasi.
Filipič Liza iz Podvine.
^Forstnerič Genovefa iz Spuhlje. *Gašparič Marjeta iz Mestnega vrha. »Grabar Jera iz Mestnega vrha. Gruber Marija iz Orešja.
»Gomilšak Ana iz Krčovine. Jurančič Liza iz Orešja.
»Jurič Julijana iz Kicarja.
Klinar Antonija iz Graiene. ^Kostanjevec Ivana iz Žabjeka. Kuhar Marija iz Rogoznice.
»Krajnc Julijana iz Krčovine.
Krajnc Tereza iz Žabjeka.
Lovrenčič Genovefa iz Drstela.
Učenke.
Lacko Ivana iz Žabjeka.
Liber Ana iz Spuhlje.
Mežnar Barbara iz Nove vasi. Mlakar Marija iz Kicarja. »Miheljak Marija iz Mestnega vrha »Petrovič Antonija iz Pacinja. Pfeifer Tereza iz Rogoznice.
Pipek Ana iz Krčovine.
Podgoršek Ana iz Mestnega vrha. Pavko Marija iz Rogoznice.
Repič Marija iz Kicarja.
Ribič Tereza iz Grajene.
Rns Jera iz Mestnega vrha.
Saler Marjeta iz Rogoznice.
•Sever Neža iz Rogoznice. *Šabeder Marija iz Kicarja.
Toplak Marija iz Rogoznice. Toplak Liza iz Spuhlje.
Vela Marija iz Krčovine Visenjak Marija iz Podvine.
*Vojsk Marija iz Mestnega vrha. Zelenko Marija iz Kicarja. Zupančič Ivana iz Rabeljčje vasi.
ll.	razred. A. (2. šolsko leto.) Učenci.
*Bezjak Ferdinand iz Velovlaka. Cizerl Alojzij iz Velovlaka.
Cvetko Franc iz Spuhlje,
*Ferk Jožef iz Mestnega vrha. *Golob Jožef iz Spuhlje. Hameršak Jožef iz Podvine. Horvat Alojzij iz Budine.
*Horvat Anton iz Podvine. Horvat Janez iz Mestnega vrha. Klančič Lovro iz Nove vasi. Korpar Franc iz Spuhlje. Kostanjevec Ludovik iz Spuhlje. Kosenburger Janez iz Budine. Kranjc Konrad iz Mestnega vrha. Kuhar Franc iz Brstja.
Kuhar Simon iz Brstja.
Letonja Peter iz Kicarja.
Libar Janez iz Placarja.
Ljubeč Jožef iz Spuhlje.
Macun Franc iz Spuhlje.
*Macun Jurij iz Spuhlje.
*Majerič Jakob iz Podvine.
Meglič Simon iz Spuhlje.
Mihoric Julij iz Mestnega vrha.
Pavko Anton iz Rabeljčje vasi.
Petek Anton iz Vičave.
Petrovič Martin iz Krčovine.
*PihIar Anton iz Velovlaka.
*Rakus Rudolf iz Budine.
Rašl Franc iz Rabeljčje vasi.
Reberšak Konrad iz Nove vasi.
Rujs Alojzij iz Mestnega vrha.
Sever Alojzij iz Nove vasi.
Simonič Alojzij iz Brstja.
Strelec Jakob iz Spuhlje.
Schönwetter Franc iz Mestnega vrha. Tekmec Stefan iz Budine.
Toplak Franc iz Mestnega vrha. Toplak Jakob iz Podvine.
Vedrač Alojzij iz Grajene.
Voglar Jožef iz Mestnega vrha. *Zagoršek Franc iz Spuhlje.
Zelenko Franc iz Žabjeka.
Zupančič Jakob iz Štilkov.
Alt Marija iz Kicarja.
Arnuž Amalija iz Mestnega vrha. Arnuž Urša iz Podvine.
Bric Antonija iz Bogoznice.
Brmež Alojzija iz Nove vasi *Brmež Urša iz Podvine.
Cvetko Marija iz Podvine.
Ceh Marija iz Nove vasi.
Ceh Neža iz Podvine.
Crnezl Antonija iz Placarja. Dominko Marija iz Kicarja.
Erbus Marija iz Mestnega vrha. *Faleš Marija iz Spuhlje.
Flor Marija iz Podvine.
Golob Marija iz Spuhlje.
Gorčonko Marjeta iz Spuhlje. Grandošek Marija st. iz Podvine. Grandošek Marija ml. iz Kicarja. Gregorec Marija iz Kicarja. Hameršak Kata iz Podvine-Horvat Marija iz Mestnega vrha. Jesih Terezija iz Mestnega vrha. *Kokol Neža iz Spuhlje.
Kolar Marija iz Mestnega vrha. Kolarič Otilija iz Žabjeka. *Kostanjevec Neža iz Spuhlje. Kranjc Terezija iz Rabeljčje vasi. Kranjc Marija iz Mestnega vrha.
Učenke.
*Kukovič Marija iz Mestnega vrha. Lah Marija iz Podvine.
Lah Otilija iz Krčovine.
Lešnik Ivana iz Spuhlje.
Lorenčič Katarina iz Mestnega vrha. *Murko Alojzija iz Mestnega vrha. Nezman Marija iz Mestnega vrha. Petek Marija iz Podvine.
Petrovič Marija iz Kicarja.
Petrovič Terezija st. iz Podvine. Petrovič Terezija ml. iz Placarja. Pevec Terezija (z Rabeljčje vasi. Primožič Ivana iz Budine.
Ribič Antonija iz Grajene.
Simonič Marija iz Bmja.
Simonič Rozalija iz Štukov.
Svenšek Marjeta iz Mestnega vrha. Šegula Jožefa iz Spuhlje.
*Segula Urša iz Spuhlje.
Šiimenjak Marija iz Kicarja.
Toplak Marija iz Kicarja.
Vaupotič Terezija iz Mestnega vrha. Vilčnik Terezija iz Kicarja.
*Voda Jera iz Mestnega vrha.
Vogrin Neža iz Podvine.
Vrtič Urša iz Budine.
Weissbacher Marjeta iz Kicarja. Zagoršek Antonija iz Mestnega vrha.
II.
Alt Ignacij iz Kicarja. Arnuž Jakob iz Krčovine.
razred, (3. šolsko leto.) Učenci.
Arnuž Jernej iz Velovlaka. Belšak Andrej iz Spuhlje.
Ber Franc iz Vičave!
Bratec Franc iz Velovlaka.
Brenčič Jakob iz Žabjeka.
»Brmež Franc iz Pacinja.
Brmež Tomaž iz Pacinja.
Brumen Ožbalt iz Žabjeka.
Čeh Jakob iz Nove vasi.
Damiš Janez iz Rogoznice.
»Gnivšek Alojzij iz Jipuhlje.
Grebenc Ignacij iz Stukov.
»Gregorič Alojzij iz Ptuja.
Herko Alojzij iz Žabjeka.
Holz Franc iz Placarja.
Kolarič Jurij iz Spuhlje.
Kolarič Anton iz Žabjeka.
Kostanjevec Janez iz Žabjeka. Kramberger Martin iz Mostnega vrlia. Kropf Martin iz Budine.
Kuhar Janez iz Brstja.
Lendar Anton iz Orešja.
Letonja Tomaž iz Kicarja.
Majcen Anton iz Kicarja.
■'Majerič Anton iz Nove vasi.
Uč
Arnnž Antonija iz Žabjeka.
Arnuž Terezija iz Žabjeka.
Bezjak Cecilija iz Grajene.
Bezjak Elizabeta iz Spuhlje.
Bombok Neža iz Budine.
*Brauner Miroslava iz Ptuja.
»Brenčič Marija iz Nove vasi.
Breznik Jera iz Podvine.
»Cene Julijana iz Rogoznice.
Cvetko Marija iz Brstja.
Čeh Jera iz Podvine.
Čeh Neža iz Podvine.
Čmezl Liza iz Placarja.
Farič Ivana iz Kicarja.
Ficijan Katarina iz Velovlaka. *Gasparič Katarina iz Kicarja.
Golob Ivana iz Rogoznice.
Gorčenko Marija iz Spuhlje.
Iiaineršak Marija ml. iz Podvine, Ilameršak Marija st. iz Podvine, Horvat Marjeta iz Nove vasi.
Horvat Marija iz Spnhlje.
Jurančič Barbara iz Orešja.
Jurhman Marija iz Spuhlje.
Kekec Jera iz Podvine.
Kolarič Liza iz Mestnega vrha. Kolarič Marija ml iz Spuhlje.
Kolarič Marija st. iz Žabjeka. Kostanjevec Marjeta iz Žabjeka. Kostanjevec Marija iz Spuhlje. Kostanjevec Ivana iz Spuhlje.
Kranjc Apolonija iz Nove vasi.
Kranjc Marija iz Rabeljčje vasi. »Kramberger Katarina iz Rogoznice.
Malger Ferdinand iz Kicarja. »Miheljak Franc iz Mestnega vrha. Mlakar Janez iz Rogoznice.
Osojnik Jožef iz Kicarja.
Petek Jurij 'n Grajene.
Petrovič Jane*/, iz Spuhlje.
Petrovič Jožef iz Placarja.
*Pihlar Jožef ml. iz Žabjeka.
Pihlar Jožef st. iz Velovlaka.
*Ploj Otmar iz Ptuja.
Potrč Jožef iz Stukov.
Potočnik Franc iz Grajene.
Rojko Franc iz Grajene.
Iiujs Franc iz Grajene.
Schwarz Janez iz Nove vasi. Selmajar Jurij iz Vičave.
Svenšak Franc iz Mestnega vrha. *Toplak Martin iz Vičave.
*Toplak Miha iz Kicarja. Vedernjak Jožef iz Pacinja.
Vinšak Karol iz Mestnega vrha. Voglar Janez iz Mestnega vrha. Vršič Janez iz Grajene.
n k e.
»Kranjčič Roza iz Spuhlje.
Križanec Ivana iz Budine.
Kuhar Marija iz Brstja.
Lacko Terezija iz Žabjeka.
Lesjak Ivana iz Spuhlje.
Lipko Ana iz Rogoznice.
Ljubeč Jera iz Budine.
»Majerič Roza iz Podvine.
Malek Terezija iz Orešja.
Mežnar Marija iz Nove vasi.
Mohorič Antonija iz Mestnega vrha. Osojnik Marija iz Žabjeka.
»Padar Marija iz Nove vasi.
Pavko Alojzija iz Rogoznice.
Petek Otilija iz Vičave.
Pevec Marija iz Rogoznice.
Plajnsak Ivana iz Stukov.
Pscheid Terezija iz Grajene.
»Rakuš Liza iz Budine.
Ribič Marija iz Grajene.
Šabedar Antonija iz Kicarja. *Samperl Liza iz Spuhlje.
Toplak Antonija iz Mestnega vrha. *Toplak Marija iz Spuhlje.
Vaupotič Juiijaua iz Mestnega vrha, Vidovič Roza iz Spuhlje.
Vogrin Marija iz Podvine.
*Veršič Ivana iz Kicarja.
Zagoršek Otilija iz Kicarja.
Zelenko Alojzija iz Kicarja. Zimerman Ivana iz Spuhlje.
Zorec Marija iz Grajene.
Žajdela Terezija iz Grajene.
III.	razred.
Uč
Arnuž Franc iz Kicarja.
*Arnuž Valentin iz Vičave.
Arnnga Janez iz Mestnega vrha.
Belšak Martin iz Spuhlje.
Brunčič Alojzij iz Spuhlje.
Cvetko Anton' iz Spuhlje.
Ceh Jožof iz Spuhl je.
Cetarič Alojzij iz Budine.
Čuš Tomaž iz Podvine.
*DokI Franc iz Nove vasi.
Esih Alojzij i/. Mestnega vrha. ®Forštnarič Simon iz Spuhlje.
Golob Alojzij iz Podvine.
Grabar Jožef iz Mestnega vrha.
Grubar Ignacij iz Orešja.
Jančič Jakob iz Nove vasi.
Jug Martin iz Rogoznice^
Kajzersberger Anton iz Štukov. Kajzersberger Franc iz Orešja.
Klančič Franc iz Nove vasi.
Kokol Jurij iz Grajene.
Kolarič Franc iz Spuhlje.
Kostanjevec Alojzij iz Žabjeka.
Kranjc Anton iz Grajene.
Kranjc Rudolf iz Nove vasi.
Kuhar Ignacij iz Rogoznice. ^Langerholc Janez iz Ptuja.
Uče
Anžel Marija iz Žabjeka.
Bezjak Marija iz Spuhlje.
Bolcer Katarina iz Brstja.
Bolcer Roza iz Brstja.
Bračič Marija iz Ptuja.
*Brenčič Antonija iz Nove vasi.
*Brmež Terezija iž Nove vasi.
Brus Cecilija iz Podvine.
Erbus Terezija iz Mestnega vrha.
Ficjan Liza iz Velovlaka.
Golob Marija iz Rogoznice.
Horvat Antonija iz Mestnega vrha. Horvat Tereza iz Kicarja.
Kokol Liza iz Grajene.
Kranjc Marija iz Kicarja.
Lešnik Marija iz Spuhlje.
Lubec Liza iz Spuhlje.
Mlakar Liza iz Kicarja.
Murko Alojzija iz Orešja.
IV.	razred. (5.
Uče
Arnuž Alojzij iz Podvine.
*Bezjak Jakob iz Kicarja.
Čeh Jožef iz Kicarja.
Erjavec Martin iz Krčovine.
*Gašparič Viktor iz Janževcev.
Grabar Alojzij iz Podvine.
en ei.
Liber Blaž iz Spuhlje.
Lesjak Anton iz Spuhlje.
Lubec Janez iz Podvine.
. Macun Jožef iz Spuhlje.
Malek Alojzij iz Mestnega vrha. Matjašič Jurij iz Brstja.
Matjašič Rudoj iz Brstja.
Murko Janez iz Mestnega vrha.
Pal Matija iz Ptuja.
Petek Jožef iz Podvine.
*Petrovič Anton iz Žabjeka. ^Petrovič Janez iz Nove vasi. Rojko Avgust iz Vičave.
Rus Simon iz Mestnega vrha. Selmajar Anton iz Vičave.
Senčar Jožef iz Podvine.
Šegula Martin iz Nove vasi. Širovnik Friderik iz Nove vasi. Toplak Janez iz Spuhlje.
Valič Jakob iz Spuhlje.
Vele Martin iz Podvine.
Visenjak Janez iz Podvine.
Vogrin Franc iz Podvine.
Vojsk Janez iz Podvine.
Vrečar Jakob iz Krčovine.
Železnik Franc iz Mestnega vrha.
n k e.
Novak Roza iz Mestnega vrha, Petrovič Ana iz Orešja.
Petrovič Matilda iz .Pacinja. Plajnšek Marija iz Stukov.
Pukšič Marija iz Spuhlje.
Ribic Marija iz Rabeljčje vasi.
Rus Marija iz Mestnega vrha. *Sever Marija iz Rogoznice. Svenšak Jožefa iz Mestnega vrha. *Segula Roza iz Spuhlje.
Šumenjak Alojzija iz Rogoznice. Toplak Neža iz Podvine.
Vaupotič Matilda iz Mestnega vrha. *Vrabl Roza iz Mestnega vrha. Vršič Marjeta iz Spuhlje.
Vrtič Urša iz Spuhlje.
Tuš Terezija iz Podvine.
Zelenik Marija iz Spuhlje.
6. in 7. šolsko leto.) n c i.
Grandošek Josef iz Rogoznice. Gregorec Jožef iz Rogoznice. *Haller Ivan iz Brega.
Kekec Franc iz Podvine. *Kolarič Anton iz Kicarja. Kolarič Janez iz Krčovine.
Kos Janoz iz Kaniže.
Kranje Frane iz Mestnega vrha. Lacko Janez iz Budine.
Lah Leopold iz Krčovine.
Ogrizek Franc iz Hajdina. *Oswald Franc iz Rabelčjo vasi. Potrč Franc iz Stnkov.
Kižnar Janez iz Kicarja.
Simonič Ignacij iz Brstja.
Dolinšek Marija iz Grajene.
Esih Ana iz Mestnega vrha. Galobič Marija iz Nove vasi. Haller Ana iz Brega.
*Haller Ivana iz Brega.
Horvat Marija iz Mestnega vrha. Janšič Alojzija iz Rabeljčje vasi. Klančič Maria iz Nove vasi. Klinar Terezija iz Grajene. Kostanjevec Ivana iz Spuhlje. Kuhar Marija iz Grajene.
Lasič Neža iz Brstja.
Letonja Barbara iz Žabjeka.
«Svenšek Anton iz Mestnega vrha. *Stalzer Karol iz Orešja.
Toplak Anton iz Kicarja.
Trofenik Tomaž iz Velovlaka. Vesenjak Simon iz Spuhlje.
Vindiš Anton iz Grajene.
Zelenik Alojzij iz Stnkov.
Zelenik Franc iz Spuhlje.
Učenke.
Ljubeč Marija iz Budine.
Majarič Neža iz Nove vasi.
Malek Marija iz Mestnega vrha. *Petek Klara iz Vičave.
Petrovič Marija iz Spuhlje. Potočnik Marija iz Rogoznice. Sluga Ivana iz Nove vasi. Šamperl Terezija iz Spuhlje. Šegula Ana iz Spuhlje.
Vertič Neža iz Spuhlje.
Vilčnik iz Mestnega vrha.
Zelenko Lonka iz Mostnega vrha.
Pregled šolske mladine.
Razred	Vstopil« jih je			Ostalo jih je		
	dečkov	deklic	skupaj	dečkov	deklic	skupaj
I.	57	81	138	48	74	122
11. a.	37	46	83	37	46	83
II. A.	44	57	101	44	56	100
II. B.	51	68	119	50	67	117
III.	54	42	96	53	3V -v	90
IV.	29	25	54		,	47
Skupaj...	272	319	591	260	299 ’ " j	' 559
*
Določba o začetku prihodnjega šolskega leta.
1. Začetek prihodnjega šolskega leta bo 3. novembra t. 1.
2. Vpisovanje novincev bo 3. in 4. novembra v šoli.
3. V šolo morajo priti vsled obstoječih postav vsi za šolo ugodni otroci, to je vsi, ki so stari že 6 let in taki, ki še ni zvršili 14. leta ali taki, ki še postavi niso zadostili.
V	okolici Ptujski, 1. septembra 1886.
Vodstvo.