Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 12. junija 2020 Letnik LXXIII  št. 46  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Slovenija  Kako boste vnočevali turistične bone  Stran 3 Podravje Ormož  Pri obnovi miklavške dvorane se zapleta  Stran 8 Podjetništvo Gorišnica  Kaj bo z vaško trgovinico in lokalom v Muretincih  Stran 9 Ljudje in dogodki Jurovski Dol  28 let po atentatu na Ivana Krambergerja  Strani 20 in 21 Gospodarstvo Slovenija  Kje bo najverjetneje nova sežigalnica  Stran 5 SPORED Mojmir Sepe Poklon očetu slovenske popevke in šansona Janja Ulaga Zasvojena z mikrofonom Vedno tvoja Stran s stereotipi! Od 12. 6. do 18. 6. 2020 TV-spored 11. JUNIJ 2020 ŠT. 24 Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Podravje Terme Ptuj v ponedeljek odpirajo vrata, a ne v celoti Hkrati bo lahko v vodi največ 300 kopalcev Terme Ptuj v ponedeljek po treh mesecih odpirajo vrata. »Na ponovno odprtje destinacije smo odlično pripravljeni, veselimo se prvih gostov in obiskovalcev,« poudarja direktorica Milena Mojzeš. Za zdaj celotnega kompleksa še ne bodo odprli. Zaprti ostajajo restavracija Zila, notranji Termalni park s savnami in savne v hotelu. Toboganski del vodnega parka bodo predvidoma odprli 20. junija, odvisno tudi od vremena. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje  18 milijonov evrov za sanacije plazov kot kaplja v morje  Stran 3 Gospodarstvo Ptuj  Po 30 letih zaprli Sladki butik  Stran 2 8 Aktualno  250 ton zavržene slovenske solate, slabo kaže tudi krompirju  Stran 2 Spodnje Podravje  Županski poker okrog regijskega vodovoda  Strani 6, 7 in 8 Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 Mihovcev v Veliki Nedelji. »Letos gre vse navzkriž, čista zmešnjava brez vsake logike, mi pa tu vmes,« pravi Milan Krabonja. »Kar je osta- lo, smo zavrgli, zdaj gremo dalje, ni smisla tarnati. Pri nas sadimo sola- to nekje na 14 dni, in sicer na 3.000 kvadratnih metrih. Upam, da se bo situacija umirila in normalizirala, a zdi se, da ni nič več 'ziher'. Pri- hodka od šol in gostiln zdaj ni bilo nobenega, ljudje so pokupili vse solatne sadike in imajo solato zdaj na svojih vrtovih, trgovina pa, saj veste, kakšni so trgovci: v paketu kupijo več vrst uvožene zelenjave, izsilijo se nižje cene, mi pa naj jim potem konkuriramo s svojimi pro- izvodnimi stroški. Ne moremo …« petek  12. junija 20202 Aktualno Z vseh koncev Slovenije prihaja- jo vesti o zavrženi solati, ki je kme- tje niso mogli prodati, zato so jo bili prisiljeni podmulčiti ali podora- ti. Po besedah Roberta Tomazina, direktor trženja Kmetijske zadruge Krka, naj bi bilo viškov solate za okrog 250 ton, od tega samo na Dolenjskem in v Posavju najmanj 100 ton, kar za Dolenjce in Posav- ce pomeni okrog 100.000 evrov izgube. Eden od razlogov za viške je po njegovem mnenju zmanjšano povpraševanje, saj so ljudje med epidemijo manj hodili v trgovino, v Mercatorju pa na to odgovarjajo, da glavni razlog tiči v tem, da veliki odjemalci v tem času niso delali. Trgovci v času sezone ne bi smeli uvažati zelenjave »Letošnje razmere so zaradi covida-19 seveda izjemne, ampak v bistvu se v zelenjadarstvu sreču- jejo z enimi in istimi težavami. Že leta se ve, kdaj in koliko v Sloveniji v povprečju pridelamo katere zele- njave, namenjene za prodajo. Na to opozarjamo tudi veletrgovce, a je vse bob ob steno, saj zelenjavo še naprej uvažajo, in to ne oziraje se na domačo sezonsko. Dobro bi bilo, da bi tudi oni začeli sodelo- vati v tej verigi in bi v času sezone domače zelenjave ustavili oziroma zmanjšali uvoz tuje, da bi lahko slo- venski pridelovalci svoje pridelke v prvi vrsti prodali, v drugi pa prodali po normalni ceni,« je povedala Va- lerija Kodrič Majcen, vodja polje- delske in vrtnarske proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Ptuj. Brez potrebne podpore trgovcev Na to opozarja tudi Martina Šlamberger, ki na svoji kmetiji v Zrkovcih pri Mariboru pridela veli- ko zelenjave, tudi solate. »Ker smo pohiteli z zgodnjo solato, smo je na srečo večino uspeli pravočasno prodati, sicer bi se znašli v podob- nih stiskah kot ostali kmetje. Tudi sami smo je morali nekaj uničiti, a ne veliko. Težave v zelenjadarstvu se pravzaprav že dolgo ponavljajo, saj nas trgovina ne podpira, kot bi nas morala. Pa nismo tu najpo- membnejši pridelovalci, najpo- membnejši je potrošnik, za katere- ga vsi delamo. Ta pa si zasluži sve- žo, ravnokar pobrano zelenjavo, ki ni bila pripeljana od nevemkod, ki ni bila skladiščena, in to bi morali doumeti tudi trgovci. Seveda pa ima domača zelenjava tudi svojo ceno. Stroški proizvodnje so pri nas višji kot v Srbiji, Makedoniji, Španiji, pridelava zgodnje zele- njave v naših klimatskih razmerah zahteva več nege in zaščite, med- tem ko so v istem času marsikje že poletne temperature in je zato pridelava lažja in cenejša.« Nič ni več »ziher« Pet ton solate, kar predstavlja polovico prve »runde«, pa so mo- rali zavreči na kmetiji Krabonja iz Podravje  Zmeda na slovenskem trgu z viški zelenjave letos še posebej vidna 250 ton zavržene slovenske solate, slabo kaže tudi krompirju Pomanjkanje skupnega načrtovanja med partnerji znotraj zelenjavne verige je med epidemijo novega koronavirusa doseglo svoj vrhunec; glavne žrtve v vrtincu spremenjenih tržnih razmer in vedenjskih navad potrošnikov v času karantene so, kot kaže, postali pridelovalci solate. Najprej je je bilo premalo, nato preveč; ker je niso mogli prodati, je končala pod rezili plugov. Foto: ČG Kjer je niso mogli prodati, so bili slovenski kmetje prisiljeni zavreči okrog 250 ton solate. Težave pričakovane še s prodajo mladega krompirja in zelja »Znašli smo se v povsem zmedeni situaciji, ko so pridelovalci solate povečali svoje kapacitete v pričakovanju večjega povpraševanja, trgovine pa so se hkrati iz najbrž istega razloga založile z večjimi količinami iz tujine. In temu so sledili taki viški, ki so se najbolj pokazali pri solati, a so prisotni tudi pri drugi zelenjavi. Zdaj namreč kaže, da bodo težave tudi s prodajo mladega krompirja in zelja; za slednjega primorskim pridelovalcem, če sploh najdejo kupca, že ponujajo obupno nizke odkupne cene,« pravi Valerija Kodrič Majcen, vodja poljedelske in vrtnarske proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Ptuj. Foto:ČG Čeprav v slaščičarstvu nikoli niso cvetele rožice, delo ni lahko, še težje pa se je bilo obdržati v krizi, v kateri ljudem primanjkuje za osnovno preživetje, kaj šele, da bi si lahko kupili sladko, jim je v prejšnjih letih še nekako uspelo obdržati barko nad vodo. V zadnjem času pa so bile teža- ve vse večje, piko na „i“ pa je pos- tavil koronavirus, ko se je ustavilo življenje in ko ni bilo več dogod- kov, na katerih so torte in druge slaščice nepogrešljive. Začetek prvih težav sicer datira v krizno leto 2008; poslovanje sla- ščičarne pa je nato dodatno priza- de(va)la vsaka večja investicija, za katero se je odločilo mesto. Ljudje niso več tako pogosto prihajali v mesto kot nekoč, saj so lahko na njegovem obrobju dobili tisto, kar so iskali. Slaščice pač niso bile tisti magnet, zaradi katerega bi obiskovalci drli v mesto, četudi je bila vrhunska kakovost vedno prvo vodilo Sladkega butika. Nji- hova glavna specialnost so bile rahle smetanove kreme, osnova torte pa še vedno biskvit. Za lep in reprezentančni videz pa so pos- krbeli s sladkorno prevleko, da so bile torte čim lepše tudi na oko, ne samo odlične po okusu. Zaprtje Sladkega butika, ki je od vsega za- četka imel nespremenjen naslov na Vinarskem trgu 2, je žalostno odjeknilo. Še najbolj so žalostne štiri bivše zaposlene in cela druži- na Štumberger. Zgodbe je nepreklicno konec, začeti se bo morala čisto nova, pravi Matjaž Štumberger, ki bo moral tudi sam začeti na novo. Vseskozi se že ukvarja tudi s foto- grafi jo, po duši pa je jadralec. „Sre- di morja sem doma,“ rad poudari. Po osnovnem poklicu je živilski tehnik, ima pa tudi diplomo orga- nizatorja turizma. V vseh dejav- nostih, za katere je izučen, vlada kriza, tudi v gostinstvu in turizmu. Štumbergerjevi niso edini, ki so prenehali z dejavnostjo v Ptuju. Matjažu je žal, da se njihova de- javnost ni uspela ohraniti. »Ukrepi za ublažitev posledic koronavirusa so sicer bili sprejeti, sama realiza- cija pa je bila predolga. Tudi zamik je bil predolg. Namera je sicer bila dobra, a na žalost ne dovolj dobra, vsaj za nas ne, da bi lahko preživeli in nadaljevali dejavnost,“ sklene pogovor Matjaž Štumberger. Ptuj  Po 30 letih zaprli Sladki butik Zadnjo žebljico na krsto je zabil koronavirus Sladki butik, ki ga je zadnja tri leta vodil Matjaž Štumberger in kjer so se obiskovalci mesta lahko sladkali zad- njih 30 let, je 27. maja letos zaprl vrata. 27 let je bil prvi mož te priznane ptujske slaščičarne Branko Štumberger, nakar je lastništvo in vodenje prešlo v roke sina Matjaža, saj so želeli, da slaščičarna ostane v domačih rokah, da se nadaljuje družinska tradicija in nadgrajuje verifi cirano slaščičarsko mojstrstvo. Foto: Črtomir Goznik Sladki butik po trideset letih nepreklicno zapira vrata. Težko je bilo preživeti že krizo leta 2008 Ko je prevzemal vajeti slaščičarstva, se je samozaposlil v svojem podjetju Vibe, d. o. o., da bi le-to lahko kljub vsem težavam uspešno poslovalo. Kot lastnik je dokapitaliziral podjetje, vanj je vložil vse svoje prihranke. „Številke na koncu vedno povedo svoje. Že ob krizi leta 2008 smo se morali posloviti od polovice prometa, ki smo ga pred tem ustvarjali. Leta in leta smo se nato trudili, da smo ponovno začeli rasti. Tudi cen nismo spreminjali, saj Ptuj ne bi prenesel višjih cen, ki bi bile lahko v drugem okolju za 30 do 40 odstotkov višje. Na drugi strani pa so se vsako leto povečevali materialni stroški, dvigovale so se plače. Če tega ne moreš z izdelki uravnovesiti, gre samo na slabše. Že tako slabo situacijo pa so dodatno poslabšale še mestne investicije. Končni udarec je prišel s korono. Pogovarjali smo se sicer o tem, da bi nekdo drug nadaljeval našo dejavnost, vendar si danes, v tej situaciji, nihče ne upa iti v takšno zgodbo. Situacija je kristalno jasna, letošnje leto je praktično izgubljeno. Po bilanci, ki sem jo izdelal, je veliko vprašanje, ali bi letos sploh dosegli polovico lanskega prometa. Odpadle so vse birme, obhajila, večja slavja, kar predstavlja za nas pomemben delež prometa. Trenutno ukrepi sicer že dovoljujejo nekatere dogodke, nemogoče pa bi bilo povrniti ves izgubljeni promet,“ stanje, v katerem so se znašli, opiše Matjaž Štumberger. Foto: Črtomir Goznik Matjaž Štumberger: „Številke so povedale svoje ...“ Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 3 Bon bo možno unovčiti pri ponu- dnikih, ki so imeli dejavnost preno- čišč registrirano pred razglasitvijo epidemije, uporabiti ga bo možno za storitev nastanitve ali nastanitve z zajtrkom. Unovčevanje bonov se bo izvajalo preko informacijske- ga sistema Finančne uprave RS (FURS). Gost (imetnik bona) bo ob prihodu ponudnika seznanil, da bo za opravljeno storitev unovčil bon. Na FURS so poudarili, da bo pora- bljeni znesek dobroimetja na bonih sproti zabeležen in ažuriran. Ponu- dnik bo preko sistema eDavki lahko tudi točno videl, koliko dobroimet- ja še ima gost na bonu. Ob unov- čenju bona bo moral gost izpolniti in podpisati obrazec, predložiti bo moral tudi kopijo osebnega doku- menta ali potnega lista. Če bon do konca leta ne bo unovčen, bo propadel Bone bo možno unovčiti od 19. junija do konca leta. FURS bo zah- tevke ponudnikom predvidoma izplačeval tekoče: za bone, unov- čene med 1. in 15. v mesecu do konca meseca, za bone, unovčene od 16. do konca meseca, pa do 15. dne v naslednjem mesecu. Bone otrok bodo lahko unovčili starši oziroma njihovi zakoniti zastopni- ki, bodo pa tudi prenosljivi v krogu najožjih družinskih članov. Bon bo možno prenesti le enkrat in v ce- lotnem znesku. Zamenjava bonov za gotovino ali drugo dobroimetje ne bo možna, prav tako ga ne bo možno unovčiti v naslednjem letu. Če ga imetnik do konca leta ne bo izkoristil, bo bon propadel. Boni ne bodo obdavčeni in ne bodo vplivali na pravice iz javnih sredstev ali iz- račun dohodnine. Poskusili bodo preprečiti zlorabe Na FURS so pojasnili, da so v okviru priprav na izvajanje zako- nodaje in izdelave informacijskega sistema o turističnih bonih pred- videli tudi situacije, ki bi lahko pri- peljale do zlorab. Poudarili so, da bo vsako unovčenje bona takoj zabeleženo in odšteto od dobroi- metja. Ponudniki bodo imeli omo- gočen vpogled v sistem eDavkov za vsakega gosta in bodo že tudi lahko predhodno preverili znesek dobroimetja ter izvedli rezervacijo na dobroimetju. Ob odjavi se bodo ta sredstva odštela od dobroimet- ja. Nastanitveni obrati bodo lahko podatke v sistem vnašali že v času, ko bo gost pri njih bival, s čimer se bo mogoče izogniti dolgim vr- stam na recepciji in večinoma tudi primerom težav z internetom ali nedelovanjem Fursovega sistema. Zastavilo se je tudi vprašanje, da bi imetnik poskušal unovčiti višji znesek, kot ga bo imel na bonu, ker njegova predhodna potrošnja bona morebiti v sistemu še ne bi bila evidentirana. »Ob pripravi no- vega informacijskega sistema smo takšne morebitne zlorabe predvi- deli. Informacijski sistem eDavki bo sproti ažuriral unovčenje bona. Sistem bo ponudniku omogočil, da bo že ob prihodu gosta (check in) rezerviral sredstva na njegovem bonu, ob odhodu (check out) pa ga bo unovčil,« so navedli na FURS. Minister Počivalšek pričakuje multiplikativni učinek Minister za gospodarstvo Zdrav- ko Počivalšek je povedal, da so turistični boni nov koncept držav- ne pomoči gospodarstvu. »To ni subvencija za to, da preživiš krizno obdobje čakajoč na boljše čase. To je spodbuda, da v krizi delaš, četu- di na manjših obratih.« Minister je prepričan, da se bo koncept turi- stičnih bonov obrestoval. Računa, da bi se zaradi bona v slovenskem turizmu do konca leta obrnilo sko- raj pol milijarde evrov sredstev. Toliko znašata vrednost ukrepa in multiplikativnost njegovih učin- kov. Po ministrovih besedah bodo imeli mnogi turistični ponudniki zaradi bona več dela, kar je tudi končni cilj te podpore. Namestnik generalnega direk- torja FURS Peter Grum poudarja, da turistični boni za Furs predsta- vljajo zahteven projekt. Upravi- čencev do turističnih bonov je 2,05 milijona, od tega bo okoli 1,7 milijo- na polnoletnih oseb prejelo bon v vrednosti 200 evrov, 350.000 upra- vičencev pa je mladoletnih in jim bo zato pripadal bon v višini 50 evrov. petek  12. junija 2020 3Aktualno Podravje  Sanacije plazov preveliko breme za občinske proračune 18 milijonov evrov za sanacije plazov kot kaplja v morje V Sloveniji je plazenje tal zelo pogosto, saj se dogaja na približno eni tretjini ozemlja, sanacija plazov pa je za ob- čine velik proračunski izziv. V Podlehniku so se za pomoč pri sanaciji treh plazov obrnili na drža- vo. Ocenjena vrednost 869.759 evrov je namreč za proračun haloške občine nepredstavljiv znesek. Gre za plazova na cesti Stanošina–Sed- lašek 1 v višini 214.140 evrov ter Stanošina–Sedlašek 2 v višini 103.314 evrov, že štiri leta pa si prizadevajo, da bi s pomočjo države sanirali plaz na cesti Zgornji Leskovec–Spodnje Gruškovje–Podlehnik v oce- njeni višini 552.304 evrov. Skupna ocenjena vrednost sanacije vseh treh plazov znaša torej 869.759 evrov; za primerjavo – proračun Ob- čine Podlehnik obsega 2,3 milijona evrov. A izpostavljeni plazovi niso edini, ki kličejo po sanaciji. »Poleg tega smo na ministrstvo posredova- li še vlogo za sofi nanciranje izdelave geološko-geotehničnih raziskav in izdelavo projektne dokumentacije za še dva večja plazova na cestah Sedlašek–Koren 1 in Podlehnik–pod Goro,« je dodal župan Sebastian Toplak. Foto: Sebastian Toplak Občina je na okoljsko ministrstvo posredovala vlogo za sofi nanciranje pro- jektne dokumentacije za plaz na cesti Stanošina–Sedlašek (Koren) Plazovi so preveliko breme za občine Tudi na državni ravni ugotavljajo, da so plazovi preveliko fi nančno breme za občine. »Še posebej ob dejstvu, da je sanacijske ukrepe na zemeljskih plazovih treba izvesti v celoti in jih ni mogoče izvajati počasi oziroma po delih v daljšem časovnem obdobju,« so zapisali na okoljskem ministrstvu. Tako država na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč občinam zagotavlja sofi nanciranje sanacij, vendar le na najbolj prioritetnih obnovah lokalne infrastrukture ali poškodovanih in ogroženih objektih. V letih 2019 in 2020 je država za sofi nanciranje sanacije plazov (nekateri izvirajo še iz leta 2014) namenila 18 milijonov evrov. Globe za kršitve astronomsko visoke Globe za morebitno zlorabo unovčevanja turističnih bonov, tako za ponudnike kot za imetnike, so zelo visoke. Če ponu- dnik (pravna oseba) unovči bon za neopravljeno storitev, ga lahko doleti globa med 3.000 in 40.000 evri. Enaka globa je za ponudnika predvidena, če bi ob unovčenju bona gostu za storitev zaračunal višjo ceno, kot je sicer v veljavi za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi (gotovino, kartico …). Če je po- nudnik samostojni podjetnik posameznik, ga lahko za zgoraj navedene kršitve doleti globa od 1.500 do 20.000 evrov, če pa je registriran kot posameznik, ki samostojno opravlja dejav- nost, je predvidena globa med 1.200 in 4.000 evri. Posebej so predpisane še globe za odgovorne osebe, in sicer v zneskih od 400 do 4.000 evrov. V primeru zlorabe prenosa bona na drugo osebo je uzako- njena globa med 200 in 600 evri. Izvajanje zakona bo nadziral tržni inšpektorat. Slovenija, Podravje  Prihodnji petek vsakemu državljanu turistični bon Velik zalogaj za fi nančno upravo – bo vse teklo gladko? Čez teden dni bo pri turističnih ponudnikih v Sloveniji z nočitvenimi kapacitetami možno uveljaviti bone, ki jih je vlada oblikovala kot pomoč turistični panogi zaradi posledic epidemije koronavirusa. Bon ne bo v fi zični obliki, temveč zgolj v elektronski kot dobroimetje v sistemu eDavki. Uporabiti ga bo možno v več delih in pri različnih ponudnikih. Foto: Črtomir Goznik Gostom, ki bodo pri plačilu uveljavljali bon, ponudnik zaradi tega ne sme zaračunati drugačne (višje) cene stori- tve. Nadzor nad kršitvami bo izvajal tržni inšpektorat. Tudi župan se zaveda, da je plaz na cesti pod Goro še posebej neva- ren zaradi frekvence prometa: »Upamo, da bomo od ministrstva pre- jeli denar za dokumentacijo in sanacijo. Obstoječe poškodbe ne bomo mogli ustaviti. Za zdaj jo bomo označili, če pa bo šlo predaleč, bomo razmišljali tudi o zapori ceste.« Ob že naštetih plazovih pa imajo na ob- močju občine trenutno evidentiranih še 19 manjših plazov in usadov. »Zanje smo letos izdelali geotehnična poročila s predlogi sanacij in jih bomo skušali postopoma sanirati v prihodnjih letih.« Največ prejeli v Lenartu in Ormožu Na seznamu projektov, ki so bili deležni sofi nanciranja, je tudi ne- kaj plazov, ki so nastali v Podravju. Tako so sofi nancerska sredstva prejeli v Majšperku v višini 26.763 evrov za sanacijo plazu na cesti Vrhe–Spodnji Gaj, v Lenartu so bili deležni 241.047 evrov za plaz Selce, v Sv. Trojici 53.880 evrov, v Staršah dobrih 78.000 evrov za dela na kolesarski stezi in cesti Rošnja–Zlatoličje, v Slovenski Bistrici so za plaz Slov. Bistrica–Tinje prejeli slabih 38.000 evrov. Ministrstvo za okolje je sofi nanciralo tudi sanacijo plazov v Zavrču (Turški Vrh–Drenovec in Turški Vrh–Kristovič) v skupni vrednosti 97.000 evrov, Ormožani pa so prejeli 127.252 evrov za plaz Vičanski Vrh (prvi del). Kdo in v kolikšnem obsegu bo letos med prejemniki državnega de- narja, še ni v celoti znano. »Letošnja situacija je specifi čna zaradi epi- demije covid-19 in posledično začasnega zadržanja izvrševanja v pro- računu. Zagotovljena in pretežno že angažirana sredstva za sanacijo plazov in druge lokalne infrastrukture do sedaj znašajo dobrih sedem milijonov evrov,« so še zapisali na ministrstvu. Foto: Črtomir Goznik Turističnega bona ne bo možno unovčiti neposredno pri plačevanju preko spletnih platform Booking ali Airbnb. Preko obeh platform je možna rezer- vacija, plačilo se bo izvedlo pri ponudniku. Kjer ni interneta, neposredno unovčevanje ne bo možno V izjemnih primerih, da ponudnik nima internetne povezave, s tem pa tudi ne dostopa do informacijskega sistema FURS, to je na primer v planinskih in gorskih kočah ali na odmaknjenih lokacijah, bo gost dolžan storitev plačati. Potem bo lahko naknadno na FURS vložil zahtevek za povračilo denarja. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  12. junija 20204 Podravje Juršinci  Potrdili zaključni račun 150.000 € novega dolga Za realizacijo začrtanih projektov so v občini Juršinci v letu 2019 najeli dva kredita. 83.500 evrov so dobili v obliki brezobrestnega kredita gospodar- skega ministrstva (po 23. členu ZFO), pri banki pa so najeli dolgoročni kredit v višini 70.000 evrov. Tako se je občina lani zadolžila za dobrih 150.000 evrov, to pa pomeni, da je konec 2019 dolg skupaj s prejšnjimi krediti znašal nekaj manj kot 684.000 evrov. V lanskem proračunu, ki so ga prvotno potrdili svetniki, je bilo načr- tovanih nekaj več kot 2,06 milijona prihodkov in dobrih 2,2 milijona od- hodkov, nato pa sta bili obe strani z rebalansom za malenkost znižani. Kot izhaja iz zaključnega računa, so bili odhodki glede na rebalans pro- računa realizirani 96-odstotno, prihodki pa 89,2-odstotno. Med pomembnimi lanskimi investicijami so bila gotovo vlaganja v infrastrukturo, izpostaviti velja rekonstrukcijo cest Lipovec in Sakušak ter izgradnjo krožišča in avtobusne postaje v Gabrniku, poleg tega so se lotili fekalne kanalizacije, investicijskega vzdrževanja vodovodne- ga sistema v občini, priprave projektne dokumentacije za kolesarsko povezavo, tekle so aktivnosti na področju prostorskega planiranja in stanovanjsko komunalne dejavnosti, občina je med drugim prispevala sredstva za nakup gasilskega vozila PGD Grabšinski breg, Ribiškemu društvu Juršinci pomagala pri naselitvi rib, sofi nancirala pa tudi nakup ptujskega bibliobusa. Foto: SD Ureditev krožišča v Gabrniku, ki ga je občina sofi nancirala, velja za največji lanski projekt v Juršincih. Med večjimi pridobljenimi pro- jekti je Bioditour v višini 93.000 evrov. Projekt zajema ureditev gramoznice Strnišče, kar pomeni postavitev opazovalne brvi, in- formacijskih tabel, uredile naj bi se sanitarije in nočitvene kapaci- tete v Učilnici v naravi, s tem pa naj bi se obiskovalcem ponudila možnost aktivnega in izobraže- valnega turizma. Naslednji na se- znamu je projekt Lazaret. Osnov- na ideja je virtualizacija obdobja med prvo svetovno vojno, delež občine pri tem projektu je 2.000 evrov. Na razpisih LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah so bili v sodelovanju z DPD Svoboda Kidričevo uspešni tudi s projektom izdaje knjige z naslovom Vojna bolnišnica Ster- nthal oziroma Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918 na foto- grafi jah in razglednicah. Uspeli pa so še s projektom Tek za Ravno polje. Gre za prireditev, ki temelji na organizaciji tekaškega mini ma- ratona na 10 km in teku na 5 km od naselja Kidričevo, po gozdovih v smeri Učilnice v naravi. Za drsališče predvideli 70.000 evrov Velik poskok v višini 40.000 evrov pa so svetniki potrdili na po- stavki drsališče. Kot izhaja iz obra- zložitve, gre za fi nanciranje posta- vitve nove drsalne steze, najema hladilnikov in delovanja drsališča v decembru 2019 in januarju 2020 (60.000 evrov). 10.000 evrov pa se namenja za vzpostavitev drsa- lišča v decembru 2020, skupno so torej za drsališče v tem proračunu predvideli 70.000 evrov. Ob tem so svetniki potrdili še nekaj bombončkov, od obnove zbirke podeželja v Starošincah, kjer nameravajo urediti sanitari- je, povišanja subvencije cen za občane (namenili bodo dodatnih 39.000 evrov) do uvedbe nove po- stavke – brezplačnega cepljenja dečkov proti bolezni HPV. Ker je cepljenje dečkov za zdaj še samo plačljivo, so v Kidričevem sprejeli, da se zagotovijo sredstva iz pro- računa (1.000 evrov). Cepljenje deklic pa je že vključeno v sistem zdravstvenega zavarovanja. Tovrstne investicije in ugodnos- ti za občane si seveda v Kidriče- vem lahko privoščijo tudi zato, ker zgolj iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pravnih oseb prejmejo na račun milijon evrov, od občanov in občank pa 400.000 evrov. Za primerjavo, Ob- čina Majšperk (s 4.000 prebivalci, to je sicer 2.500 manj kot Kidriče- vo) se od podjetnikov nadeja zgolj 16.000 evrov nadomestila, od pre- bivalcev pa 110.000 evrov. »Letos ne moremo praznovati jubilejnega, 25. občinskega pra- znika zaradi vsem dobro znane epidemije. Istočasno pa moram pohvaliti vse občane, da so dosle- dno upoštevali navodila in se lah- ko pohvalimo, da v občini nismo imeli nobenega potrjenega prime- ra okužbe,« je v uvodu povedal župan Janko Merc in dodal, da se v občini kljub temu lahko veselijo uspehov, ki so jih dosegli v lan- skem letu. Med drugim so uredili parkirišča, cesto in dovoze v Dor- navi ter končali drugo fazo gradnje gasilskega doma v Mezgovcih. V šoli so obnovili kurilnico (popravili rezervoar in izvedli servis peči), v Žamencih položili električni kabel za javno razsvetljavo, v Dornavi in Mezgovcih pa sanirali kanalizacijski sistem. Na Polenšaku so poskrbeli za ureditev odvodnjavanja, v Bra- tislavcih so popravili in gramozirali cesto pri Belšaku, na gričevnatem delu občine (Žamenci, Strejaci, Slomi in Brezovci) so položili optič- ni kabel. V Dornavi so kablirali del elektro omrežja, in sicer na relaciji od cerkve do Florjaniča. Občina je Foto: Črtomir Goznik Župan Janko Merc je dejal, da se v občini Dornava veselijo pridobitev, ki so zaznamovale minulo obdobje. Z optimizmom se ozirajo tudi proti zastavljenim ciljem. Dornava  Z županom ob 25. občinskem prazniku Gradnja v Mezgovcih bo letos končana V občini Dornava bi bilo te dni v običajnih razmerah živahno. Praznovali bi srebrni jubilej – 25. občinski praznik. A epidemija koronavirusa je tudi Dor- navčanom prekrižala načrte. Župan Janko Merc obžaluje, da letošnjega praznika ne bo moč obeležiti, saj bi bil jubilejni. Obenem bi gasilci PGD Dornava zaznamovali visok društveni jubilej, praznovali bi 120-letnico delovanja društva. Foto: Mojca Vtič Majska oziroma prva pokoronska seja občinskega sveta je izjemoma potekala v dvorani v Lovrencu na Dravskem polju. Kidričevo  Letošnji proračun za 400.000 evrov višji od načrtovanega Bombončki (predvsem) na račun močne industrijske cone Drugo polovica leta so Kidričani začeli z rebalansom proračuna. Na račun višje povprečnine in pridobljenih projektov so se prihodki proračuna povišala za skoraj 413.000 evrov na 7,4 milijona evrov. *Pri pooblaščenem prodajalcu Renault preverite vozila iz zaloge in z Renault financiranjem izkoristite do 6.000 € popusta. Popusti se razlikujejo glede na model. Posamezni koncesionar lahko odobri tudi dodaten popust. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Stranka je do promocijske obrestne mere upravičena v primeru minimalne financirane vrednosti 3.900 € in trajanjem od 12 do 48 mesecev. Mak- simalna financirana vrednost je omejena glede na model vozila. ***Odlog pričetka plačevanja mesečnih obrokov do 120 dni je omogočen v primeru nakupa avtomobila prek Renault financiranja z minimalnim 20% pologom in v primeru ustrezne bonitete stranke. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu 4,1–7,3 l/100 km. Emisije CO2 109–158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si Občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik! kabel, na isti relaciji v dolžini sedem kilometrov urejamo vse potrebno za postavitev javne razsvetljave. Zgradili smo 185 metrov primarne- ga vodovodnega cevovoda v Dor- navi in 310 metrov na Polenšaku. Končali smo urejanje kanalizacije pri novih hišah v Dornavi, pripravlja- mo se na tretjo fazo gradnje gasil- skega doma v Mezgovcih. V načrtu je, da gradnjo do jeseni končamo in objekt letos predamo namenu. Urejamo okolico ribiškega doma, kjer smo za celotno območje potr- dili podrobni prostorski načrt, ki je bil podlaga za legalizacijo objekta. V Preradu bomo uredili avtobusno postajališče, gasilskemu društvu Polenšak bomo sofi nancirali nad- gradnjo gasilskega vozila, dvorano v dvorcu smo opremili s stoli. Za letos imamo v načrtu za okoli pol milijona evrov investicij, lani smo za naložbe namenili 365.000 evrov,« je pojasnil dornavski župan. Pove- dal je tudi, da uprava občine veliko dela namenja ažuriranju zastarelih pravilnikov in drugih občinskih ak- tov, ki jih je treba posodobiti. v lanskem letu začela urejati doku- mentacijo za legalizacijo objektov, ki so bili črnogradnje; to so ribiški dom, pokopališka vežica in strojna lopa. Nekaj manjših stvari so uredili še v dvorani in začeli odplačevati dolg do DUTB (občinska stavba). Prav tako so poplačali vse zapadle terjatve za leto 2018. Optika, kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava … Župan Merc je poudaril, da se veselijo tudi letošnjih uspehov in z optimizmom sledijo zastavljenim načrtom. »Položili smo že optični Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  12. junija 2020 5Gospodarstvo Hajdina  Urejanje smetiščnega centra Odlagališče pod nadzorom Čeprav je odpadke na zbirnih centrih dovoljeno oddajati le v času, ko so ti odprti, imajo na Hajdini s spoštovanjem tega pra- vila velike težave. Posamezniki odlagajo tam vse možno, spet drugi pa med odpadki prebirajo zanje očitno še uporabne stvari in jih odnašajo. Na občini so se odločili, da temu naredijo konec. Vodstvo občine Hajdina je večkrat opozorilo na probleme, ki jih imajo z odlaganjem odpadkov na nekaterih lokacijah. Med drugim se s težavami srečujejo na Zg. Hajdini, kjer imajo ob pokopališču že kar nekaj let urejen zbirni center ločenih frakcij. „V času, ko zbirni center ni odprt, nekateri ljudje neodgovorno puščajo odpadke pred ograjo. Nekatere odpadke pa iz centra tudi odnašajo. Zaradi omenjenega smo se odločili, da bomo okrog zbirnega centra postavili še dodatno ograjo. Da bo sam prostor osvetljen tudi v nočnih urah, pa se bo uredila tudi razsvetljava in uvedel se bo videonadzor,“ je pojasnil župan Stanislav Glažar. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 8.000 evrov. Denar so zagotovili v rebalansu proračuna za letos. Še vedno sicer velja, da lahko vsako gospodinjstvo brezplačno odda do en kubični meter odpad- kov mesečno in štiri avtomobilske plašče na sezono brez platišč. Želja občine pa je urediti območje okrog zbirnega centra in preprečiti, da posamezniki dovažajo enormne količine odpadkov, ki jih razmečejo vse okrog. Ne nazadnje je odlagališče tik ob pokopališču, ki je vzorno urejeno. Foto: ČG Kmalu bodo uredili ograjo, videonadzor in razsvetljavo. Cena na položnici za ravnanje z odpadki temelji, kot je bilo sli- šati na seji občinskega sveta, na zbranih mešanih komunalnih od- padkih, občani pa kljub že večlet- nemu ločevanju smeti še vedno v zabojnik odvržejo več tistih, ki tja ne sodijo. Kot so pojasnili v Čistem mestu, je bila opravljena sortirna analiza mešanih komunalnih od- padkov, ki je pokazala, da je bilo v mešanih komunalnih odpadkih, zbranih na območju Žetal, kar 8 % papirja, 10 % plastične embalaže, 10 % odpadnega tekstila in obutve oziroma je v povprečju manj kot polovica odpadkov ustrezno razvr- ščenih. »Najlažje je vreči v kanto,« je bilo slišati. Sicer pa je Čisto mesto v Žetalah v lanskem letu zbralo 174,84 tone vseh odpadkov iz gospodinjstev, kar je za 1,59 tone odpadkov manj v primerjavi z letom prej. Povsem drugačna slika je v Majšperku, kjer je ptujsko podjetje lani zbralo 715,47 tone odpadkov iz gospodinj- stev, kar je za 22,25 tone več v pri- merjavi z letom prej. Letna količina zbranih odpadkov v Žetalah je lani znašala 134,8 kilograma na prebi- valca, kar je za slab kilogram manj kot leta 2018. Majšperčani pa so ustvarili po prebivalcu 40 kilogra- mov več odpadkov iz gospodinj- stev kot njihovi haloški sosedje. Ta razlika se ohrani tudi ob primerjavi zbranih odpadkov iz gospodinjstev in zbirnega centra, le da je količina večja, in sicer v Žetalah 168,42 kilo- grama po prebivalcu, v Majšperku pa 209 kilogramov po občanu. Čisto mesto odvaža odpadke iz gospodinjstev in zbirnih centrov na območju 11 občin Spodnjega Podravja. Letna količina zbranih odpadkov je lani obsegala 8.904 tone, kar je za 602 toni oziroma sedem odstotkov odpadkov več kot leto prej. Preračunano na pre- bivalca to pomeni, da je bilo zbra- nih 252,67 kilograma na prebivalca oziroma 16,81 kilograma več kot leta 2018. Povprečen znesek na položnici za odvoz smeti je lani za 120-litrsko posodo znašal 12,11 evra, za 80-litr- sko posodo osem evrov. Kako bo s plačilom odvoza smeti za lastnike vikendov, še ni znano, na Čistem mestu pa obljubljajo, da bodo tudi ti vključeni v sistem, najpozneje do januarja 2021. Žetale, Majšperk  Količina odpadkov se povečuje Majšperčan ustvari 40 kilogramov več odpadkov kot Žetalčan Pomembno vlogo pri varstvu okolja ima gospodarjenje z odpadki, ki vključuje preprečevanje nastajanja ter pravilno ravnanje z nastalimi odpadki. Vsaj na slednjem področju je še veliko manevrskega prostora, ugota- vljajo v Žetalah. Foto: Mojca Vtič Medtem ko je količina zbranih odpadkov v zbirnem centru v Majšperku lani v primerjavi z letom 2018 upadla za 13 %, se je v Žetalah povečala za 9 %. Na omenjenem ministrstvu so povedali, da so po pregledu poten- cialnih lokacij za izgradnjo objekta termične obdelave odpadkov oz. sežigalnice kot zelo primerni za izvajanje ocenili idejni zasnovi za objekta v Ljubljani in Mariboru. Sprejemljiva je tudi rešitev v Ko- čevju, za Jesenice in Ptuj pa so še odprta nekatera vprašanja. Katera, na ministrstvu niso pojasnili, so pa dodali: »Študija je zajemala pre- gled lokacije in stanja dokumenta- cije v obstoječih prostorskih načr- tih, prometne povezave in oceno logistike, pregled funkcionalnih površin predvidenega objekta in prikaz obstoječega lastništva nad površinami, infrastrukturno opre- mljenost, zasnovo tehnologije, ocenjeno predračunsko vrednost ter oceno okoljskih vplivov. Za iz- vedbo gospodarske javne službe namerava ministrstvo upravljavcu naprave (ene ali več) podeliti kon- cesijo. Namero za javno naročilo za podelitev koncesij namerava mini- strstvo objaviti do konca letošnje- ga leta.« Leto dni čakanja na prvi odgovor ministrstva Ptujska županja Nuška Gajšek je namero o sežigalnici na mini- strstvo za okolje poslala pred kakšnim letom dni, ker ima Ptuj območje za sežigalnico opredelje- no v občinskem prostorskem načr- tu – pri centralni čistilni napravi na Bregu. Na MO Ptuj so si zamislili, da bi v sežigalnici predelovali od- padke, blato iz čistilnih naprav in les, z izkoristkom toplote bi ogre- vali večje ter manjše površine, tudi za potrebe kmetijstva, turizma, industrije, trgovskih centrov, sta- novanj … »Navedene možnosti in potrebe jasno kažejo, da je v MO Ptuj smiselno pristopiti k izgradnji energetskega objekta za termič- no obdelavo. Ker se s predlogom strinjajo vsi ključni nosilci razvoja v občini in regiji, izražamo interes za umeščanje energetskega objekta za termično obdelavo v MO Ptuj,« je v dopisu okoljskemu ministru Simonu Zajcu med drugim navedla Gajškova. MO Ptuj je za spremljanje pro- jekta sežigalnice imenovala še delovno skupino, v kateri so sicer zbrani stari obrazi, ki so se že v preteklosti na Ptuju ukvarjali z od- padki. Med drugimi so člani delov- ne skupine nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, direktor Javnih služb Alen Hodnik ter vodja oddelka za gospodarske dejavnosti MO Ptuj Andrej Trunk. Skupino vodi mestni svetnik iz vrst SD Bojan Pahor, ki je bil vodja bioplinarne v Perutnini Ptuj. Trenutna odločitev v prid stališča Liste Andreja Čuša Septembra je nato sledila raz- prava na mestnem svetu. Za seži- galnico se je takrat opredelilo 23 od 29 občinskih svetnikov. Proti so bili svetniki Liste Andreja Čuša. »Ptujčani si prav gotovo zaslužijo kaj boljšega kot sežigalnico. Nima- mo ustreznih in zadostnih zagoto- vil, da objekt ne bi obremenjeval okolja. Območje četrtne skupnosti Breg je zaradi obstoječe industri- je in druge infrastrukture tako ali tako degradirano. Sežigalnica bi ga degradirala še v večji meri, razvre- dnotili bi nepremičnine, že sedaj je območje brez urejene cestne infra- strukture, varnih šolskih poti, kana- lizacije … Bi pa dobili sežigalnico,“ so opozarjali v Čuševi svetniški sku- pini, ki jim odločitev okoljskega mi- nistrstva, da sta najbolj optimalni lokaciji za sežiglnico v Mariboru in Ljubljani, gotovo gre na roke. Od novembra do junija v mrtvem teku Novembra je na temo sežigal- nice sledil sestanek pri takratnem ministru za okolje Simonu Zajcu. Ptuj, Podravje  Prve informacije o načrtih za gradnjo sežigalnice Ministrstvo preferira Ljubljano in Maribor V mestni občini (MO) Ptuj sta za področje ravnanja z odpadki ta čas aktualni in odprti dve vprašanji: kaj se dogaja v zvezi z načrti za sežigalnico in kaj bo ob centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Cero Gajke gradilo mariborsko smetarsko podjetje Surovina. Slednje konkretnejših informacij še vedno ne daje, je pa Ministrstvo za okolje in prostor sredi tega tedna obvestilo javnost, katere občine imajo največ možnosti za umestitev sežigalnice. Foto: MZ Zaradi neurejenih sistemskih rešitev se zbirni centri in odlagališča komu- nalnih odpadkov po Sloveniji utapljajo v odpadkih. Primerjava zbranih količin odpadkov Majšperk in Žetale Majšperk Žetale Število vključenih gospodinjstev 1283 358 Indeks vključenosti 77,61 76,5 Količina zbranih odpadkov iz gospodinjstev po občanu 175,92 134,8 Količina zbranih odpadkov iz zbirnih centrov po občanu 33,41 33,62 Vir: Čisto mesto Brez informacij, kaj bo v Gajkah gradila Surovina Za zdaj ni nobenih novih informacij o projektu, ki ga mariborsko smetarsko podjetje Surovina načrtuje na 1,5 hektarja velikem zemljišču pri zbirnem centru Cero Gajke. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je lani med drugim pojasnila, da bi podjetje v Gajkah nadgrajevalo in širilo svojo že obstoječo dejavnost, sodelovali bi tudi z Javnimi službami Ptuj. Omenjala je, da bi v novem obratu Surovine proizvajali RDF-gorivo (za sežigalnice). »Če Surovina na to območje preseli obrate za proizvodnjo alternativnega goriva, bi tudi sami lažje in ceneje reševali težave, povezane s preostankom po sortiranju in lahki frakciji iz mešanih komunalnih odpadkov.« V podjetju Surovina so povedali, da bodo na novo lokacijo selili obstoječo dejavnost iz Puhove ulice na Ptuju, kjer zbirajo odpadne surovine. Konkretnejših informacij o tem, kakšen objekt imajo v načrtu graditi in za katero dejavnost, pa še ne razkrivajo. Foto: ČG V imenu MO Ptuj se ga je udele- žil mestni svetnik iz vrst SD Bojan Pahor. Na sestanku so bili prisotni tudi župani oziroma predstavniki še štirih drugih zainteresiranih lo- kalnih skupnosti: Ljubljane, Mari- bora, Jesenic in Kočevja. Posebnih zaključkov na sestanku niso spre- jemali, minister se je zgolj seznanil z informacijo, katere lokalne skup- nosti so pripravljene v svoje okolje postaviti objekt za termično obde- lavo odpadkov. Medtem ko se je okoljsko mi- nistrstvo in lokalne skupnosti ukvarjale z vprašanjem lokacije sežigalnice, se je zamenjala tudi vlada. Nova ekipa ministrstva pa je zdaj z informacijami o tem, katere od potencialnih lokacij so najustre- znejše, pohitelo. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  12. junija 20206 V središču Foto: ČG Franc Pukšič Destrnik in Sveti Andraž s svojimi vrtinami pitne vode Župan Franc Pukšič je spomnil, da imajo v občini Destrnik na 800 metrih globine izvire geotermalne vode, neomejene zaloge pitne vode pa na 200 metrih globine. Dve vrtini s pitno vodo sta tudi v občini Sv. Andraž, zgrajeni sta bili v času prejšnjega župana Francija Krepše. Pred dnevi je destrniški župan Pukšič tudi javno opozoril na nepošteno prakso MO Ptuj iz preteklosti v zvezi s Cero Gajke, ko so občine in občani plačevali, sredstva pa so se stekala v proračun MO Ptuj. Ko bi bilo treba graditi zbirne centre na podeželju, pa denarja zanje več ni bilo. Preden so župani na ponedelj- kovi seji kolegija prišli do te kom- promisne rešitve, so sem in tja po sejni sobi ptujske mestne občine švigale kar ostre besedne puščice. En za drugim so ugotavljali, da so konkretno zašli in da stanje, kot so ga zakuhali, ne pelje nikamor. Kar sami sebi so začeli govoriti, da so kot otroci v vrtcu in da dokler ne bodo za mizo sedeli kot odrasli ljudje, se nimajo kaj pogovarjati. Najprej so letela obtoževanja, kdo oziroma katera občina je odgo- vorna, da so se znašli v situaciji, da projekt, še preden je od njega sploh kaj nastalo, razpada. Umiritev strasti in pozivi k enotnosti Župan Kidričevega Anton Les- kovar je že lep čas vztrajal, da sporazuma za sofi nanciranje Odpirajo pa grand hotel Primus, zunanji Termalni park, kamp in nove mobilne hiške ter zdravstve- ni center, so pojasnili v poslovni skupini Sava Hotels & Resorts, ki je lastnica ptujskega t uristično-zdra- viliškega kompleksa. Dodali so, da pri delu upošteva- jo vse higiensko-varnostne ukrepe in navodila NIJZ, v okviru skupine pa so sprejeli še dodatne higienske protokole. »Ti poleg priporočil pristojnih zdravstvenih institucij vključujejo številne druge ukrepe, ki prinašajo maksimalno zaščito za brezskrbne počitnice gostov v vseh nastanit- vah skupine in hkrati omogočajo varnost zaposlenih. Sava Hotels & Resorts Higienski Standard Plus vključuje ukrepe na ključnih toč- kah delovanja: v recepcijah, ho- telskih avlah, restavracijah, barih, bazenih, velnesu, savnah, hotel- skih sobah … Poleg tega vključuje ukrepe za zaposlene, za zdrav- stvene centre, kampe, glamping in dogodke.« Preverjanje telesne temperature, razkuževanje rok, temeljito čiščenje … Na recepcijah so nameščeni ter- mo kamere za preverjanje telesne temperature in brezkontaktni sen- zorski razkuževalniki rok. »Redno razkužujemo recepcijske pulte, priporočamo brezgotovinsko plačevanje. Gostom ob prihodu zagotovimo komplet z zaščitno masko in dezinfekcijskimi robčki, ključe in kartice za sobe redno de- zinfi ciramo. Gostje morajo držati medosebno varnostno razdaljo 1,5 metra, razen družinskih čla- nov. Enako velja tudi za recepcije v kampih in glampingih. Pri vhodih v bare in restavracije so nameščeni Spodnje Podravje  Županski poker okrog regijskega vodovoda So vse karte na mizi ali bo sledilo še kakšno prese Župani občin Spodnjega Podravja so ta teden na projektu regijskega vodovoda naredili korak naprej. Potrdili so predlog kidričevskega župana skupne objekte na sistemu (vodnjaki, jaški, črpališča, fi ltri, transportni cevovodi ...), medtem ko projektiranje za primarne in sekundarne vode pl pri ključu za delitev stroškov projektiranja, pristal je namreč na ključ po porabi vode. Projekt bodo delili na sklope. Podravje  Terme Ptuj v ponedeljek odpirajo vrata, a ne v celoti Hkrati bo lahko v vodi največ 300 kopalcev Terme Ptuj v ponedeljek po treh mesecih odpirajo vrata. »Na ponovno odprtje destinacije smo odlično pripravljeni, veselimo se prvih gostov direktorica Milena Mojzeš. Za zdaj celotnega kompleksa še ne bodo odprli. Zaprti ostajajo restavracija Zila, notranji Termalni park s savnami in del vodnega parka bodo predvidoma odprli 20. junija, odvisno tudi od vremena. »Skladno s priporočilom NIJZ je kapaciteta zunanjega vodnega parka 300 kopalcev v v kapaciteta v celotnem zunanjem parku 1.000 obiskovalcev,« so pojasnili v Termah Ptuj. Župani so na ponedeljkovem kolegiju drug za drugim ugotavljali, da so konkretno zašli in da stanje, kot so ga zakuhali, ne pelj Varno skupaj. Na oddih blizu doma. »Trenutno so vsa naša prizadevanja usmerjena v pritegnitev domačih gostov, ki tradicionalno predstavljajo 50 odstotkov go- stov v skupini. Vabimo jih s sloganom 'Varno skupaj. Na oddihu blizu doma'. Veseli smo, da beležimo porast rezervacij na vseh naših destinacijah, z odpiranjem mej tudi s strani tujih gostov. Zadovoljni smo s prvimi odzivi in že zbranimi rezervacijami, predvsem za naše terme, zdravilišča in obalo. Hkrati se zaveda- mo, da je za preživetje ne le našega podjetja, ampak celotnega slovenskega turizma ključna vrnitev tujih turistov, ki je odvisna od rahljanja ukrepov v drugih državah in odpiranja državnih meja ter letalskega prometa. Zato bomo naše nastanitve odpirali postopno: najprej terme in zdravilišča, nato obalni del in Bled,« je razložila direktorica marketinga v skupini Sava Hotels & Re- sorts Ana Praprotnik. projektne dokumentacije ne na- merava skleniti, dokler mu ne bo jasno predstavljeno, kaj bo nji- hova občina fi nancirala. Pri tem je spomnil na izkušnjo s porabo 20 odstotkov denarja od zbrane omrežnine, ki ostane na Komunal- nem podjetju (KP) Ptuj, sredstva pa se namenjajo za investicijska vlaganja v sistem. Leskovar trdi, da koncesionar s tem denarjem po njegovem mnenju ne ravna racionalno in občine ne vedo, kaj plačujejo. Županja Majšperka Darinka Fa- kin je pozvala k enotnosti in pou- darila, da ne želi biti v zgodovino zapisana kot županja, ki je občino Majšperk vodila v času, ko je raz- padel skupni vodovodni sistem. Pohvalila je delo občine Sv. An- draž in gradivo, ki so ga pripravili v zvezi s projektom vodovoda. „V tabeli je točno razvidno, koliko je predvidenih skupnih vlaganj in koliko je individualnih potreb po občinah. Četudi je kdo kaj naredil narobe, ne glejmo nazaj. Potrudi- mo se in stopimo korak naprej.“ Fakinovo so v razmišljanju pod- prli župani občin Žetale Anton Bu- tolen, Markovci Milan Gabrovec, Hajdina Stanko Glažar, Sveta Tro- jica David Klobasa in Zavrč Slavko Pravdič. Vsi po vrsti so ugotavljali, da se že leto in pol v tej sestavi srečujejo na kolegijih, premakne- jo pa nikamor in da so vsi njihovi sestanki brez pomena. „Če ne bomo prišli do rešitve, je brez po- mena, da se sestajamo. Nas tukaj več ne bo zraven, če se nekaj ne premakne. Saj se tudi v Zavrču Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 Nuška Gajšek: "Predlagam ponovno srečanje ta mesec" Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je predlagala, da se na temo vodovoda ta mesec srečajo še enkrat. Ostro je zavrnila očitke, da se gredo na Ptuju glede na zunanje občine razdiralne politike. „Na MO Ptuj se trudimo, da smo povezovalni, morda kdaj tudi na svojo škodo. Me pa veseli, da smo prišli danes do streznitvenega momenta. A do podpisa sporazuma je še dolga pot. Ne nazadnje lahko gre MO Ptuj v svoj projekt, v tem primeru bodo manjše občine prikrajšane za možnost sofi nancerskih sredstev.“ Anton Butolen: "Prepiramo se za vrabca, ker je golob že odletel" Slikovit kot zmeraj je bil župan Anton Butolen. Dolgoletno jajcanje okrog vodovoda je komentiral z besedami: „Mi se prepiramo okoli vrabca, medtem nam je golob na strehi že odletel. Vsi nas prehitevajo s projekti in črpanjem EU-sredstev, saj so v primerjavi z nami boljše pripravljeni.“ Župan Butolen ima prav. Sredstva za projekt iz aktualne fi nančne perspektive EU so že izgubljena. Če ne bo dokumentacija pripravljena pravočasno, vključno z gradbenim dovoljenjem, se lahko hitro zgodi, da bo iz rok spolzel še denar v naslednjem fi nančnem obdobju. Vendar pa dokumentacija z gradbenim dovoljenjem še ni zagotovilo za pridobitev evropskih sredstev. Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj je povedala, da se mora projekt glede na vrednost, ki bo nad 25 milijonov evrov, uvrstiti med nacionalne strateške projekte. Izhajajoč iz dejstva, da je sistem v regiji zares dotrajan, poleg tega je voda kontaminirana z nevarnimi strupi, ki izhajajo iz desetletja starih ekoloških bremen na Dravskem polju, bi moralo biti državi verjetno zelo v interesu, da se stanje na spodnjepodravskem vodovodu izboljša. petek  12. junija 2020 7V središču lahko začnemo ozirati po lastnih rešitvah,“ je izpostavil župan Slav- ko Pravdič. Vodovodni sistem v kalnem že desetletje: kako dolgo še enotna omrežnina Župani so se strinjali, da ne- soglasja izhajajo iz desetletje sta- rega sporazuma o delitvi premo- ženja na vodooskrbnem sistemu, ki je obstal nerazrešen in ni bil nikoli verifi ciran s podpisi vseh občin. Pokimali so predlogu, da bo to področje treba urediti, saj dokler ne bodo razrešena odprta vprašanja in nesoglasja iz pretek- losti, korak naprej ne bo možen. „Nerešene zadeve iz preteklosti se nam lepo maščujejo,“ je ugo- tavljal podlehniški župan Sebas- tian Toplak. Kidričevski župan Leskovar je opozoril, da je po njegovem mnen- ju tudi obračunavanje omrežnine v enotnem znesku za vse občine kratkoročnega značaja. „Prej ali slej bomo šle občine na individu- alne zneske omrežnin, glede na vrednost infrastrukture v posa- mezni občini. To ni nič nevsakdan- jega, v soseščini so vodovodni sis- temi, ki prav tako povezujejo več občin, pa ima vsaka občina svojo omrežnino. Naš ptujski sistem pa je nastavljen tako, da si MO Ptuj na račun novih vodovodov, ki so se gradili na podeželju, lahko ob- računava višjo omrežnino, kot bi si jo sicer, če bi bila na individual- nem izračunu (samo za vrednost njene infrastrukture). Pri določitvi vrednosti omrežja bo treba najti kompromis. Moj predlog je, da štartamo z nule, brez obveznosti in terjatev drug do drugega.“ nečenje? Antona Leskovarja, da vse občine fi nancirajo projektno dokumentacijo za lača vsaka občina posebej. Je pa Leskovar stopil tudi korak nazaj in popustil v in obiskovalcev,« poudarja n savne v hotelu. Toboganski Darja Vudler Berlak: "Skupnih je zgolj 78 km cevovodov" Čistega vina je navzočim na seji kolegija nalila andraška županja Darja Vudler Berlak. „Vse skupaj bi projektirali in gradili 256 kilometrov vodovoda. Od tega je samo 78 kilometrov povezovalnega cevovoda, ostalih 172 kilometrov je primarnih in sekundarnih vodov, ki tangirajo na posamezne občine. Od tega je v MO Ptuj predvidenih kar 65 kilometrov. In mi vsi skupaj naj to plačamo? To je zame nepošteno, kako naj vam še naprej zaupamo na lepe oči? Ne bo šlo. Vse bomo preverili po tisočkrat. Toliko je nekih stvari, za katere ne mi in ne vi točno še ne vemo, kako stojijo. Po drugi strani pa nas želite peljati žejne čez vodo.“ Vudler Berlakova je opozorila tudi na vnovičen poskus samovolje koncesionarja. „Sedaj ste pripravili nov predlog investicijskih vlaganj iz sredstev omrežnine. Vlaganja v vodnjak v Gerečji vasi ukinjate, predlagate ureditev drugega v Lancovi vasi. Ali nas je občine kdo kaj vprašal in zakaj sedaj to spreminjate? Kaj pa, če bi občine želele, da se vodnjak zgradi na levem bregu Drave? Ne vem, kdo vse te predloge oblikuje, ampak to ni pošteno. Položimo že enkrat karte na mizo.“ Anton Leskovar: "Sporazum naj ima jasen fi nančni ključ" „V sporazumu, ki ga bomo sklenili za fi nanciranje projektne dokumentacije, mora biti nedvoumno in jasno razvidno, kaj bo katera občina dolžna fi nancirati. Projektiranje skupne infrastrukture plačamo vse občine, stroške si bomo delile po ključu porabe vode. Projekte za primarje in sekundarje na območju vsake posamezne občine pa naj fi nancira vsaka občina individualno,“ se glasi predlog kidričevskega župana Antona Leskovarja, ki so mu prikimali tudi vsi drugi župani. Foto: Črtomir Goznik vodi. Ker imamo na razpolago veliko obvodnih površin za poležavanje in sončenje, je ta . Foto: Sta/M24 e nikamor. Županja Vudlerjeva je napovedala, da bo pet slovenjegoriških občin v tem tednu objavilo raz- pis za izbiro projektanta. Poudarila je, da s tem ne odstopajo od skupnega projekta, temveč želijo aktivnosti pospešiti in za seboj potegniti še druge občine; z namenom, da se začnejo za- deve na projektu odvijati hitreje. Pet občin računa, da bodo za svoj del dokumentacije odštele okoli 125 tisočakov, njihov del projekta bi po grobi oceni veljal okoli 13 milijonov evrov. Kapaciteta zunanjega Termalnega parka v ptujskih termah: 1.000 obiskovalcev Notranje kopališče v Termah Ptuj, vključno s savnami, ostaja za zdaj zaprto. Odpirajo pa zunanje kopališče, ki bo predvidoma lahko sprejelo do tisoč gostov. V bazenih bodo kopalci dolžni upoštevati varnostno razdaljo dveh metrov, razen družinskih članov. Ob upoštevanju priporočila NIJZ 12 m² vodne površine na kopalca bo lahko v bazenih hkrati 300 ljudi. Situacijo bodo nadzorovali reševalci, ki jih bodo imeli na kopališču več, kot je to v običajnih razmerah. Obiskovalci bodo tudi morali skrbeti za medsebojno varnostno razdaljo 1,5 metra, enaka bo razdalja med ležalniki. »Prepričani smo, da se bodo Ptujčani in obiskovalci iz širše okolice z veseljem prišli zabavat in sproščat v naš vodni park, ki velja za ptujsko plažo, kjer imamo največji sistem toboganov v Sloveniji, veliko zelenih površin, veliko sence in različnih bazenov, od olimpijskega do otroškega. Tudi za varnost obiskovalcev vodnega parka smo odlično poskrbeli, saj smo uvedli nadgrajene ukrepe čistoče in higiene,« je pred odprtjem povedala izvršna direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš. senzorski razkuževalniki rok, mize so postavljene na razdalji 1,5 met- ra. Hrano pripravljamo in postre- žemo skladno s protokoli varnosti. Posodo, pribor in prte peremo ter razkužujemo v ustreznih strojih. V hotelski sobi smo identifi cirali osem površin, ki jih pogosteje čis- timo in dezinfi ciramo; to so trde površine, kljuke, stikala, daljinec klimatske naprave, postelja, tele- fon in sef, TV-daljinec in kopalnica. Za maksimalno dezinfekcijo sob uporabljamo najnovejšo tehnolo- gijo popolne dezinfekcije pred pri- hodom novega gosta, ki ima certi- fi kat za učinkovito delovanje tudi proti koronavirusu. Po čiščenju in dezinfekciji sob vrata označimo s posebno nalepko. Gost se lahko odloči, da v njegovo sobo v času bivanja ne vstopa nihče. Odstranili smo dekorativne elemente. Poste- ljnino, kopalne plašče in brisače poleg pranja na visokih tempera- turah redno razkužujemo.« Med kopalci dva metra razdalje »V bazenih in kopališčih je pred- pisana varnostna razdalja pred vstopom, pred tobogani in dru- gimi adrenalinskimi atrakcijami najmanj 1,5 metra. Na vhodu so nameščeni brezkontaktni senzor- ski razkuževalniki rok. Notranjost kopališč večkrat dnevno prezra- čujemo. Vsako omarico v garde- robi po uporabi dezinfi ciramo in označimo. V bazenu priporoča- mo razdaljo med kopalci najmanj 2 metra, razen med družinskimi člani. Ležalniki so postavljeni na razdalji najmanj 1,5 metra, zagoto- vili smo večjo frekvenco čiščenja in dezinfekcije bazenskih ter obba- zenskih površin, tušev in sanitarij. Podobni ukrepi glede varnostne razdalje in razkuževanja veljajo za velnes, savne in zdravstvene cen- tre,« so o protokolu in ukrepih, ki veljajo za kopališki del, povedali v skupini Sava Hotels & Resorts. Po- jasnili so tudi ukrepe na področju organizacije dogodkov, ki so prav tako pomemben segment njihove dejavnosti. »Zmanjšali smo kapa- citeto dvoran, tako da zagotavlja- mo razmik med sedeži najmanj 1,5 metra v vse smeri. Zagotavljamo potreben razmik med predavatelji in govorci. V preddverjih in pred dvoranami so nameščeni razkuže- valniki rok. Redno razkužujejo vse dotikom izpostavljene površine in konferenčno tehnično opremo. Med vsakim odmorom prostore redno prezračujemo, poleg tega smo dodatno izboljšali procese kroženja zraka. Postrežbo med odmori in stoječe pogostitve smo prilagodili, pripravljamo in stre- žemo manjše, tako imenovane mono porcije.« Poleg ukrepov, ki veljajo za obiskovalce, imajo pred- pisan tudi varnostni standard za zaposlene. Na delu smejo biti le zdravi zaposleni, redno izvajajo izobraževanja o zaščiti, higieni in varnosti, za zaposlene zagotavlja- jo potrebno in priporočljivo zaščit- no opremo. Foto: Črtomir Goznik Izvršna direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  12. junija 20208 Podravje »Že ob gradnji vrtca smo predvideli določene prostore, ki bi se jih ob izka- zani potrebi dalo preurediti v igralni- ce,« je pojasnil Gabrovec. »Trenutno je na čakalni listi za sprejem v vrtec v jeseni pet domačih otrok. Po naših iz- kušnjah se te številke še pred jesenjo spremenijo, tako da smo še vedno sprejeli vse otroke,« je dodal Štrafela. A če bo število otrok takšno, da bo zadoščalo za odprtje pol ali celega od- delka, bodo o tem razmislili, je obljubil ravnatelj Štarfela. »Lahko odpremo nov oddelek tudi med letom, posluh na občini imamo, res pa je, da mora biti oddelek rentabilen.« Le tako, pra- vi Štrafela, lahko dosegajo nižjo ceno Po tem, ko so pred leti obnovili streho in pročelje dvorane, je v teku obnova notranjosti več kot 70 let stare dvorane. Toda brez zapletov ne gre. Izkazalo se je na- mreč, da sprva predvidene sanaci- je temeljev na jugozahodnem delu stavbe ne bo, kar je presenetilo Trstenjaka. Prepričan je,da je to nujno, saj razpoke na zidovih po njegovem kažejo na posedanje temeljev. Ob tem se sklicuje na poročilo Božidarja Janžekoviča, ki v zaključku pregleda objekta med drugim piše: »Poleg poškodb, ki so posledica dotrajanosti in delo- vanja materialov, so prisotne tudi poškodbe, ki nakazujejo na proble- matiko diferenčnega posedanja temeljev. Te so najbolj izrazite v jugozahodnem delu objekta. Gle- de na ugotovljeno stanje poškodb teh zidov bo v primeru izvedbe no- vega balkona v dvorani vsekakor treba temelje predhodno urediti.« Kljub temu, da sprva predvi- denega balkona zaradi fi nanc ne bodo gradili, pa Trstenjak obža- luje, da se v sklopu skoraj pol mi- lijona evrov težke investicije ne bodo lotili temeljev »Pred približ- no petimi leti, ko smo v kraju de- lali čistilno napravo s kanalizacijo, smo ugotovili, da ni bilo ustrezno urejeno odvodnjavanje s strehe, saj se je meteorna voda iz žlebov stekala prav ob ta jugozahodni del stavbe, tukaj je bila ponikalnica. Nemudoma smo ukrepali ter vse meteorne vode speljali v kanaliza- cijski sistem. Že takrat je nadzor- nik rekel, da bo na tem mestu, ko se bodo stene posušile, prišlo do posedanja. In res, čez kakšno leto smo opazili prve razpoke, najprej v sejni sobi. Prišli so geomehaniki, ki so preučevali posedanje teh teme- ljev nekaj mesecev. Ugotovili so, da je prišlo v letu in pol do skoraj dvocentimetrskega premika,« je pojasnil. Ker bo balkon montažni, temelji ne bodo ogroženi Zakaj hkrati z obnovo ne bodo obnovili temeljev, kot je bilo prvot- no predvideno, pojasnjuje župan Danijela Vrbnjak tako: »Zaključek elaborata in geotehničnega mne- nja je, da je v primeru gradnje prvotno predvidenega novega betonskega balkona za kapaciteto 52 ljudi treba utrditi temelje. Na osnovi navedenega smo se od- ločili, da gre za prevelike posege oz. tveganja in takšnega balkona ne bomo delali. Naredili pa bomo lahko montažno konstrukcijo za kamermana in tehnika. Zato sa- nacija temeljev ni več potrebna.« Da je res tako, župan dokazuje z izjavo odgovornega vodje pro- jekta Igorja Žnidarja, ki pravi: »Na podlagi ogleda statika in arhitekta je bilo ugotovljeno, da je opcijsko predlagana sanacija ekonomsko neupravičena, saj je dvorana stara 70 let. Notranja sprememba servi- sne montažne galerije doprinese k razbremenitvi obtežbe temeljev.« Kot je še dejal Vrbnjak, zaupa mnenju strokovnjakov, v isti sapi pa je poudaril, da bodo spremljali situacijo. Če bi se pokazalo pose- danje temeljev, bodo sanirali tudi te. »Vsi krajevni svetniki, razen Trstenjaka, so se na podlagi tega strokovnega mnenja odločili, da v Foto: MH Po tem, ko so pred leti obnovili streho in pročelje dvorane, je v teku obnova notranjosti več kot 70 let stare dvorane v Miklavžu pri Ormožu. Ormož  Pri obnovi miklavške dvorane se zapleta Prenova brez sanacije temeljev jezi Trstenjaka Z okoli 400.000 evrov težko prenovo kulturne dvorane pri Miklavžu pri Ormožu niso vsi popolnoma zadovoljni. »Ne zdi se mi racionalno, da se v sklopu tako obsežne sanacije ne bi sanirali temelji, ki se na jugozahodnem delu posedajo. Bojim se, da se bodo že kmalu po končanju del pojavile razpoke,« opozarja občinski svetnik in nekdanji predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti (KS) Emil Trstenjak. Markovci  Vrtec poka po šivih Na čakalni listi pet domačinov Markovski vrtec po le sedmih letih poka po šivih. A bojazni, da bi v jeseni pred vrati vrtca ostali domači otroci, ni, zagotavljata župan Milan Gabrovec in ravnatelj Ivan Štrafela. Sanacija temeljev naj bi stala le okoli 15.000 evrov »Daleč od tega, da sem užaljen, ker se ne dela balkon. Ta del razumem. Tudi nikoli nisem trdil, da se bo zaradi posedanja podrla stena. Skrbi pa me, da bodo lepotni popravki izginili, potem pa se bodo zopet pojavile razpoke. To pa se mi ne zdi racionalno. Po predračunih, ki sem jih zbral, bi sanacija temeljev stala nekje okoli 15.000 evrov, kar se mi ne zdi tako velik zalogaj v primerjavi s celotno vrednostjo obnove in občinskim proračunom. Sicer pa lahko rečem, da sem zadovoljen z obnovo kakor tudi s potekom del, razen v tem delu. Gre za šlamparijo ali zgolj kljubovanje. Ne bom odnehal. O tem bom seznanil računsko sodišče,« je odločen Trstenjak. Foto: Mojca Vtič Slovenske gorice  Ultimat ostalim občinam Župani, čas imate do konca junija Potem ko je pet slovenjegoriških občin prejšnji teden šokiralo z odstopom od pogodbe za celovito obnovo vo- dovodnega sistema Spodnjega Podravja in ustanovitvi- jo samostojnega konzorcija, so zdaj umirile žogico in ostalim članicam v projektu ponujajo roko sprave. Župani občin Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Cerkvenjak in Sveta Trojica so že ob odstopu od pogodbe izjavili, da formiranje samostojnega konzorcija ne pomeni odstopa od prvotnega skupne- ga projekta, ampak ga želijo samo pospešiti. Ali bo njihov manever naletel na plodna tla, bo znano do 30. junija, ki ga je peterica preos- talim občinam v velikem vodovodnem projektu določila kot skrajni rok, ki še omogoča skupno oddajo javnega naročila. Županja Darja Vudler Berlak ter župani Franc Pukšič, Alojz Benko, Marjan Žmavc in David Klobasa so se v ponedeljek sestali skupaj s svojimi direktorji občinskih uprav in sklenili, »da smo v znak sodelo- vanja in pobude ostalih občin po oddaji vseh sklopov v enem javnem naročilu z oddajo javnega naročila za naša dva sklopa pripravljeni počakati, a najkasneje do konca junija«. Glede na pomembnost projekta in časovno stisko slovenjegori- ške občine pričakujejo takojšnjo odzivnost in kooperativnost ostalih članic v projektu, ki so jim za čimprejšnjo oddajo javnega naročila posredovali tudi nekaj predlogov. Na prijavo v okviru enega javnega naročila pa je omenjenih pet občin pripravljenih le, če bo do roka objavljeno javno naročilo za oddajo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Foto: MZ V slovenjegoriškem konzorciju še vedno zagovarjajo deljenje na več sklopov, ki po njihovem prepričanju zagotavlja preglednost, laž- je pa bo tako reševati tudi težave s pridobivanjem zemljišč. »Izrecno vztrajamo na dveh sklopih, ki zajemajo naše občine in so zajeti v ob- stoječem predlogu razpisne dokumentacije, prav tako za naša dva sklopa vztrajamo pri podanih razpisnih pogojih ter na ločitvi vseh povezovalnih vodov zaradi delitvenih stroškov. Ostali sklopi in po- goji se lahko spremenijo glede na zahteve in potrebe ostalih občin.« V novi pogodbi, ki naj bi jo sklenile partnerice v projektu, bo do- ločen prioritetni vrstni red izvajanja vseh postopkov, fi nanciranja projektov iz morebitnih razpisov in izvedbe del glede na vrsto cevo- vodov. Prva prioriteta so povezovalni vodi in skupni objekti, druga primarni, tretja sekundarni, četrta prioriteta pa so želje posameznih občin. »Ker je glede na tekočo fi nančno perspektivo zelo verjetno, da sredstev za vseh 251 kilometrov ne bo, morajo biti pri vseh po- stopkih prioriteta povezovalni vodi in skupni objekti,« pravijo slove- njegoriški župani in predlagajo časovnico, po kateri nosilka projekta (MO Ptuj) najkasneje do 16. junija posreduje osnutek nove pogodbe z delilnikom stroškov, v katerem bo jasno razvidna ločena delitev po vseh vodih in z oceno stroškov po posameznih občinah glede na po- samezne vode. »Najkasneje do 17. junija se morajo potem sestati di- rektorji občinskih uprav, da pregledajo osnutek pogodbe in uskladi- jo predlog obstoječe razpisne dokumentacije, po sestanku pa vsem občinam posredujejo predlog razpisne dokumentacije.« Peterica, v imenu katere bo pri pripravi razpisne dokumentacije sodelovala ob- čina Sveti Andraž, nato 23. junija načrtuje izredni kolegij županov, na kateri bi pogodbo podpisali in potrdili razpisno dokumentacijo, do konca junija pa bi, kot rečeno, objavili skupno javno naročilo, sicer se pogodba med občinami avtomatično razveže. »Uporniške« občine iz Slovenskih goric so torej povedale svoje, zdaj so na vrsti vse ostale iz projekta celovite obnove vodovodnega sistema Spodnjega Podravja. Zanimivo bo spremljati njihove odzive, vprašanje pa je, ali sploh še imajo dovolj časa za skupen nastop. programov. V Gorišnici, kjer je cena programa najbližje markovskemu, je strošek občine in staršev skupno višji za osem evrov, na Ptuju za 26 evrov in na Vidmu za 30 evrov. Na eni stra- ni torej cena, na drugi strani povsem polne skupine. Tako je v skupinah Klobučki in Palčki, ki jih obiskujejo naj- mlajši vrtičkarji, po 14 otrok, Sončkov (najstarejših) pa je kar 24. Skupno je v šolskem letu 2019/20 v Vrtec Markovci vključenih 174 otrok, ki so razporejeni v devet oddelkov, od tega jih je trenu- tno četrtina doma, saj starši še koris- tijo ukrep vlade, ki omogoča, oprosti- tev plačila vrtca tudi v juniju. tej fazi ne bodo vlagali v sanacijo temeljev.« Besede župana je potr- dil tudi aktualni predsednik KS Bo- štjan Kosajnč in na kratko dodal: »Verjamemo strokovnjakom, ki so za to usposobljeni.« Foto: MH Emil Trstenjak je prepričan, da bi se v sklopu obnove morali lotiti sanacije temeljev. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  12. junija 2020 9Podravje Omenjen objekt se je namreč znašel na seznamu občinskega načrta za prodajo, ki ga je večina svetnikov na zadnji seji potrdila. Župan Jožef Kokot je ob tem pove- dal, da bodo prodali nepremičnine, ki jih občina ne potrebuje. Foto: MH Občina bo stavbo v središču naselja Muretinci, ki ji domačini pravijo kar Buta, prodala. Gorišnica  Stavba v Muretincih v prodajo – kaj bo z vaško trgovinico in lokalom »Če še tega ne bo, bo življenje tu ugasnilo« »V tem objektu, kjer domujejo gostinski lokal, vaška živilska trgovina in še eno podjetje, je sedem zaposlenih. Sedem družin se preživlja iz tega! Kar je najpomembnejše, pa je, da predstavlja dušo tega kraja. Če tega ne bo, bo življenje v tem kraju ugasnilo,« razlaga Zinka Kelenc, že 30 let najemnica gostinskega obrata v stavbi v Muretincih, ki jo občina namerava prodati. Sv. Trojica  700.000 evrov za komunalne naložbe Nepremičninski razcvet občine Največ denarja bodo v letošnjem letu namenili investicij- skim vlaganjem v ceste, vodovod in kanalizacijo, posvetili pa se bodo tudi urejanju javnih površin. S tem sledijo programski shemi, ki si jo je ob izvolitvi zadal župan David Klobasa, in sicer skrbi za urejeno komunalno infrastrukturo, kakovostno pitno vodo, trajnostno mobilnost, digitalizacijo občine, čisto okolje in razvoj turizma. »Za te projekte bomo dali 700.000 evrov, zato ne preseneča, da je že v tem trenutku občina eno samo gradbišče, » pravi Klobasa. »Skoraj v vsakem naselju se nekaj dogaja, bodisi gradimo optično omrežje, urejamo ceste ali gradimo kanaliza- cijo. Finančno smo letos na srečo v boljši kondiciji, kot smo bili lani, zato smo tudi lahko šli v realizacijo toliko projektov.« Foto: SD Ker postaja občina Sveta Trojica nepremičninsko zelo zanimiva, se to že pozna v premajhnem vrtcu. Foto: kraji.eu Vrtec v občini je premajhen za potrebe, zato že načrtujejo gradnjo novega. V naselju Zgornja Senarska-Vas bodo kmalu vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za celovito ureditev komunal- ne infrastrukture, intenzivno pa komunalno opremljajo parcele v novem naselju trojica Jug, tik ob avtocesti, kjer hiše rastejo kot gobe po dežju. »Skoraj vsak teden zraste nova, kmalu bo zmanjkalo par- cel. Ljudje veliko kličejo, pravzaprav doživljamo pravi nepremičnin- ski razcvet, saj poleg omenjenega naselja komunalno opremljamo gradbene parcele tudi drugod po občini, na primer v Zg. Porčiču, Sp. Senarski in Gočovi.« Nujna gradnja novega vrtca Zaradi naraščanja števila prebivalcev pa je trojiški vrtec že polno zaseden, zato se bodo že v kratkem soočili s težavo, ko bodo morali zavračati vloge za vpis novincev. Klobasa pravi, da na občini inten- zivno delajo na projektu izgradnje novega vrtca, s tem je na zadnji seji seznanil tudi občinske svetnike. »Žal se v enem letu ne da nado- mestiti pet zamujenih. Gre za fi nančno ogromen zalogaj za občino. Kje bo zrasel novi vrtec, boste izvedeli, ko bom imel v rokah že kaj več, da vam lahko pokažem dokumente, takrat bo znana tudi časov- nica. Že zdaj pa je jasno, da bomo vrtec pred letom 2023 težko gra- dili, saj bomo do takrat plačevali kredit za stari vrtec. Razen če nam uspe dobiti denar na kakšnem razpisu. Kot je znano, letos prostor- sko stisko vrtca rešujemo s prostori v kulturnem domu, za naprej bomo videli. Zagotavljam pa, da bo projekt novega vrtca dobra in ne spet polovična rešitev, kot je bil prejšnji, in da bomo vsi na novo pridobitev zelo ponosni.« Nadaljujejo pa tudi gradnjo vodovoda. Tako bodo v Oseku s 600 metri novega vodovoda pitno vodo dobila gospodinjstva, ki so bila še brez nje, v izvedbi Telekoma pa se nadaljuje tudi gradnja javne- ga optičnega omrežja, in sicer na območjih Zg. Porčiča, Verjan, Zg. in Sp. Senarske ter v delu Oseka. »Naš cilj pripeljati optiko v vsako gospodinjstvo se je v času epidemije pokazal še kako utemeljen, saj so imeli mnogi, ki so delali oziroma se izobraževali od doma, teža- ve zaradi preslabe dostopnosti do kakovostnega interneta. Vse bolj namreč postaja jasno, da je digitalizacija v sodobnem svetu enako pomembna, kot sta elektrika in vodovod, da je pravzaprav ključna za uspešno prihodnost podeželja oziroma pametnih vasi,« še dodaja župan. Če bo šlo vse po načrtih, bodo v Zavrču že jeseni lahko vsi brez- plačno vadili na fi tnes napravah. K uresničitvi investicije bo prispe- valo več partnerjev; to so Občina, Športno društvo Zavrč in Turistič- no društvo Zavrč. „Partnerji smo si aktivnosti razdelili. Pri tem so- delujejo Nogometna šola in drugi posamezniki, ki bodo izvedli prip- ravljalna dela pred montažo fi tnes naprav. Pripravljalna dela zajemajo nasutje prodca, odstranitev travne ruše, polaganje fi lca, namestitev lesene obrobe in betonskih rob- nikov,“ je pojasnil župan Slavko Pravdič in dodal, da bo za dobavo in samo postavitev naprav poskr- bela občina. Turistično društvo Zavrč naj bi v prihodnje pripravilo informativno zloženko. „V osnovi gre za 14 fi tnes naprav iz podjetja Kreal, ki bodo kombi- nirane v sedem orodij. Vse bodo certifi cirane v skladu z normativi. Strošek naprav bo predvidoma znašal 19.000 evrov in se bo pokril iz občinskega proračuna,“ je dejal Pravdič, ki verjame, da bo fi tnes zaživel. „Za začetek bo v okviru društve- nih dni tudi na teh napravah po- tekalo tekmovanje med društvi, posamezniki in vsemi zainteresira- nimi. Sicer pa s projektom želimo krepiti medgeneracijsko sodelova- nje ter povečati privlačnost obmo- čja, tudi v turističnem oziru.“ Na napravah, ki bodo postavljene na kar 210 m² velikem prostoru, pa bo možna vsestranska vadba za krepi- tev celotnega telesa. Zavrč  Fitnes bo do jeseni postavljen 19.000 evrov za ureditev parka in naprave Želja po fi tnesu na prostem je v Zavrču prisotna že vrsto let. Spomladi letos so stekla prva dela za pripravo terena na občinskem zemljišču v športnem parku Zavrč, kjer bodo stale naprave za vadbo. Foto: arhiv občine Zavrč »Tako kot vedno, kavica z mlekom, kajne?« že zjutraj goste nagovori prijazna natakarica in najemnica gostinskega dela Zinka, ki že trideset let v stavbi, med domačini poznani kot »Buta«, vodi manjši gostinski obrat. Ta je v vseh teh letih postal več kot le gostilna, saj predstavlja pomemben prostor druženja. Tukaj se srečujejo vaščani, gasilci, bližnji podjetniki, pa tudi člani kolesarskega kluba Muretinci, ki šteje kar 180 članov. V objektu poleg gostilnice živi tudi edina živilska trgovina v kraju, na zadnji strani pa je še sedež podjetja, ki se ukvarja z raziskovalno in razvojno dejavnostjo: »Lahko povem, da se tukaj srečujejo vse generacije, od mladih do starejših. Stavba ima velik pomen še posebej za krajane. Vse te dejavnosti in delovna mesta je treba ohraniti. In če to izgubimo, izgubimo dušo tega kraja.« Foto: MH Stavbo bi rada po ceni, ki jo bo do- ločil cenilec, odkupila sedanja naje- mnica Zinka Kelenc. Številni pomisleki ob prodaji »Vaščani imamo glede prodaje objekta v Muretincih, ki ga imenu- jemo Buta, nekaj pomislekov. Kot prvo, gre za stavbo, ki so jo pred tridesetimi leti praktično zgradili naši vaščani z dobrodelnimi akci- jami, odrekanjem, z marsičim ... Če gre to v prodajo in se integrira v proračun, dejansko vas izgubi. Kot drugo, stavba se prodaja brez funkcionalnega zemljišča, zato je na mestu vprašanje, kako bodo ljudje imeli dostop, če ne morejo po svoji zemlji v svojo stavbo?! Kot tretje pa, če že pride do prodaje te stavbe, da se po cenitveni vred- nosti objekt naprej ponudi v odkup sedanjim najemnikom, in sicer pre- ko neposredne pogodbe. Tukaj ti ljudje delajo 30 let, gre za sedem zaposlenih. Objekt je v neposredni bližini doma upokojencev. Mislim, da je vsem v interesu, tudi lokalni skupnosti, da se ta objekt skupaj s trgovino ohrani in je dejansko nek center vasi. Ne bi radi, da tukaj vla- da mrtvilo,« je poudaril svetnik Mi- ran Černesl, ki se boji, da je v ozad- ju morda že kakšen drug kupec. Dvojna merila pri prodajah občinskega premoženja? Župan je odgovoril, da bodo kupcu dali trajno služnostno pravi- co dostopa do stavbe, nadalje pa, da bodo izvedli uradno cenitev, nato pa šli v javno dražbo, ter ob tem zatrjeval: »Nič ni nikomur ob- ljubljeno, z nikomer se nisem po- govarjal!« Kot je bilo slišati v nadaljeva- nju razprave, pa bodo na drugi strani stanovanje v Gorišnici, ki je prav tako v programu za prodajo, najprej ponudili v odkup najemni- kom, ki živijo v njem. »Zakaj po- temtakem ne bi enako storili tudi v primeru omenjenega objekta v Muretincih?« je župana pozval Sil- vo Sok. Kokot je hitel razlagati, da so za prodajo stanovanja že prejeli pro- šnjo za odkup. »Če bi bilo enako za Muretince, se lahko dogovorimo brez dražbe?« je zanimalo Soka. »Vsekakor mora biti cenitev. Po- stopke bomo izpeljali po pravilih. Bodo pravniki povedali, kako je prav. V prodajo gotovo gre,« je še razpravo na hitro zaključil župan. Stavbo pripravljena odkupiti po ceni, ki jo bo določil cenilec Najemnica Zinka Kelenc je po- vedala, da je pripravljena odkupi- ti stavbo po ceni, ki jo bo določil cenilec: »Pripravljena sem kupiti stavbo po pošteni ceni. Cenilec naj oceni stavbo in po takšni ceni jo odkupim. Občina pri tem ne bo na nobeni izgubi. Najemnino sem plačevala trideset let, nekih večjih vlaganj občine pa v objekt ni bilo. Spomnim se, da so pred 12 leti osvežili fasado in zamenjali nekaj strešnikov. Bo pa treba objekt obnoviti, saj je v precej slabem stanju. Želim si, da nam župan prisluhne.« Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  12. junija 2020Ljudje in dogodki10 Med 27 evropskimi projekti so se v fi nalni izbor uvrstili trije slo- venski, med njimi projekt Naravni rezervat Ormoške lagune. Glaso- vanje o prejemniku nagrade Natu- ra 2000 bo odprto do sredine sep- tembra. Nagrada se podeljuje za odličnost pri upravljanju območij Natura 2000 in prikazuje dodano vrednost mreže za lokalna gospo- darstva. Namenjena je tistim, ki se trudijo, da bi bila Natura 2000 uspešna zgodba in bi dosegala svoj namen, istočasno pa opozarja javnost na pomen omrežja Natura 2000 in dosežke upravljavcev teh območij. Za nagrado se je pote- govalo 79 prijavljenih projektov, med katerimi je Komisija izbrala 27 fi nalistov. Ptice, želve, žabe, kačji pastirji … Naravni rezervat Ormoške lagu- ne je projekt, ki je namenjen dolgo- ročnemu varstvu ptic. »Zaradi pre- kinjenega dotoka odpadne vode iz opuščene dejavnosti v tovarni sladkorja se je začelo območje lagun izsuševati in zaraščati z goz- dom. Mokrišče, ki je bilo izjemnega pomena za številne vodne ptice, je izginilo. Takoj po opustitvi dejavno- sti pridelave sladkorja sta DOPPS in Tovarna sladkorja Ormož (TSO) začela aktivnosti za ohranitev mo- krišča in vzpostavitev naravnega rezervata. DOPPS se ni kar spri- jaznil, da bi Slovenija na območju Natura 2000 izgubila mokrišče izje- mnega nacionalnega in mednaro- dnega pomena za ogrožene vrste ptic. Zavedajoč se, da bi mokrišče izginilo, smo vložili vso energijo, da se Ormoške lagune ohranijo. La- stniki TSO so nam leta 2010 podarili okoli 60 hektarjev veliko območje in s tem prispevali k ohranjanju habitatov številnih ogroženih or- ganizmov. Z obnovo ciljnih habita- tov nam je danes uspelo ohraniti izjemno mokrišče, kjer gnezdijo globalno ogrožene vrste ptic, kot so kostanjevka, konopnica, rjavi lunj … Ponovno se na selitvi ustav- ljajo jate pobrežnikov, v bazenih lahko opazujemo redko želvo moč- virsko sklednico, med sprehodom nas preglasi kvakanje žab, številni kačji pastirji pa izvajajo akrobacije v zraku …,« je povedal Dominik Bombek in nadaljeval: »Območje ima zraven naravovarstvene vred- nosti še izobraževalni pomen, saj je vzpostavljena učna pot z inter- pretacijo narave. V rezervatu smo ustvarili nova delovna mesta, raz- vijamo naravovarstveni turizem, ki je dodana vrednost za občino Ormož in Slovenijo, saj si prihajajo lagune ogledat številni tuji turisti, ki jih navdušuje zgodba o obnovi mo- krišča. Izjemno sem ponosen, da sem lahko del te zgodbe s srečnim koncem za vse nas. Niso pomemb- ni samo gospodarska rast, industri- ja, avtoceste … Pomembna je tudi narava. Zakaj? Ali ni pomembno, da smo z ohranjenim mokriščem obogatili podtalnico, lokalno vpli- vali na klimo, pozitivno vplivali na klimatske spremembe, vzpostavili delček mokrišča, ki je še zadnja mir- na oaza (ni lova) za številne ptice na selitvi …? Kaj pa ljudje? Koliko je vreden sprehod po rezervatu? Upam, da ni več dvoma, da nam ne bi pomagali z oddanim glasom in s tem izkazali podporo našemu delu. Trudimo se, da delamo dobro za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohra- njanju narave in dobrobiti celotne družbe.« Na Ptuju si je poiskal tudi stano- vanje. Tudi vožnje na treninge ko- šarke dvakrat tedensko v Maribo- ru in na Polskavi, potem ko je pos- tal ponosen lastnik avtomobila, niso bile več problem. Za Društvo paraplegikov Podravje občasno tekmuje tudi v atletiki. Ko je že mislil, da so vse težave, ki jih je moral prebroditi, za njim, se je ponovno znašel v težkem polo- žaju. Po izgubi zaposlitve je še tri me- sece prejemal nadomestilo z Zavo- da za zaposlovanje, sedaj si ureja socialno pomoč. Ta naj bi znašala 385 evrov mesečno, s čimer pa ne bo mogel preživeti, saj mu bo po plačilu najemnine za stanovanje (220 evrov) in po plačilu drugih stroškov višini 120 evrov ostalo za hrano le 45 evrov. Upa tudi na en- kratno pomoč Centra za socialno delo, za katero je zaprosil. Saj bi lahko preživel le s sendviči ... „Saj bi lahko preživel le s send- viči, nimam velikih zahtev, nisem razvajen, tudi novih oblačil ne pot- rebujem, samo da bi lahko zbral toliko denarja, da bi plačal servis, registracijo in zavarovanje avto- mobila, kar me čaka v tem mesecu. Ne morem ga prodati, to je moje okno v svet, to so moje noge, da lahko koliko toliko funkcioniram, da sem mobilen, da lahko iščem službo. Avtomobil za mene ni lu- ksuz, ampak nujna potreba. Kdor ni na vozičku, tega ne more razu- meti. Jaz ne morem na kolo, na av- tobus, na vlak kot večina ljudi. Tudi želim ostati v mestu, si tu pridobiti neprofi tno stanovanje. Prošnjo sem oddal. V mestu je zame sko- raj vse dosegljivo, četudi še ni vse po meri invalidov na vozičkih. Na kratki razdalji imam vse na voljo. Stanovanje, v katerem sem sedaj, lastnik želi prodati. Na to, kako bo z menoj, če čez noč ostanem brez stanovanja, niti pomisliti nočem. Kupil sem si nekaj opreme, kam jo bom dal, če ne bom več imel kam?« Rad bi ostal samostojen Daniel bi se sicer lahko vrnil h krušnim staršem, ki mu pomaga- jo, kolikor morejo, a se je odločil za samostojnost. »29 let bom star avgusta, želim ostati samostojen. Zelo si prizadevam, da bi čim prej dobil novo zaposlitev. Zavedam se, da je težko že za zdrave ljudi, tudi korona je naredila svoje, kaj šele za invalida na vozičku. Oddal sem že več kot 50 prošenj, večina mi niti ni odgovorila. Sodim med ljudi, ne med štiri stene, tudi brez športa ne morem ostati. Težko je, a ne bom obupal, saj za vsakim dež- jem posije sonce. Res pa je, da ko ti gre slabo, se vsi obrnejo stran. Ne morem si privoščiti, da bi vozil z neregistriranim avtomobilom in neveljavnimi dokumenti,“ svoje težave predstavi Danijel Milošič, ki bi bil najbolj srečen, če bi se lahko ponovno zaposlil in si nekoč ustva- ril tudi družino. Foto: Črtomir Goznik Danijel Milošič v salonu Furman na Rogaški cesti na Ptuju, kjer bodo pos- krbeli za servis njegovega avtomobila. AH Furman, d. o. o., je bil tudi med večjimi donatorji, ki so omogočili nakup prilagojenega avtomobila Toyota yaris 1,5 (hibrid) luna, ki je povezal številne ljudi dobre volje. V slabih štirih letih je z njim prevozil že 66.000 km. Ptuj  Danijel Milošič v iskanju nove priložnosti „Težko je, a ne bom obupal“ V zadnjih štirih letih se je v življenju Danijela Milošiča, invalida na vozičku, marsikaj spremenilo na bolje; s pri- lagojenim avtomobilom je namreč postal mobilen. Nakup vozila je povezal številne ljudi dobre volje. Vsem je še danes neizmerno hvaležen, da so mu pomagali pri tem, da je samostojen, nič več odvisen od drugih. Uresničile so se mu tudi dolgoletne želje po zaposlitvi, a mu je decembra lani zaposlitev v okviru javnih del v produkciji programa ptujske televizije PeTv prenehala. Foto: Črtomir Goznik Glas podpore projektu je možno oddati na spletni strani www.ptice.si. Gla- sovanje je odprto do 15. septembra. Ormož  Naravni rezervat Ormoške lagune Med fi nalisti za evropsko nagrado Projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki so ga izvedli na spodnjem toku reke Drave, na obmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško, se poteguje za nagrado Natura 2000. Nagrado podeljuje Evropska komisija. Žetale  Osnovna šola z odličnimi rezultati Znanje nad povprečjem Kar tretjina žetalskega proračuna je namenjena izobraževa- nju. Očitno se občini to dobro obrestuje. Občina namreč sofi nancira delo učiteljev in s tem ohranja samostoj- nost oddelkov pri glavnini predmetov, kar se kaže tudi v rezultatih učencev in učenk. Ravnateljica šole, ki jo je lani obiskovalo 98 učencev in učenk, Silvestra Klemenčič je v poročilu na zadnji seji občinskega sve- ta izpostavila rezultate, ki so jih osnovnošolci lani dosegli na nacional- nem preverjanju znanja. Devetošolci so bili z doseženimi rezultati pri slovenščini (+8,97 %) in fi ziki (+4,93 %) nad slovenskim povprečjem, za pol točke pod povprečjem so bili pri matematiki. Še bolje so se odrezali šesto- in tretješolci, ki so bili tudi za več kot 10 % uspešnejši od svojih sovrstnikov. »Marsikatera šola nam zavida rezultate, tudi tiste, ki jih dosežemo na tekmovanjih,« je ponosno izpostavila Klemenčičeva. Foto: MV Sv. Tomaž  Evropski denar za zastonj internet Kje bo brezplačen Wi-Fi V tomaževski občini so se razveselili novice, da bodo prejeli 15.000 evrov evropskega denarja za zagotovitev brezplačne- ga dostopa do brezžičnega interneta na javnih mestih. Zaradi ukrepov, ki še veljajo zaradi epidemije covid-19, je bila slove- snost skromnejša, omejena na manjše število vernikov. Kljub temu da je bila notranjščina cerkve vidna le nekaterim, pa je bila ta očiščena in osvežena od tal do stropa ter svečano okrašena. To delo so opravili Lojzka Serdinšek z ostalimi predanimi sodelavci. Po maši so bili običaj- no organizirani srečelov, kulturni program in bogata zakuska, letos pa so verniki le poklepetali in se odpravili na svoje domove ter nadaljevali praznovanje v družinskem krogu. Foto: Marica Repinc Podlehnik  Slovesna maša Žegnanje v Rodnem Vrhu S koncem epidemije so vrata odprle tudi cerkve. Tako je konec maja, na binkoštno nedeljo, na najvišjem hribu župnije pote- kala slovesna maša v podružnični cerkvici sv. Duha v Rodnem Vrhu. Mašo je daroval domači duhovnik Andrej Sotler. Kot razlaga direktorica tamkajšnje občinske uprave Zinka Hartman, so izvajalca del že izbrali, to je ljubljansko podjetje A1 Slovenija, ki bo, če bo vse po sreči, investicijo končalo do konca tega poletja. Namestili bodo več brezplačnih dostopnih točk Wi-Fi, in sicer na lokacijah vseh gasilskih domov, domačije Stanka Cajnkarja v Savcih ter na lokacijah več javnih objektov v središču občine, to so: kulturni dom, medgeneracijski center ter občinska stavba. Dodajmo, da je denarna podpora namenje- na izgradnji investicije, medtem ko bo občina krila stroške povezljivosti, torej internetno naročnino in vzdrževanje teh točk. Foto: Youtube Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  12. junija 2020 Podravje 11 Polfi nalisti so bili o spremem- bah pri izvedbi letošnjega polfi - nala pravočasno obveščeni, tako da se bodo na svoje nastope pred radijskimi mikrofoni v studiu Ra- dia Ptuj lahko temeljito pripravili, kar najboljše zapeli ter si najbolje ocenjeni med njimi pripeli vsto- pnico za veliki fi nalni oder, ki bo postavljen na Mestnem trgu. Le- tošnje zmagovalce v obeh kate- gorijah bomo izbrali predvidoma 17. oz. 19. septembra. Petju vseh naših polfi nalistov bodo v šesti sezoni projekta Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo lahko prisluhnili tudi poslušalci Radia Ptuj. Glasovanje tudi preko SMS-sporočil Urednik radia Domen Hren je o samem poteku izbire fi nalistov povedal: “Vse polfi naliste v obeh kategorijah smo povabili v studio Radia Ptuj. Med 15. in 19. junijem bomo posneli njihove nastope, v programu Radia Ptuj pa jih bomo začeli predvajati 29. junija. Tega dne se bodo med 9. in 10. uro predstavili prvi štirje mladi pevci, dva iz mlajše kategorije in dva iz starejše kategorije. V istem terminu jim bomo lahko pris- luhnili vse do 17. julija. Posnetke njihovih nastopov bo poslušala strokovna komisija, ki bo izbrala deset fi nalistov iz mlajše kate- gorije in 10 fi nalistov iz starejše kategorije. Ker pa si v fi nalu želimo po trinajst otrok v vsaki kategoriji, bomo uvedli tudi SMS glasovanje. Vsako jutro bodo lah- ko starši, babice, dedki in drugi, skratka poslušalci Radia Ptuj, glasovali za svojega najljubšega pevca. Izmed vseh tistih, ki jih komisija ne bo izbrala za fi nale, pa bomo izbrali po tri srečneže iz vsake kategorije, ki bodo prejeli največ glasov. Tako bomo dobili 26 fi nalistov, ki se bodo potego- vali za zmago v letošnji sezoni na velikem odru na Mestnem trgu na Ptuju 17. septembra v ve- černih urah ali pa 19. septembra dopoldan, odvisno od prostega termina RTV Slovenija, ki bo tudi letos posnela veliki fi nale projek- ta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Posnetek si bomo v programu RTV Slovenija lahko ogledali oktobra.“ Ptuj  Polfi nale 6. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfi nalistom bodo letos prisluhnili poslušalci Radia Ptuj Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je zaradi koronavirusa prekinil na dobri polovici. Do 10. marca so odpeli mladi pevski talenti 28 osnovnih šol s podružnicami. Zaradi omejitve števila gledalcev v zaprtih prostorih se je družba Radio-Tednik Ptuj odločila, da bo letos izbira fi nalistov potekala drugače kot v prejšnjih letih, ko jih je strokovna komisija izbrala na polfi nalnih prireditvah v dvoranah osnovnih šol oz. športnih dvoranah. Foto: Črtomir Goznik Finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo letos 17. oz. 19. septembra. Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Ptuj  Akcija čiščenja okolja Iz okolja pobrali 4,5 tone odpadkov Sprva v aprilu načrtovano spomladansko čiščenje okolja so v mestni občini Ptuj izvedli 6. junija. Na različnih območjih MO Ptuj se je prejšnjo soboto zbralo med 250 in 300 udeležencev iz društev, družin, političnih strank, klubov, drugih organizacij, zavodov in podjetij. Čistili so javne površine, območja ob cestah, parke, zelenice, nabrežine vodotokov, okolico stanovanjskih naselij in druge površine. Iz okolja so izvzeli 2,4 tone mešanih komu- nalnih odpadkov in dobri dve toni kosovnih odpadkov. Za prevoz je poskrbelo podjetje Javne službe Ptuj. V lanski akciji čiščenja okolja je sodelovalo 500 prostovoljcev. V akcijo čiščenja okolja 2020 so se vključili tudi učenci ptujskih osnovnih šol, ki so okolico šol čistili v ted- nu pred občinsko akcijo. V teh dneh pa so okolico vrtcev čistili tudi najmlajši. V MO Ptuj ugotavljajo, da je trenutno najbolj problematično od- metavanje odpadkov iz avtomobilov v varovalne pasove občinskih in državnih cest ter odlaganje odpadkov na zbiralnice ločenih frakcij, ki so namenjene za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. Foto: Črtomir Goznik V letošnji akciji čiščenja okolja je sodelovalo med 250 in 300 udeležencev. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 Zanimivo je sicer, da so vodne izgube v zadnjih letih na približno enaki ravni, čeprav so se okvare v lanskem letu nekoliko zmanjšale (vsega skupaj jih je bilo 223, kar je v primerjavi s preteklim letom 57 okvar manj). Vse več okvar je na cevovodih večjih dimenzij, zaradi česar naenkrat iztečejo večje koli- čine vode, so pojasnili predstavniki ormoške komunale. Med najbolj problematičnimi je omrežje v občini Ormož, kjer je bilo zabeleženih kar 148 okvar, sle- dijo okvare na skupni liniji Hajndl– Vičanci–Sveti Tomaž (17 okvar) ter na liniji Kamenjak–Pušenci–Hum– Vodranci (16 okvar). V občini Sveti Tomaž so zabeležili 15 okvar, v občini Središče ob Dravi pa 9. »Četrtina vode se izgubi. To je zastrašujoč podatek. Rad bi, da se v bližnji prihodnosti resno pristopi k temu problemu, kajti te vodne iz- gube plačujemo mi vsi uporabniki. In to je gromozanska številka. To je isto, kot če bi vam izplačali 25 % manj plače. Verjetno imamo kje še kakšne salonitne cevi. Res bi morali pristopiti k temeljitejšemu reše- vanju tega problema,« je opozoril svetnik Danilo Kosi. Letno 100.000 evrov v popravila, izgube vode enake Župan Danijel Vrbnjak je po- vedal, da na letni ravni več kot 100.000 evrov vložijo v vzdrževanje najbolj problematičnih vodovodnih odsekov ter da imajo pripravljen 11,5 milijona evrov težak projekt za obnovo vodovoda. Obnova je sicer nujna, a kot je v isti sapi priznal žu- pan, bi z obnovo celotnega omrež- ja zmanjšali izgubo za približno 10 %, na drugi strani pa bi investicija podražila vodo (višja omrežnina). Svetniki so sicer še opozarjali, da bi bilo potrebnega več nadzora nad odvzemi vode iz hidrantov, ki si jih privoščijo nekateri uporabni- ki. Po podatkih, ki so nam jih pos- redovali na Nacionalnem inštitutu za nacionalno zdravje (NIJZ), je namreč v prvih petih mesecih lan- skega leta v Sloveniji za klopnim meningitisom, kakor bolezni skraj- šano rečemo, zbolelo 16 ljudi, letos pa osem. Povsem drugačna pa je slika pri lymski boreliozi, kjer je število oku- ženih v primerjavi z enakim obdob- jem lani naraslo skoraj za polovico. Kot je razvidno iz priložene tabele, je lani od začetka leta do konca maja zbolelo 1.050 ljudi, letos pa že 1.517. Še posebej drastično so številke poskočile v aprilu in maju: medtem ko je bilo v aprilu 2019 z boreliozo okuženih 258 ljudi, jih je bilo v aprilu 2020 441, v lanskem maju se je okužilo 473 ljudi, v letoš- njem pa že 730. Da je aktivnost klopov in nji- hovih razvojnih stopenj odraz kli- matskih nihanj, pravi Samo Belavič Pučnik iz NIJZ. »Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februar- ja pa vse do novembra, seveda pa sta letošnja mila zima in vlažna po- mlad pospešili njihovo dejavnost. Verjetno so to razlogi za povečano število okužb z lymsko boreliozo, medtem ko za klopni meningoen- cefalitis tega ne bi mogli reči, saj so številke za zdaj brez posebnosti.« Na NIJZ sicer tedensko spremlja- jo okuženost z lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom in podatke objavljajo na svoji spletni strani. Zanimivo je, da se številke ne skladajo povsem s posredova- nimi, saj je tam do konca maja za- beleženih 88 več primerov okužb z boreliozo, torej 1.605, od tega naj bi bilo 950 žensk in 741 moških. Najvišja stopnja obolelosti je bila v goriški regiji, sledita ji pomurska in gorenjska. Za klopnim meningi- tisom je zbolelo pet žensk in trije moški, ki prihajajo iz pomurske in podravske ter drugih slovenskih regij. »Tveganju za okužbo s povzroči- telji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh staro- stnih skupin, tudi otroci, še pose- bej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zato je pomembno, da se zaščitimo pred klopi,« še pravi Belavič Pučnik. Spomnimo, da je treba pri giba- nju v naravi zmanjšati tveganje za ugriz klopa, in sicer tako, da upo- rabljamo sredstva oziroma repe- lente, ki jih odganjajo, poleg tega pa nosimo svetla oblačila, ki pokri- vajo čim večji del telesa. Ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo, še posebej smo pozorni na po- raščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje. Če odkri- jemo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. Zoper boreliozo cepiva ni, strokovnjaki pa priporo- čajo cepljenje proti klopnemu me- ningoencefalitisu. petek  12. junija 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje restavracija pomaranca Danes bo precej jasno. Nekaj več oblačnosti bo le v hribovitih krajih zahodne Slovenije, tam bo možna tudi kakšna kaplja dežja. Čez dan bo pihal zahod- ni do jugozahodni veter. Jutra- nje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 22 do 25, na vzhodu do 28 °C. Foto: Profimedia/M24 Ormoško  Vodovodno omrežje kot cedilka; nujna je celovita prenova Dobra četrtina vode se v dotrajanem omrežju izgubi Vodne izgube so pereč problem. Na ormoškem vodovodu se je v lanskem letu izgubila dobra četrtina vse načrpane vode; skoraj 270.000 kubičnih metrov. Razloge za vodne izgube gre iskati predvsem v dotrajanem vodovodu. Slovenija, Podravje  Mila zima in vlažna pomlad pospešili dejavnost klopov Letos za polovico več obolelih za boreliozo Čeprav smo Slovenci med epidemijo novega koronavirusa v naravi preživeli več časa kot običajno, poleg tega se takrat ni bilo mogoče cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu, je bilo število okuženih manjše kot v enakem obdobju lani. Drastično pa se je povečalo število obolelih za lymsko boreliozo. Majhno, a nevarno bitje V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, ta majhna, a še kako nevarna bitja. Pojavlja se po vsej državi, zanjo pa letno zboli od 5.000 do 7.000 ljudi. Zanjo je značilen kolobar, ki se naredi okrog mesta ugriza. Če je bolezen odkrita pravočasno, se uspešno zdravi z antibiotiki, sicer se lahko v drugi ali tretji fazi pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov, in sicer kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Klopni meningoencefalitis pa je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična, torej omejena na določena področja, saj ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolnika mučijo mišične bolečine, utrujenost, glavobol, sledi pa lahko prizadetost osrednjega živčevja, ki se kaže kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem. Še posebej pri starejših lahko bolezen povzroči trajne posledice, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze. Najlažje jo preprečujemo s cepljenjem, sicer pa jo zdravimo le s podpornim zdravljenjem, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila. Smrtnost pri bolnikih s klopnim meningoencefalitisom je od 0,5- do 2-odstotna. Foto: Dreamstime/M24 Foto: DL/M24 Na ormoškem vodovodu beležijo ogromne izgube; samo lani je nekontroli- rano izteklo 270.000 kubičnih metrov pitne vode. Število obolelih z lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom v prvih petih mesecih leta 2019 in 2020 2019 2020 Lymska borelioza Klopni meningoencefalitis Lymska borelioza Klopni meningoencefalitis Januar 125 0 123 1 Februar 89 1 99 0 Marec 105 1 124 1 April 258 5 441 3 Maj 473 9 730 3 Skupaj 1050 16 1517 8 Vir: NIJZ Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  12. junija 2020 Kultura 13 Ste že brali / Anton Ingolič: Šumijo gozdovi domači »Moje stare knjige so kot stari ljubimci,« je naslov- ljen pogovor s švedsko pisateljico Saro Stridsberg v nedavni Sobotni prilogi Dela (njen roman‘Oda moji družini‘je v slovenskem prevodu Ive Klemenčič letos izšel pri Beletrini). No, na to misel sem se spomnil ob pisanju o današnjem bralnem predlogu. Vračam se namreč k stari ljubezni! V pojasnilo: začasno sem ‚zamr- znil‘ svoje članstvo v svoji najljub- ši knjižnici, ker me motijo grožnje z okuženimi knjigami, knjigami v karanteni in kaj vem kaj še vse (članarino pa bom lahko porav- nal elektronsko, sem bil pravkar obveščen!), in se lotil brskanja po domači knjižnici. Anarhično sim- patično neurejeni, ampak kar pi- sano založeni. Ob brskanju pa se seveda obujajo spomini ... Šumijo gozdovi domači je ro- man Antona Ingolič, ki je izšel leta 1969, moj izvod pa je leta 1976, ko je izšel ob pisateljevi 70-letnici. In zakaj me ob tem romanu dajejo spomini? Ker je bila to prva knjiga, ki sem jo ku- pil kot član Sveta knjige. Davnega leta 1977 se je začelo moje članstvo (in še traja). Tako se ob zgodbah V KNJIGAH pletejo še zgodbe OB KNJIGAH. Ste že brali ta Ingoličev roman ali prisegate le na osladne (v glavnem ameriške) ‚babje romane‘? Če bi bil Ingolič Američan, bi ta knjiga bila uspešnica, tako pa je pač ‚obsojena‘ na dvomi- lijonsko ljubezen slovenskih bralcev (in morda še katerih, nisem preverjal prevodov v tuje jezike). V romanu pisatelj kritično ori- suje dogajanje v letih po drugi svetovni vojni, ko so oblast prevzeli ‚tovariši‘, ki pa marsikdaj niso vedeli, kakšno delo so si naložili na pleča – in so ga pač opravljali v skladu s svojimi (ne)sposob- nostmi. Ali pa v skladu s svojimi pohlepnimi željami. Ker tudi med sicer načeloma enakimi tovariši so bili nekateri pač bolj ena- ki kot drugi ... Roman se godi torej kmalu po vojni, izšel pa je, kot sem že omenil, leta 1969. Torej niti ne 20 let po dogodkih, ki jih kri- tično opisuje Ingolič. V ‚svinčenih časih‘ (kot jih radi označujejo novodobni politični populisti) si je pisatelj drznil kritizirati takra- tno oblast ‚tovarišev‘? Kazati na njene napake? Kje ste, sodobni Ingoliči, da kaj napišete o sedanjih ‚gospodih‘, ki nam vladajo že skoraj tri desetletja, pa nam še zmeraj prodajajo meglo?! In svoje vladajoče nespametne poteze opravičujejo kot boj proti ostan- kom svinčenih časov ... »V bivši državi smo celo po kavo, ženske vložke, milko, pralni prah in kavbojke hodili v tujino!« lahko sli- šimo. A to je vaš dosežek, gospodje, da lahko vložke in kavo (in poljsko milko!) kupimo doma? To ste uspeli v tridesetih letih? Kakorkoli – vrnimo se k Ingoliču. Njegov roman se dogaja na Pohorju (kje pa naj bi se, če pa je Ingolič rojen v krajih, ki imajo Pohorje neprestano pred očmi) v povojnih letih, ko je bilo tre- ba za obnovo porušene domovine pač žrtvovati kar največ, da bi država prišla do prepotrebnega denarja za obnovo mest, gradnjo tovarn, nakup strojev za te tovarne ... In na Pohorju so tisto ‚naj- več‘ bili gozdovi. Tisti gozdovi, ki so jih pohorski kmetje stoletja negovali, čuvali, preudarno gospodarili z njimi ..., novi oblasti pa so stoletne smreke in jelke iz pohorskih gozdov pomenile le pre- potrebni denar. In je seveda prišlo do nasprotij med novo oblastjo in starim kmečkim razmišljanjem ... Vmes pa, med šumenjem domačih gozdov, še kakšne ljubezenske težave in tudi osebne tragedije, pa vendar Ingolič optimistično končuje roman: » Na Lomnik je končno le prišla pomlad, s pomladjo pa novo, neusta- vljivo in neuklonljivo življenje.« Vabljeni k branju enega najboljših Ingoličevih romanov. Ves čas epidemije so mladi glasbeniki ustvarjali, se izpopol- njevali, učili na daljavo, a niti še tako popoln posnetek ne more nadomestiti snidenja in dela v živo. »V tednih epidemije smo si ušesa izmučili skoraj do skrajnosti. Pogla- bljanje v zvočne barve na daljavo je na tako dolgi rok res mukotrpno.« Zato je bila vrnitev v glasbene šole praznik, je poudarila Frajnkoviče- va. »Učitelji so mi izpod zaščitnih mask ob srečanjih potrjevali, da v veliki hvaležnosti za bližino tudi njim srca pojejo. Če bi videli sijoče oči. Tako zelo smo hvaležni, da smo nazaj. Celo učenci iz rizičnih skupin so nemudoma prišli v glas- beno šolo. Raje nosijo maske, kot da se še naprej izobražujejo ‚od doma‘. Še pri pouku nauka o glas- bi, ki jim je manj ljub predmet od instrumenta, so sedeli. Vsi.« S prvim junijem je v polni meri zaživela tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. »Z rahljanjem ukre- pov smo začeli izvajati še skupinski pouk, to pomeni predšolsko glas- beno vzgojo, glasbeno pripravni- co, nauk o glasbi, solfeggio, orke- stre, komorno igro. Ob tem seve- da upoštevamo vsa priporočila, zagotavljamo varnostno razdaljo in skrbimo, da v skupini ni več kot 15 učencev,« je pojasnil ravnatelj Štefan Petek. Epidemija ni vplivala le na izva- janje pouka, temveč tudi na oce- njevanje. Ministrstvo za šolstvo je odločilo, da zaključnih izpitov glasbene šole letos ne bodo izva- jale, učence bo ocenjeval mentor oziroma komisija. Frajnkovičeva je dodala: »Zaključna ocena bo, kot vsako leto, zajela celoleten trud učencev, njihove nastope pred ka- ranteno, med njo in po njej, seveda po navodilih, a smo optimisti, ker imamo veliko dvorano in veliko dvorišče ter navdušujoče izdel- ke/posnetke, ki so jih pripravljali doma. Vedno upamo na najboljše in iz danega vzamemo ter naredi- mo najboljše.« Da je epidemija ozi- roma delo na daljavo vplivalo na pripravljenost učencev in da letos beležijo nekoliko slabše rezultate, pa je priznal Petek, a v isti sapi dodal, da bodo učenci morebitne primanjkljaje zlahka nadomestili. »Sedaj je najpomembnejše, da us- pešno zaključimo šolsko leto in se izognemo morebitnim okužbam.« In medtem ko učenci in učitelji že beležijo zadnje šolske dneve in tedne, se glasbeni šoli že priprav- ljata na sprejem novih glasbenih nadobudnežev. Ravno te dni so v Glasbeni šoli Karola Pahorja po- tekali preizkusi nadarjenosti. »Za- nimanje za vpis je podobno pred- hodnim letom. Prav tako ostajajo najpopularnejši inštrumenti kitara, fl avta in klavir, seveda pa si želimo vpis tudi na ostale inštrumente – pihala in trobila,« je še dodal ravna- telj Štefan Petek. Ptuj  Glasbene šole ponovno oživele »Učenci raje nosijo maske, kot da se še naprej izobražujejo od doma« Glasba ponovno napolnjuje učilnice Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla v vsej svoji veličini. »Strah je ustavil svet! Glasbe, ljubezni in človeške volje ni moč ustaviti,« je dejala ravnateljica ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Lija Frajnkovič. Foto: Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v Gledališču Ptuj, januarja 2020 z učiteljico Alenko Kostrevc Podlehnik  Trstenke – glasbilo iz Haloz Janez Jerenec izdelovalec haloških trstenk S spoštovanjem do ljudskega izročila, zapuščine očima in tradicije je Janez Jerenec iz Jablovca pri Podlehniku v rokah držal svoje trstenke. Le on namreč ve, koliko truda, dela in znanja oblikuje ta sicer na videz preprosto ljudsko glasbilo. Čeprav vajen nastopov pred drugimi člani Turističnega društva Podlehnik, ljubitelji ljudske glasbe in celo pred televizijskimi kame- rami je tudi tokrat (na ponovnem odprtju viničarije na Gorci) o glas- bilu, ki ga zna le še on izdelovati in nanj tudi zaigrati, govoril s treso- čim glasom. »Mama se je poročila s Francem Laporškom iz Jablovca, znanim izdelovalcem trstenk, ki je nanje igral po domovini, celotni takratni Jugoslaviji, tudi v Avstriji in na Madžarskem. Pri desetih le- tih me je spodbudil, da jih začnem izdelovati tudi sam,« je začel Jere- nec. Pet let je potreboval, da je bil očim z njegovimi izdelki zadovo- ljen, nato je Janez odšel – najprej v srednjo gozdarsko šolo v Postojno in nato v vojsko. »Ustvaril sem si družino, gradil dom.« Po 30 letih je ponovno pomislil na ta že sko- raj pozabljen ljudski inštrument, k temu so ga spodbudili člani turi- stičnega društva. Začel je obnavlja- ti znanje, izdelal si je orodje in zbral material. »Trstiko je treba porezati pozimi, počakati eno leto, da ole- seni, zbrati je treba smrekovo smo- lo za uglaševanje, narediti deščice iz smrekovega ali češnjevega lesa, ki piščali iz trstike povezujejo.« V zadnjem obdobju je Janez iz- delal 25 glasbil, od najmanjših, tri- najstice, do največjih, devetindvaj- setice. Predvsem pa veliko nastopa z njimi po Štajerski in po celi Slove- niji. Ob tem vse trstenke, ki jih iz- dela, tudi lepo zvenijo. »Moj očim mi je rekel, da tudi tiste trstenke, ki jih ima nekdo na steni za okras, morajo igrati.« Foto: Mojca Vtič Staro ljudsko glasbilo v rokah Janeza Jerenca iz Jablovca pri Podlehniku Foto: Mojca Vtič Za izdelavo trstenk Jerenec potrebu- je od 10 do 15 ur. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  12. junija 2020Zdravstveni globus14 Pri dojenčkih je pogosta nene- varna oblika seboroičnega derma- titisa, ki jo spremljajo ploske loj- nate skorje na lasišču in ki v večini primerov mine sam od sebe. Tudi temenice so oblika dermatitisa, ki je le kozmetični problem in se ga zlahka rešimo z gostim glavnikom. Hrana za zdrave lase Lasem koristi vse, kar je na splošno zdravo za organizem: veli- ko sadja in zelenjave, nezačinjena hrana, izogibanje sladkarijam in mastni hrani. Še posebej dobrodo- šlo za hitrejšo rast las je železo, ki ga je veliko v jajcih, rdečem mesu in zeleni zelenjavi. Če opazimo redčenje las ali plešavost, prosimo zdravnika za krvno sliko. Ta poka- že, katerih elementov in mineralov nam manjka. Šele potem je smisel- no jemanje prehranskih dodatkov za bujnejše lase. Foto: Profimedia/M24 Brez prhljaja v nekaj tednih Pri prhljaju so se namenski šamponi izkazali za posebno učinkovite. Natančno upoštevajte navodila, kajti različni izdelki vsebujejo različne sestavine za zdravljenje: cinkov piriton, selenov sulfi d, ketokonazol ali premogov katran in salicilno kislino. Dermatologi sicer vidijo v prhljaju normalen proces obnavljanja vrhnjice, ki hitreje raste in poroženeva, vendar je v hujših primerih treba pomisliti tudi na možnost seboroičnega dermatitisa. Če torej težav po treh mesecih ne rešimo sami, stopimo k strokovnjaku. Prhljaj večkrat spremljajo akne in dokazano je, da nanje prav tako vplivajo stresno življenje in prehranjevalne navade. Če sumite, da imate seboroični dermatitis, na katerega pogosto opozorijo frizerji, je najbolje obiskati dermatologa. Le strokovnjak bo lahko natančno ocenil lasišče in predpisal primerno, tako imenovano topikalno terapijo. Pomagajmo si Tudi lasišče je ogledalo zdravja Lasišče lahko prizadene vrsta kožnih bolezni in bolezni las. Najpogostejše so prhljaj, izpadanje las, zlasti pri moških, lojne ciste, luskavica, glivične infekcije in okužbe z zajedavci, na primer z ušmi. Tudi če postajate plešasti, pojdite k zdravniku Z leti postajajo lasje čedalje tanjši, zato je videti, kot da jih imamo vse manj, redčiti pa se ne bi smeli. Več kot 200 las na dan nam ne glede na leta ne bi smelo izpasti. Če jih na krtači ostaja več, je dermatolog naj- boljši naslov, še posebej če poleg iz- padanja las opazimo spremembe na lasišču, kot so rdečina, vnetje, gnoj, če je plešavost oziroma redčenje las lokalizirano in opazimo okroglasto ali nepravilno oblikovano plešo raz- lične velikosti, od nekaj milimetrov do več centimetrov. Po naravni poti izpadlega lasu ni več mogoče nado- mestiti, zato je treba izpadanje čim prej ustaviti. Pogosto krtačenje škodi Lasje bodo močnejši, če bomo z njimi ravnali karseda nežno; če si jih ne bomo kar naprej krtačili in jih bomo s šamponom, naj je še tako ne- žen, umili največ dvakrat tedensko. Po telesni vadbi jih zgolj sperimo z vodo. Tudi zategovanja v konjski rep iz dneva v dan lasje ne marajo. Kako bolezen poteka? Bolezen je prisotna ves čas, vendar ne vedno v isti intenziteti. Sindrom nemirnih nog je več kot samo motnja spanja, saj poslabša tudi kakovost življenja. Vpliva na čas uspavanja, kakovost in dolžino spanca. Poglobi se tudi depresija. Pri eni tretjini bolnikov so simptomi tako hudi, da jih opredeljujejo kot zelo moteče za kakovost življenja. Najbolj jih motijo motnje spanja, neprijeten občutek in bolečine v nogah, izčrpanost, utrujenost, trza- nje nog, krči ter zaspanost čez dan. Kako poteka spremljanje bolnika s sindromom nemirnih nog? Po uvedbi zdravljenja z zdravili bolnika naročimo na kontrolo čez 4 tedne, da se prepričamo o učinku zdravljenja, nato pa na 3–6 mese- cev, odvisno od sočasnih bolezni. Kako si lahko pri sindromu nemirnih nog pomagate sami? Strokovnjaki priporočajo spre- membo življenjskih navad. Skrbite za redno zmerno telesno dejav- nost, prehranjujte se zdravo, izo- gibajte se alkoholu, kofeinu in to- baku. Ker stres poslabša sindrom nemirnih nog, se je pametno nauči- ti tehnik sproščanja, ki ga bodo po- magale zmanjšati. Poskrbite tudi za pravilno »spalno higieno«, kar pomeni, da je treba oditi v poste- ljo vedno ob približno istem času, spati pa v mirnem prostoru, ki je nekoliko hladnejši kot podnevi. Kako sindrom nemirnih nog vpliva na vaše življenje? Sindrom nemirnih nog slabo vpliva na naše počutje, če je pre- bujanje ponoči pogosto, smo posledično podnevi utrujeni in neprespani, zaradi česar se težko zberemo ter imamo pogosto te- žave na delovnem mestu. Bolniki s sindromom nemirnih nog imajo za- radi ponavljajočih se težav številne posledice v vsakodnevnem življe- nju. Te se kažejo kot: motnje spa- nja, dnevni simptomi: utrujenost, pomanjkanje energije, zaspanost, motnje razpoloženja: razdražlji- vost in v hujših primerih celo de- presija, senzorični simptomi. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Sindrom nemirnih nog – 2. del Foto: Dreamstime/M24 Mnogi še vedno mislijo, da je to bolezen starih ljudi. Na žalost najpogosteje udari v najustvar- jalnejšem življenjskem obdobju: v starosti od 20 do 45 let, ženske prizadene pogosteje kot moške. Medicina vzrokov za njen nasta- nek ne pozna, zato tudi pravega, učinkovitega zdravila, ki bi jo poz- dravilo, ni na voljo. V nastanek in razvoj bolezni je vpleten imunski sistem, ki začne napadati lastne celice, ker jih pomotoma zamenja s tujimi, telesu škodljivimi, in jih zato uničuje. Zato spada revma- toidni artritis med avtoimunske bolezni. Naravna pomoč pri revmatoidnem artritisu Za zdravljenje bolečine so že v tradicionalni kitajski medicini uporabljali akupunkturo, ki je priznana metoda tudi pri nas. Medicinski strokovnjaki sicer pra- vijo, da za revmatske bolezni ni posebnega prehranskega režima. Vendar hkrati velja, da je vsaka prehrana, ki povzroča izgubljanje teže, za te bolnike priporočljiva. Vsak kilogram manj namreč po- meni olajšanje za sklepe. Priporo- čljiva je prehrana z veliko kalcija (sezam, pasta iz sezama – tahini, zelena listnata zelenjava, sveže sadje, globokomorske ribe). Med zdravilnimi zelišči je v zadnjem času najbolj priporočljiv hudičev krempeljc, pa tudi vrbova skor- ja, kopriva, repičasta preobjeda, čaj iz preslice, divja vinska trta, bosvelija, ingver; med Bachovimi cvetnimi zdravili priporočajo je- manje esence divje jablane (crab apple), in sicer dlje časa. Posebno priporočljiva je kurkuma, stara indijska začimba, ki lajša vnetje in bolečine. Revmatologi vse bolj priporočajo multidisciplinarno zdravljenje Ena od skupin zdravil, ki jih poznajo vsi bolniki z revmato- idnim artritisom, so nesteroidna protivnetna zdravila, ki blažijo vnetje in tudi bolečine. Včasih dobijo bolniki glukokortikoide v nižjih odmerkih za preprečevanje poškodb sklepov. Na voljo so tudi počasi učinkujoča zdravila, ki jih bolniki jemljejo skupaj z drugimi, da bi preprečili uničevanje skle- pov. Med njimi so spojine zlata. Najnovejša pa so biološka zdra- vila (pravzaprav so se ta najprej pojavila v revmatologiji), ki jih je na voljo čedalje več. Za zdaj je videti, da so najučinkovitejša. Tudi pri revmatoidnem artritisu je pomembno, da bolniki o svoji bolezni čim več vedo, da so čim dejavnejši in sami pripravljeni kaj storiti, da bi jim bilo lažje. Zelo pri- poročljiva je redna telovadba, kar velja tudi za tiste, ki jim je bolezen sklepe že poškodovala. Revma- tologi čedalje bolj priporočajo tako imenovano multidisciplinar- no zdravljenje, ki se počasi uve- ljavlja povsod po svetu: bolnika spremlja skupina strokovnjakov z različnih področij, vse pa koor- dinira revmatolog. Vključeni naj bi bili tudi fi zioterapevti, delovni terapevti, medicinske sestre, sve- tovalci za zaposlovanje ter psiho- logi oziroma psihiatri. Foto: Dreamstime/M24 Tedenski mikroskop Revmatoidni artritis ni bolezen starih ljudi Gre za kronično bolezen, ki prizadene ovojnice sklepa. Posledice so lahko zelo hude: sklepi so čedalje bolj deformirani, gibljivost vse slabša, najhujše od vsega pa so bolečine. Kako poteka zdravljenje? Ko je diagnoza postavljena, zdravnik uvede zdravljenje, a le bolnikom s hujšo obliko bolezni, ki imajo vsaj trikrat tedensko močno izražene že omenjene težave. Zdravila prvega izbora so dopaminski agonisti – pramipeksol, ki jih bolniki jemljejo le enkrat dnevno, dve uri pred spanjem, v zelo majhni količini. Zdravilo je sicer registrirano za zdravljenje Parkinsonove bolezni, vendar je strah bolnikov s sindromom nemirnih nog odveč, saj ne bodo razvili te bolezni. Uporabljajo se lahko tudi kombinacije zdravil, opioidi, zdravila za sproščanje mišic, uspavala in tudi zdravila, ki jih sicer predpisujemo epileptikom. Bolniki se praviloma na zdravljenje zelo hitro odzovejo in simptomi se znatno omilijo ali celo povsem izginejo. Prav odziv na zdravljenje je za zdravnika dobra orientacija pri tem, ali je pravilno postavil diagnozo. Če se namreč bolnik na zdravljenje ne odzove, je to znak, da je pravilnost diagnoze vprašljiva. Bolezen ni ozdravljiva, zato je zdravljenje dosmrtno. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  12. junija 2020 Za kratek čas 15 CVEN - kraj pri Ljutomeru, star kasaški center, DENIKIN, Anton - ruski general, eden od vodij protiboljševistične bele garde, KALIKO - redka bombažna tkanina v platneni vezavi Včasih je treba tudi globoko izdihniti z močnim izdihom. Globok vdih in prav tako globok izdih do konca bosta sprosti- la vaše telo, odpravila stres in negativna čustva. Pomagalo vam bo že od tri do pet minut globokega dihanja. Tudi vaše srce bo zaradi tega bolj zdravo. Da ne boste pozabili, si na pametni telefon lahko na- ložite aplikacijo, ki vam pri tem pomaga. Ne obupavajte, čeprav že dolgo časa čakate novice, pošto ali pomemben sestanek. Vse to se bo kmalu zgodilo. Pred vami je odličen teden za vsakovrstne komunikacije, saj se boste spretno izražali in se dogovarjali. Romantičen konec tedna je pred vami. V sebi boste začutili potrebo po varnosti, tako socialni kot fi nančni. Usmerite se v iskanje novih virov dohodka. Uspelo vam bo, če le ne boste vse preveč zaletavi. V ljubezni boste srečni in zadovoljni, saj boste čutili, da zopet pripadata eden drugemu. Glede najpomembnejših stvari ste se dogovorili in zdaj vam preostane samo še to, da nadaljujete. Na splošno bo ta teden umirjen in prijeten, sploh pa bo zelo prijeten konec tedna, saj se boste srečali z dobrimi prijatelji. Nadaljevalo se bo umirjeno obdobje. Glede poslovnih zadev v teh dneh vam grozi slabše počutje, zato si ne nalagajte preveč odgovornih in zapletenih bremen. Uspešni in zadovoljni boste pri poslih in v osebnem življenju. Četrtek in petek pa bosta bolj stresna. Pred vami je bolj čustven teden, v katerem boste potočili tudi kakšno solzico. Bo pa kmalu bolje. Od ponedeljka naprej boste uživali v ljubem miru, v soboto pa si le privoščite nakupovalni in sprostitveni dan. Finančne zadeve vas bodo precej obremenjevale. Ker v bližnji prihodnosti ni videti čudežnih prilivov, popazite na tisto, kar imate. Na splošno pa bo ta teden za vas zelo intenziven in dramatičen, predvsem pa bodo sledile novosti v partnerstvu. Stresa še ne bo konec. Če je v vašem partnerstvu kakšna napetost, se lahko zgodi, da bo kmalu »eksplodiralo« V najboljšem primeru boste rahlo nervozni, občutljivejši boste v petek in soboto, zato se držite bolj o strani. V nedeljo bo napetost popustila. Ker boste v tem tednu zelo občutljivi, vas bodo po vsej verjetnosti zelo vznemirile besede, ki bodo izrečene proti vam. Na zadevo glejte s humorjem in krasno se boste zabavali. Zanimivo srečanje vas čaka v soboto, poslovno ugodna pa bo sreda. Razburljiv teden, saj lahko vaša preobčutljivost ali pa neko neljubo presenečenje povzroči razdor v prijateljskem ali partnerskem odnosu. Če je vajina ljubezen močna in iskrena, bosta lahko premagala te težave in ljubezen se bo samo še poglobila. Vaša notranja moč vam bo pomagala pogumno odpravljati vse ovire. Ugodni dnevi tudi za vse tiste, ki se redno ali priložnostno ukvarjate s telovadbo ali športom. V tem trenutku bi bilo zelo dobro »kopati po drugih vrtovih«. Marsikaj se bo umirilo. Vodile vas bodo močne strasti, ki jih boste morali obvladovati, sicer vas lahko zanesejo predaleč. Glede večjega nakupa se ne odločajte impulzivno, ampak dobro premislite, da vas ne bo preveč udarilo po žepu. Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku velika. Za poslovne dogovore izkoristite četrtek in petek, pomemben pa bo tudi torek. V ljubezni v glavnem stabilno brez večjih prepihov. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 19. junija Gorišnica  Občina odpovedala vaško olimpijado Občinskega praznovanja letos ne bo Vaška olimpijada, dan gasilcev in osrednja občinska proslava so le ene izmed najbolj obiskanih prireditev, ki jih to poletje v Gorišnici ne bo. Občina Gorišnica že tradicionalno sredi julija s številnimi priredit- vami praznuje svoj občinski praznik. Letos obeležujejo že 25., toda ta bo minil brez svečane seje občinskega sveta kakor tudi brez osre- dnje proslave, na kateri običajno podelijo občinska priznanja. Prav tako ne bo vselej dobro obiskane vaške olimpijade, pa športnih iger med svetniki, dneva gasilcev GZ Gorišnica in drugih tradicionalnih prireditev. »Zaradi epidemije koronavirusa ne bo nobene prireditve, ker ne vemo, kaj bo ta do takrat še prinesla. Tudi priznanj ne bomo podelili,« je utemeljil župan Jožef Kokot in dodal, da bodo praznova- nje nadoknadili prihodnje leto ob naslednjem občinskem prazniku. Na poseben čas pa bodo spominjale zastave, ki jih bodo že pred junijskim državni praznikom izobesili na drogove po občini. Foto: MH Ptuj  ŠD Center očistilo balinišče Rekreacija in druženje Balinišče ob Potrčevi cesti 34 na Ptuju so pred novo sezono te- meljito očistili. Že od vsega začetka, staro je več kot 30 let, zanj vzorno skrbijo člani ŠD Center Ptuj, ki so ga tudi uredili, pod vodstvom Jožeta Maučeca. Prejšnjo sredo so se mu pri urejanju pred novo sezono pridružili Andrej Zelenik, Marjan Lenartič, Boris Premzl in Alojz Korenjak. Proti mahu pa ga je že pred tem zaščitil Ivo Vogrinec. V ŠD Center si želijo, da bi to lepo re- kreacijsko površino Ptujčani večkrat uporabljali. Balinati je mogoče tudi ob večerih, saj ima balinišče tudi razsvetljavo. Tudi na to so v društvu izjemno ponosni, da jim je po več letih prizadevanjih uspelo postaviti tudi luči. Dvaj- set let pa so bili tudi vzorni organizatorji prazničnega balinanja ob vsako- letnem prazniku MO Ptuj. Vsaj enkrat letno jim je tako v preteklosti uspelo na športno površino skupaj spraviti občinsko politiko. Ekipam županov so se tradicionalno pridružile tudi ekipe četrtnih skupnosti MO Ptuj. Škoda, da je ta lepa tradicija rekreacije in druženja, ki je bila povezana tudi s pripravo prekmurskega bograča po starem receptu, zamrla. Foto: Črtomir Goznik Člani ŠD Center so pred novo sezono očistili balinišče ob Potrčevi cesti. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  12. junija 2020Poslovna in druga sporočila16 • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Potujte varno, letujte doma Adria Ankaran, zelena mediteranska oaza, je popolna izbira za družinske počitnice v objemu morja in sonca. www.adria-ankaran.si ADRIA d.o.o., Jadranska cesta 25, SI-6280 Ankaran Info: T: + 386 5 66 37 444 E: booking@adria-ankaran.si Poletje je najlepše na morju Adria Ankaran, zelena mediteranska oaza ob morju, daleč stran od vrveža in mestnih središč. Poletne počitnice so najlepši čas v letu, ki ga namenimo za skupni oddih, sprostitev in nova doživetja. Ponudba v resortu Adria Ankaran je še posebej naklonjena družinam. Za vas smo pripravili nepozabne družinske počitnice na morju. Nudimo vam: • udobno namestitev v novih Olive Family Suites 4* in apartmajih Adria 4*, posebej prilagojeno mladim družinam, ki jih poleg udobja, odlikuje verjetno najlepši razgled na slovensko morje, • uživanje v pravi mediteranski plaži na slovenski Obali, v naravni senci mogočnih dreves, • morska plaža je z bogato naravno senco in plitvim morjem še posebej primerna za kopanje najmlajših. Poleg čofotanja v morju lahko uživate tudi v zunanjem bazenskem kompleksu z morsko vodo… Zakaj letos v Ankaran? • Prvi izvoz, brez gneče na cesti. • Velika plaža z naravno senco, ki zagotavlja varno razdaljo. • Velike površine, ki ob polni zasedenosti resorta nudijo 90 m2 prostora na osebo. • Lastni in ločeni vhodi v sobe, brez skupnih prostorov. • Posebna pozornost se namenja zdravju in uporabi ekoloških, človeku in naravi prijaznih čistil in razkužil. • Otroški igralni park na centralni plaži, ki bo navdušil tudi najzahtevnejše male dopustnike. Olive Suites 4* že od 50,00 EUR na osebo/noč (nočitev z zajtrkom, min. stay 2 noči), Apartma Adria 4* že od 149,00 EUR na noč (do 4 odrasle osebe, min. stay 2 noči). Velja za bivanje do 26. 6. Olive Suites 4* že od 74,00 EUR na osebo/noč (nočitev z zajtrkom, min. stay 5 noči), Apartma Adria 4* že od 199,00 EUR na noč (do 4 odrasle osebe, min. stay 5 noči). Velja za bivanje od 26. 6. do 24. 7. vo No 220 0v ! Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 polčasu smo si priigrali številne pri- ložnosti. Ko smo v drugem polčasu nadaljevali s pritiskom in bili mor- da celo bližje izenačenju, pa smo prepoceni dobili zadetek, ki nas je potisnil v res nemogočo situacijo, iz katere nismo našli več izhoda,“ je situacijo videl krilni napadalec Aluminija. Ta je sicer na Brdu podoživel nekatere najlepše lepe trenutke iz njegove dosedanje kariere. „Na Brdu je bilo zelo lepo igrati, gre za res super kompleks. Spominja me tudi na čase, ko sem nastopil za reprezentanco, zato se vedno rad vračam,“ je dejal Jure, ki je dres z državnim grbom nosil v drugi polo- vici leta 2016 (1 nastop v A-ekipi) in na začetku leta 2017 (dva nastopa v B-ekipi). Mura se bo v fi nalu, ki bo 24. t. m., na istem prizorišču, pomerila z drugoligaško ekipo Nafte, ki je bila v drugem polfi nalu po 11-metrov- kah boljša od Kalcerja (5:3), čeprav je od 56. minute dalje igrala z dve- ma igralcema manj. Priložnost za ponovno lovoriko – Mura je zadnjo pokalno lovoriko osvojila pred 25. leti – bo izjemna. „To je dolgo obdobje! Glede na kvaliteto kluba, glede na njegov vpliv na mesto Murska Sobota in na celoten slovenski nogomet je to prevelika doba,“ je dejal strateg Mure Ante Šimundža. Jože Mohorič Čeprav so Kidričani in Soboča- ni po petkovi prvenstveni tekmi zatrjevali, da bo pokalni obračun povsem druga zgodba, se je raz- pletla na podoben način – s suve- reno zmago črno-belih. V drugo so bili rezultatsko celo prepričljivejši! Mura je tekmo začela v povsem identični postavi, kot v petek, Gru- bor je opravil dve menjavi: Konte- ka in Pečnika sta zamenjala Petek in Klepač. „To je bila resnično povsem dru- ga tekma, drugo igrišče, drugačen ambient – prvič smo igrali v nacio- nalnem nogometnem centru, zato je bilo vse novo. Glede na končni razplet nam je to očitno ugajalo, a v isti sapi poudarjam, da končni razplet ne odraža dejanskega sta- nja v sami tekmi, ki je bila za nas veliko težja, kot kaže sam rezultat. Dejstvo pa je, da smo vseeno za- služeno napredovali. Zame je zelo razveseljiv podatek, da so ofenziv- ni igralci tako strelsko razpoloženi in da so na dveh tekmah z Alumi- nijem, ki je imel jeseni najboljšo obrambo lige, dosegli kar sedem zadetkov. Za vsak remi, za vsako zmago in za vsak poraz obstajajo vzroki,“ je po tekmi umirjeno raz- lagal trener Mure Ante Šimundža. »Imamo težave v obrambi« Razumljivo je, da je bilo vzduš- je povsem drugačno v taboru šu- marjev. „V zadnjih dveh tekmah je očitno, da imamo težave v fazi obrambe. To, kar smo prikazali da- nes v fazi obrambe, tega ne bi od- igrali niti otroci. Splošni vtis v sami igri niti ni bil tako slab, a individual- ne napake nas 'ubijajo'. Mura nas ni nadigrala, ampak je le počakala na naše napake in jih izkoristila. Nogomet se igra za gole, če pa jih prejemaš na tak način, kot smo jih prejeli mi, potem je res težko zma- gati tekmo. Glede pritiska na igral- ce lahko rečem, da ga v vodstvu ne delamo, morda si ga delajo igralci sami. V odločilnih trenutkih se to pozna kot dekoncentracija, manj- ka predvsem tista drobna komuni- kacija med igralci. Ko je potrebna reakcija je komunikacija že prepoz- na, potrebno je predvideti situaci- je in jih preprečiti – tukaj smo bili prepočasni v samem razmišljanju, zato so se pojavljale takšne napa- ke. Zakaj manjka komunikacija? Ne vem, delali smo na tem, opozarjali igralce, a enostavno je težko spre- meniti karakter igralcev, takšni enostavno so,“ je trener Aluminija Slobodan Grubor vzrok za poraz našel v štirih prejetih zadetkih. Dejstvo je, da je Aluminij v dveh tekmah z Muro prejel kar sedem zadetkov, toliko so jih v jesenskem delu prvenstva prejeli na uvodnih – reci in piši – 14 tekmah! A to je le ena plat medalje, na drugi strani tudi napad ne zabija vsega kot po tekočem traku, en dosežen gol iz vsaj sedmih lepih situacij v dveh tekmah ni ne vem kakšna statistika … Za primerjavo: v omenjenih 14 tekmah jesenskega dela sezone so jih dosegli 21 (povprečno 1,5 na tekmo). »Tekme na izpadanje prinašajo večjo odgovornost« Jure Matjašič ni bežal od odgo- vornosti. „Tekme na izpadanje, kot je bila današnja proti Muri, s sabo prinašajo večjo odgovornost, šte- vilne napake celotne ekipe pa so nas stale poraza. Rezultat 0:4 je povsem nerealen, predvsem v 1. Tekme v pokoronskem času si sledi- jo v hitrem ritmu, zato pri šumarjih ni veliko časa za objokovanje porazov z Muro. Že v nedeljo jih čaka zelo težak obračun s trenutnimi državnimi prvaki v gosteh. „Časa za kakšno objokovanje zamu- jenih priložnosti ni, in čeprav sedaj sta- nje v ekipi ni najboljše, bo treba že do nedelje storiti vse, da ta vtis popravimo. Enostavno bo treba strniti vrste in sedaj vso pozornost usmeriti v prvenstvo. Še vedno želimo konkurirati za viso- ka mesta, dobro delamo na treningih, zato upamo, da se bo tudi naša krivulja rezultatov obrnila navzgor,“ je z nekaj optimizma postregel Jure Matjašič. Glede visokih ciljev je s podobno zgodbo postregel tudi Slobodan Gru- bor: „Moramo narediti reset, popraviti moramo veliko stvari, zagotovo pa bo tudi nekaj sprememb. Še zmeraj verja- mem v to ekipo, saj je v jesenskem delu prikazala veliko odličnih tekem in ni po- zabila igrati nogometa. V prvem polča- su torkove tekme z Muro smo igrali od- prto, imamo kakovost za to, tudi naša fi lozofi ja je takšna, da razvijamo igralce, a nekatere stvari je nujno izboljšati.“ Nekaj bo treba pri tem vprašati tudi Mariborčane, ki pod taktirko novega stratega Sergeja Jakirovića niso naredi- li tektonskih premikov v sami igri, imajo pa v ekipi veliko kvalitete in kvantitete (manjkal bo sicer Rudi Požeg Vancaš). Preveč za sedanjo zasedbo Aluminija? Zanimivo bo spremljati, ali bodo pri Aluminiju dejansko še naprej poskušali držati priključek z vrhom in konkurirati za mesta v evropskih tekmovanjih, ali pa se bodo počasi preusmerili v priprave na naslednjo sezono. Glede na zalogo točk in osip ekipe (Petrovič, Leko, Martinović, Krajnc, Štor …) je dilema vsekakor realna … JM Tenis Odlična organizacija, homogena ekipa vzhoda Stran 19 Motošport Junija izvedena sploh prva tekma letošnje sezone Stran 19 Atletika, Kristjan Čeh »Na treningu nikoli ne meriva metov« Stran 18 Atletika, Gorazd Rajher »To je presežek nivoja, ki smo ga vajeni v Sloveniji« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Zadetki: 0:1: po podaji Cipota iz stra- ni je Maroša žogo preusmeril ravno toliko, da je Šušnjara zadela v nogo in se odbila v gol; 0:2: Ploj je najprej „zaspal“ pri nastavljanju prepovedane- ga položaja (lahko bi posre- doval tudi Kovačič, a je obstal na črti), v nadaljevanju akcije pa je Bobičanec spretno in srečno med nogami Petka žogo poslal tik ob vratnici v gol; 0:3: Maroša je dobil žogo v prazen prostor, Kovačič je njegov prvi strel ubranil, pri drugem poskusu pa je bil ob medli reakciji Pantalona in Petka uspešen; 0:4: Kovačič je bil prema- lo odločen pri dolgi podaji igralcev Mure, pri prepozni reakciji pa je storil prekršek za 11-metrovko. Aluminij – Mura 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Šušnjara (15.), 0:2 Bobičanec (55.), 0:3 Maro- ša (64.), 0:4 Bobičanec (83., z 11-m). ALUMINIJ: Kovačić, Jakšić, Ploj, Pantalon, Petek, Čermak (od 61. Horvat), Šaka (od 61. Muminović), Matjašič (od 77. Pečnik), Vrbanec (od 68. Ma- rinšek), Klepač, Živković (od 68. Bosilj). Trener: Slobodan Grubor. MURA: Obradović, Gorenc, Kous, Maruško, Šturm, Hor- vat, Bobičanec, Cipot (od 67. Mandić), Kouter, Šušnjara (od 59. Karničnik), Maroša (od 74. Žižek). Trener: Ante Šimundža. 1. SNL, 27. krog: Maribor – Aluminij, v nedeljo, 14. 6., ob 20.30 v Ljudskem vrtu (prenos na TV SLO 2). Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 9. krog: Maribor – Aluminij 2:1; Hotić, Kronaveter; Leko. 18. krog: Aluminij – Maribor 0:2; Zahović, Dervišević. Nogomet  Pokal Slovenije, polfi nale Veliiiiko premalo za uvrstitev v finale Nogomet  1. SNL »Zagotovo bo nekaj sprememb« Foto: Stanko Kozel Trenutek v 39. minuti, ko je Nino Kouter (Mura, črno-beli dres) s komolcem namerno udaril Marcela Čermaka, za to pa prejel zgolj rumeni karton sodnika Balažica … Kljub tej napačni sodniški odločitvi nihče pri Aluminiju v tem ni iskal izgovora za poraz. „Ne iščem alibijev, ne želim komentirati sodniških odločitev, dejstvo je le to, da smo pokazali premalo,“ je dejal Grubor. Foto: Črtomir Goznik Aluminiju v tej sezoni še ni uspelo odščipniti točke Mariboru, v obeh tekmah so slavili vijoličasti. Na fotografi ji Špiro Peričić korak pred Mihaelom Klepačem. Štajerski TEDNIK petek, 12 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 Kristjana smo v torek spremljali pri treningu na Mestnem stadionu, po njem pa smo ga povabili na kle- pet. Čeprav je odkrito priznal, da se veliko bolje znajde na samem tekmovališču, oz. »v krogu« in da je bilo medijskih obveznosti v zad- njih dneh resnično veliko, pa je za bralce Štajerskega tednika vseeno strnil misli po izjemnem dosežku v Domžalah. Se danes, dva dni po rekordnem metu, že kaj bolj zavedaš, kaj si na- redil? K. Čeh: »Ja, sem že strnil to zgodbo in sem že kar dojel, da sem resnično presegel mejo 66 metrov. Gre za odmeven dosežek, že glede na število danih intervjujev v zad- njih dneh pa je jasno, da gre za ne- kaj posebnega (smeh).« Slišali smo, da si imel že na sa- mem ogrevanju dober občutek? K. Čeh: »Na ogrevanju sem izve- del štiri mete, že pri prvem ogre- valnem metu je disk odletel daleč, nato sta bila naslednja dva nekoli- ko krajša, zadnji pa je spet poletel daleč.« Kako je to vplivalo na tvoje na- daljnje mete? K. Čeh: »Pri prvem sem bil kar opazno vznemirjen, videlo se je, da je bilo prisotnega preveč adre- nalina, posledično sem naredil pre- stop. To pa ni pomenilo, da bi me to zmotilo v pripravi na naslednji met - vedel sem, kaj sem naredil narobe in to sem moral popraviti. V krog sem šel zaradi tega spro- ščen, na srečo mi je uspelo vse komponente meta sestaviti v celo- to in sem resnično izvedel optima- len met: vsega je bilo ravno prav in se je zaradi tega zgodil odličen met, dolg natančno 66,29 metra. Zagotovo pri tem še obstajajo re- zerve, a bi met v tem trenutku ven- darle ocenil za vrhunskega.« To je bil met, ki ga je Slovenija čakala več kot 20 let. K. Čeh: »Takoj sem začutil, da je bilo vse izvedeno tako, kot sva s trenerjem delala na treningih. Že s samim krikom, ki je iz mene prišel povsem spontano, sem to samo iztisnil iz sebe. Kar se pa tiče tega, da je prejšnji rekord zdržal 20 let, pa je tako: jaz sem se v letu 1999 rodil in že glede tega je jasno, da je bil tisti dosežek dober, da je zdržal takšno obdobje.« Tudi naslednji meti so bili zelo dobri, tudi preko 63 metrov. Je to sedaj že nekakšna stalnica? K. Čeh: »Serija je bila resnično lepa, nekaj podobnega pa si želim ohraniti ali celo nadgraditi tudi v nadaljevanju sezone. Moja želja je, da bi se ta meja pomaknila nek- je med 64 in 65 metrov. Iz takšne serije pa je potem možno narediti naslednji preskok.« Zanimivo je, da sta naskok na ta rekord s trenerjem že napove- dala. Sta vedela, da imaš v roki re- kordno dolžino? K. Čeh: »V zadnjem času je bilo na treningih resnično že vidno, da so daljave velike. Sicer na trenin- gih nikoli ne meriva dolžin metov, a občutek nama je povedal, da je napredek opazen. Tako je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo na tekmovanju vse skupaj sestavilo v celoto.« Rekordni met ima veliko med- narodno veljavo: pri dolžini nad 66 metrov že začenjajo boji za meda- lje na velikih tekmovanjih. K. Čeh: »Moj dosežek 66,29 metra je šesti letošnji najboljši dosežek v metu diska, na kar sem resnično že lahko ponosen. To je znamka, s katero lahko marsikaj naredim tudi na močnih mednaro- dnih tekmovanjih. Lani sem tako s skoraj tri metre krajšo (63,82 m, op. a.) znamko postal evropski prvak v konkurenci U-23. Nastopil sem tudi na članskem svetovnem prvenstvu v Dohi, kjer sem v živo spoznaval konkurente, ki sem jih do takrat lahko gledal le preko TV- -zaslonov. Zdaj že lahko rečem, da sem eden izmed njih.« Takšen dosežek se ni zgodil čez noč, gradil se je več let. Kako si sam doživljal ta postopni napre- dek? K. Čeh: »Gre za dolgoročni pro- ces, napredek pa je bil nedvomno precejšen. Gorazd (Rajher, op. a.) večkrat pove, da na prvem trenin- gu nisem mogel narediti niti ene sklece (smeh). V naslednjih letih sem veliko napredoval v sami moči in hitrosti, spoznal sem resnično veliko novega in napredoval iz leta v leto. Da si resnično želim uspeti v atletiki, mi je postalo jasno pred kakšnimi tremi leti. Takrat sem že dosegel nekaj dobrih rezultatov, s svojimi dosežki sem izstopil iz povprečja. Napredek je šel še bolj strmo naprej in v zadnjem času s trenerjem delava že na takšnih podrobnostih, da se še sam občas- no izgubim v njih (smeh). Vendar jih ponavljam in ponavljam, s tem pa pridejo vedno bolj do izraza pri samih dolžinah metov. Najbolj vidna zadnja novost je ta, da sedaj mečem s poskokom na koncu, s tem sem pridobil še nekoliko daljši izmet.« Ti je glede na ta dosežek žal, da so najprej odpadle OI in nato še EP? K. Čeh: »Ne bi rekel, da mi je žal, saj sem še mlad in bom imel še ve- liko priložnosti nastopiti na takšnih tekmovanjih. Za OI bi celo rekel, da je prestavitev na leto 2021 z moje- ga vidika dobra. Takrat bom leto starejši, imel bom nekaj več izku- šenj, za mano bo že nekaj več te- kem … Če se bodo zgodile, bodo to moje prve in bodo zagotovo posebne že iz tega vidika.« Še vedno pa občasno tekmuješ tudi v metu krogle. K. Čeh: »To je nekakšno dopolni- lo pri treningih, morda popestritev in odmik od siceršnje rutine meta diska. Metanje krogle mi je zelo zanimivo, občasno mi prav 'paše'.« Slovenski športniki večkrat omenijo, da je v Sloveniji zelo tež- ko združiti študij in treninge. Kako sam gledaš na to, kako je to pri tebi? K. Čeh: »Resnično je težko, ni pa nemogoče. Sam počasi, a vztrajno napredujem pri študiju, ob tem pa pridno tudi treniram. Zagotovo si želim zaključiti študij agronomi- je, potem pa se povsem posvetiti atletiki.« Kakšne načrte imata s trener- jem glede naslednjih aktivnosti? K. Čeh: »Že v soboto bom na- stopil na tekmovanju v Slovenski Bistrici, potem pa 23. 6. še v Mari- boru.« Jože Mohorič Najbolj kompetentna oseba za oceno dosežka Kristjana Čeha je zagotovo njegov trener Gorazd Rajher. Ta je Kristjana prvi opazil na šolskem tekmovanju in ga po- vabil na treninge pred naslednjim šolskim tekmovanjem. Kristjan je izziv sprejel in kmalu postal član Atletskega kluba Ptuj. Postopoma sta povečevala količino treningov, posledica trdega in načrtnega dela pa je nedeljska znamka novega državnega rekorda v metu diska – 66,29 metra. Prejšnjo rekordno znamko Igorja Primca iz leta 1999 je Čeh presegel za natančno 1,5 metra. Kako ste sami doživeli ta re- kordni met? G. Rajher: »Bil sem presenetlji- vo miren, tudi sam sebi se sedaj čudim zaradi tega. To je bil drugi met, s kamero v roki sem bil nas- lonjen na ograjo in se trudil, da bi ujel vse na posnetek – diska v res- nici niti videl nisem. Šele ko so na semaforju označili razdaljo več kot 66 metrov, sem si rekel: 'Hop Cefi - zelj, to pa je državni rekord'. Ko je Kristjan prišel k meni, sem bil kar brez besed, objela sva se in to je bilo to.« Zagotovo ni preprosto zrušiti 20 let starega rekorda: če bi bilo, bi verjetno kdo v preteklosti to že storil. G. Rajher: »Ko pogledam nazaj, kaj vse se je moralo zgoditi za to, kakšen je bil vložek v vseh teh le- tih, čemu vse se je bilo potrebno odpovedati, potem vem, da to ni 'enostavno kot pasulj'. Sicer vsem svojim atletom govorim, da naj bo njihovo gibanj in celoten trening 'enostaven kot pasulj', naj se vse zgodi spontano, kot da bi doda- jali voda, fi žol in nekaj začimb, iz tega pa bi nastal fantastičen pa- sulj. V resnici ni čisto tako: že pri načrtovanju treninga za Kristjana in vse ostale atlete preždim ure in ure za računalnikom, analiziram in razmišljam o vsakem posebej, iz različnih posnetkov 'ukradem' kakšen del s treninga drugih, veli- ko sem na lastne oči videl tudi pri spremljanju Nine Kolarič na vseh tekmovanjih, moja kamera je veli- kokrat 'ušla' tudi k drugim tekmo- valcem … Ko vse to damo skupaj, smo znova pri pasulju – takšen je moj način dela.« Atletsko sceno poznate, tako slovensko kot svetovno: kam uvr- ščate ta dosežek? G. Rajher: »Ta dosežek je prese- žek nivoja, ki smo ga vajeni v Slove- niji. Po Primožu Kozmusu smo bili v nekaterih primerih že blizu vrha, npr. Martina Ratej, Luka Janežič, a še nismo na vrhu. Dosežek Kristja- na govori v prid temu, da bi morda lahko odprli tudi ta vrata. Ta met se je naredil skozi trening, sedaj se je zgodil, moramo pa nadaljevati s takšnim srčnim delom in željo tudi v prihodnje, predvsem pa mora- mo ostati skromni in se zavedati, da prihajamo iz majhnega kraja, iz province. Če bo res tako, potem se lahko ta met v prihodnje tudi podaljša.« Tehnika je tista, ki vedno omo- goča nekaj rezerv. Pri napredku uporabljate tudi sodobne znan- stvene pristope. G. Rajher: »Z osvojitvijo kolaj- ne na EP U-23 lani na Švedskem je Kristjan že storil korak naprej, predvsem v sebi, v razvoju svoje osebnosti. Takrat sem vedel, da sta naš naslednji cilj olimpijadi v To- kiu 2020 (sedaj 2021) in predvsem Parizu 2024, pri čemer je potrebno zadevo zastaviti širše. To na kratko pomeni vzpostavitev ekipe, ki bo v določenih delih razmišljala o nuj- no potrebnih stvareh, sam pa bi se lahko posvetil izključno treniranju - vključiti bi bilo potrebno dodatno stroko, medicino, menedžerstvo in še kaj. 'One man band' lahko zabava 50 ljudi, ne more pa jih 500 ali 5000 – nima dovolj močnega glasu. V tem iščem prihodnost. Imam še dovolj povezav na Fakulteti za šport, ki so pripravljeni sodelovati – prve me- ritve smo opravili lani decembra. Naša naloga v prihodnosti bo, da moje ideje združimo z znanostjo in medicino in tako še bolje pripravlje- ni pričakamo olimpijado 2024. Sam seveda vidim prihodnost, da se naša meja ne ustavi pri 66 metrih, temveč je odprta navzgor. Svetovni rekord znaša 74 metrov (natančno 74,04 metra, drži ga Ne- mec Jürgen Schult še iz leta 1986, op. a.) in če so ga dosegli pred več kot 30 leti, ga bo slej ali prej nekdo presegel. Stadion je dovolj velik za te daljave in če so razsežnosti člo- veka, s katerim delaš, enormne … petek  12. junija 2020Šport, pogovori18 Atletika  Kristjan Čeh, AK Ptuj »Na treningih nikoli ne meriva metov« Atletika  Gorazd Rajher, AK Ptuj »Ta dosežek je presežek nivoja, ki smo ga vajeni v Sloveniji« Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh: »Rekordni met bi v tem trenutku vendarle ocenil za vrhunskega.« Foto: Črtomir Goznik Gorazd Rajher: »Tudi v prihodnje moramo nadaljevati s srčnim delom in željo, predvsem pa moramo ostati skromni in se zavedati, da prihajamo iz majhnega kraja, iz province. Če bo res tako, potem se lahko ta met v prihodnje tudi podaljša.« Človek vedno teži k temu, da bi bil sposobnejši, to je v človeški nara- vi.« Vemo, da ste že bili trener ene ptujske olimpijke, Nine Kolarič. Sedaj ste na pragu tega, da na to veliko tekmovanje popeljete še drugega, Krisa. Kako gledate na ta dva mejnika z osebnega stališča? G. Rajher: »To je potrditev, da se vsa ta leta, ki sem jih posvetil športu, na nek način obrestujejo tudi na mojem izrazu. Morda doži- vim še eno olimpijsko zgodbo, tisti čar in naboj olimpijske vasi, med 15.000 športniki in vsemi, ki dihajo za ta olimpizem. Leta 2008 sem bil z Nino z veseljem tam, saj je to do- godek, s katerim je vsak športnik - in s tem tudi trener – na nek način nagrajen za vso delo. Če se bo to zgodilo še enkrat, bom znova to sprejel kot nagrado.« Kakšna je podpora lokalnega okolja? G. Rajher: »Na ptujskem delam že več kot 20 let in bijem bitke z marsikatero športno srenjo, ki atletiko potiska na stran. Zelo dos- ti stvari smo morali 'krampati', da smo nekaj dosegli. Če samo ome- nim zgodbi, ko so bili atleti pregna- ni iz stadiona, ker so metali žogico po 'sveti travi', ali pa kakšna je bila reakcija, ko smo želeli metati kop- je! Jaz imam to zgodovino zapisa- no, kakor tudi dotične osebe, ki so preganjale atlete s trave. Danes ni veliko drugače. Zakaj Kristjan ne meče diska na glavnem igrišču? Ja, trava se zagotovo poškoduje, a nihče se ne vpraša, koliko se po- škoduje trava po enem treningu ali eni tekmi nogometašev? Sedaj delava na pomožnem igrišču, kar nama tudi ustreza, ker lahko tam narediva ves trenažni proces. A te- densko odhajava in tudi jutri bova odšla na tekmo, kjer pa tekmova- nja ne potekajo na pomožnih igri- ščih, ampak na glavnih stadionih. Mreža je drugačna, perspektiva je drugačna, razlik je veliko. Če si vsakodnevno navajen na to, je to prednost. Na velikih tekmovanjih je to lahko razlika, ki odloča o me- dalji ali 4. mestu. A se bom boril naprej. Sem člo- vek ostrega značaja, kot je bil moj pokojni oče, včasih grem tudi z gla- vo v zid, se spopadem z marsikom in potem pride do razprtij. Pa ven- dar: kot športnik bi marsikaj spre- menil na tem območju, marsikaj bi naredil drugače. Zadeve se ne spreminjajo v smer športa za ljudi, saj šport ni služba od 7. do 15. ure, ampak za cel dan – ljudje v službi športa bi se morali tega zavedati. Sam imam za sabo dolgo zgod- bo z mladimi, s katerimi še vedno zelo rad delam in ki jim moramo ponuditi največ, kar se da. Če samo omenim nakup olimpijske ročke, uteži: imeli smo 30 let stare, in ko so me vprašali, kakšne naj kupijo, sem rekel to in to. Začudili so se, ker so stale 3.000 evrov in rekli, da je to preveč. Samo Borisu Emeršiču se lahko zahvalim, da smo na kon- cu dobili te, ki so varne za trening, za sklepe športnikov. Iz Zavoda za šport Ptuj sem dobil samo vpraša- nje, zakaj niso dobre tiste za 1.000 evrov. Podobna je zgodba s fi tne- som na Mestnem stadionu, kjer sem bil samo dvakrat, pa se je že strgala vez na enem od orodij. Tja svojih atletov zaradi varnosti ne peljem več, raje jih peljem v gozd. Zagotovo bi bila kakovostnejša orodja dražja za nekaj tisoč evrov, a bi bila še danes uporabna. V špor- tu ni polovičarstva, to je lahko na kakšni rekreaciji, ne pa v tekmoval- nem športu. Tukaj gremo včasih tudi preko meja zmožnega, na rob tega, kar človeško telo še zmore.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 Pokal Mime Jaušovec V Lukovici pri Ljubljani se je s prepričljivo zmago Vzhoda proti Zahodu (23:4) končal prvi Pokal Mime Jaušovec, na katerem so se merili najboljši slovenski igralci in igralke. Zadnji dan sta zmago vzhoda samo še potrdila Blaž Rola in Bor Artnak, ki sta v dvobojih po- sameznikov ugnala Toma Kočevar- ja Dešmana in Matica Dimica. »Turnir v Rekreativnem centru Urbanija je najboljši dokaz, da se da z nekaj dobre volje tudi v Sloveniji zbrati na enem mestu vse najboljše teniške igralke in igralce. Veliko pri- znanje gre pri tem družini Urbanija, predvsem pa Miku Urbaniji in Tomo Kočevarju Dešmanu, ki sta resnič- no storila vse, da so se udeleženci odlično počutili in da so imeli za nastope izjemne pogoje. Praktično je bilo vse na ravni kakšnega ATP- -turnirja, ob tem pa je vse potekalo v sproščenem vzdušju. Posebej bi poudaril pomen tega, da so bili zra- ven tudi nekateri mlajši, ki so lahko od blizu spremljali svoje starejše vzornike, z njimi sedeli ob igrišču in bili del iste ekipe. Tudi to, da je turnir spremljala in nam na koncu tudi predala pokal Mima Jaušo- vec, legenda slovenskega tenisa, je pomemben del tega,« je povedal Zoran Krajnc, ki je bil tokrat v vlogi pomočnika trenerja vzhoda. Posebej se je dotaknil nastopov ptujskega dela ekipe. »Resnično je bilo lepo sodelovati v takšni ekipi, v kateri smo vsi stiskali pesti za so- tekmovalce, naš ptujski del pa je zagotovo dodal pomemben delež k temu. Zadnji dan je bilo never- jetno gledati, kako je naša ekipa spodbudila vse, da so ob nastopu Blaža in Toma pobirali žogice. Ve- sel sem za vse, da so se izkazali tudi na igrišču, da kažejo dobro fi zično in teniško pripravljenost in da je vsak pokazal določen napre- dek v igri,« je dodal Krajnc. AMD Ptuj je v AMZS Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi organiziral prve letošnje dirke državnega prvenstva v panogah minimoto, skuter, mini gp 10 in po- kalnega tekmovanja v supermotu. To so bile sploh prve dirke nove tekmovalne sezone, saj se je zara- di pandemije koronavirusa koledar tekmovanj glede na prejšnja leta pošteno spremenil. V soboto so bila v vseh petih kategorijah izvedene kvalifi kacije, v nedeljo pa še dirke v konkuren- ci, po dve v vsaki kategoriji. Med udeleženci so prevladovali voz- niki iz Primorske – najmočnejša zastopstva so imeli GAS Vrtejba, Društvo Nenaten, Minimoto klub Obala Racing, AMTK Koper –, ne- kaj tekmovalcev je prišlo tudi iz Ljubljane (AMD Orjaki), Domžal (AMD Domžale), Kranja (AMD Kranj) in Murske Sobote (MK Ve- teran). Skupno je nastopilo prib- ližno 30 voznikov. Naslednje štiri dirke do konca sezone bodo izve- dene v Vrtojbi, Lukovici, Kopru in Šempetru. JM Mladi ptujski atleti pustili odličen vtis na »Vučku« Športni park v Kranju je bil prizorišče 26. atletskega mitinga Kranj 2020 – memorial Vučko. Tekmovanja se je množično udeležil tudi mlad ptujski atletski podmladek. Člani AK Ptuj so domov prinesli šest medalj. V suvanju krogle je z izidom 9,97 metra zmagal Gašper Plavec, isti dosežek je v teku na 60 metrov s časom 8,24 sekunde uspel tudi An- dražu Petroviču. Drugi mesti sta v različnih starostnih skupinah v skoku v daljino zasedli Zoja Sluga s skokom 5,02 metra, in Taja Puč- ko s skokom 4,96 metra. Ob dveh prvih in drugih mestih so ptujski atleti v Kranju osvojili še dve tretji mesti. To je v teku na 100 metrov s časom 11,42 sekunde uspelo Ane- ju Čurinu Prapotniku in Tiji Kelc v suvanju krogle z rezultatom 9,81 metra. Večina atletov je izboljšala svoje osebne rekorde. Iz AK Ptuj so v Kranju tekmovali še Sihana Muharemi, Anej Lampret, Nace Lampret, Taja Štumberger, Zala Kramberger, Maša Rus, Katarina Simonič, Veronika Vera Muršec, Paskal Rihtarič, Maja Kostanjevec, Pia Klasinc, Pia Kramberger, Alen Smiljan, Gaja Elena Stanovnik, Ana Čurin Prapotnik, Sara Šegula in Nik Stajnko. S temi dosežki so bili zadovoljni tudi trenerji Gorazd Raj- her, Aleš Bezjak, Živa Sabo, Urška Škerget in njihov pomočnik Aleš Petrovič. David Breznik petek  12. junija 2020 Šport, šport mladih 19 Teniške novičke Odlična organizacija, homogena ekipa vzhoda Motošport  Dirke v Slovenji vasi Junija izvedena sploh prva tekma letošnje sezone Atletika  Miting v Kranju Foto: Vid Ponikvar Blaž Vidovič, Tamara Zidanšek, Nina Potočnik, Pia Čuk, Blaž Rola in Zoran Krajnc so prispevali velik delež k zmagi ekipe Vzhoda na Pokalu Mime Jaušovec. Ptujski dobitniki medalj v Kranju Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja v Slovenji vasi Nogomet  1. SNL RAZPORED 27. KROGA: V PETEK OB 18.00: Triglav Kranj – Dom- žale; OB 20.00: Rudar Velenje – Bravo; V SOBOTO OB 18.00: Olim- pija – Celje; OB 20.00: Mura – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 20.30: Maribor – Aluminij. Tenis  Na Ptuju državno posamično prvenstvo U-18 Od 14. do 19. junija se bo na igriščih v Termah Ptuj v organizaciji domačega teniškega kluba Terme Ptuj odvijalo letošnje poletno državno prvenstvo v kategoriji U-18. Tekmovanje bo potekalo v konkurenci deklet in fantov, in sicer v posamični konkurenci ter med dvojicami. V glavnem delu žreba bo nastopilo po 32 igralcev in igralk. JM Športni napovednik 2. moška liga V 2. moški ligi tudi letos tekmuje ekipa TK Goja tenis in fi nance. Za tekmovanje je prijavila močno eki- po, v kateri so Jan Lah, Aleš Adam- čič, Matej Rus, Goran Djurdjevič, Ino Ficko, Saša Gojčič, Kristjan Krajnc, Vid Plohl in Gorazd Gojčič. V ligi sodeluje sedem ekip – TK Maja Matevžič, TK Krško, TK Murska So- bota, TK Krka Otočec, TK Hoče, TK Nova Gorica in Goja tenis in fi nance -, ki se bodo merile po ligaškem sis- temu vsak z vsakim. Ekipa Goje je odlično začela svo- je nastope, saj je na uvodnih obra- čunih vknjižila dve suvereni zmagi. Najprej so na domačih igriščih v Hajdošah ugnali ekipo Krškega (5:0), v 2. krogu pa v gosteh ekipo Krka Otočec (1:4). Liga se bo nada- ljevala 21. junija, ko bo ekipa Goja v derbiju neporaženih gostila ekipo TK Nova Gorica. JM Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Zeleno kraljestvo NA VRTU POZABI NA VSE SKRBI Ota Širca Roš ob koncu porodniškega dopusta Ustvarjalni pobeg Petra Polesa Znani Slovenci o svoji maturi BILO JE STRESNO, Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  12. junija 2020Ljudje in dogodki20 Številne dežele so se, tudi zaradi turizma, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog, odločile odpi- rati meje, da bodo lahko sprejele turiste. Ena prvih v Evropi je to sto- rila Hrvaška, seveda ob zavedanju, da bi kateri od tujcev lahko prinesel okužbo z novim koronavirusom, saj mnogi k njim prihajajo iz držav, v katerih je epidemiološko stanje slabše. Vodilni hrvaški epidemiolog je dejal, da mislijo, da imajo dovolj zmogljivosti, da bi rešili tudi more- bitne okužbe, ki bi prišle s tujci, ki v večini predstavljajo turiste. Junija so pri naših južnih sosedih našteli samo en na novo odkrit pri- mer okužbe s koronavirusom. Od skupno 2247 potrjenih okužb je sicer ozdravelo 2105 ljudi. Umrli so 103 ljudje. Niti s prihodom turistov, ki jih v prvih dneh tega meseca tam beležijo že okoli 30.000, se število okuženih ni spremenilo. Lestvica (ne)varnih Če je Hrvaška – v povezavi s ko- ronavirusom – ena od zdravstveno najbolj varnih držav, je Slovenija uvrščena še malo pred njo. Prav nas in naše južne sosede je raziska- va Deep Knowledge Group med 200 državami sveta uvrstila kar vi- soko; Slovenijo na 32. mesto, Hrva- ško pa na 36. mesto lestvice varnih držav v luči novega koronavirusa. Kriteriji, na podlagi katerih so raz- vrščali, so bili med drugim število okuženih, zmožnosti zdravstva, karantenska učinkovitost in učin- kovitost vlade. Kot najbolj varno v tem času, ko smo še vedno v zdravstveni krizi, so razglasili Švico. Ta država že od začetka maja, podobno kot pri nas, beleži zmanjšanje števila okuženih, tako jih je v zadnjih tednih naštela samo okoli deset novih na dan, kar je v primerjavi s prejšnjimi meseci, ko je na dan potrdila več sto okužb, pomembno zmanjšanje. Slovenski seznam naj(ne)varnejših Na seznamu najbolj varnih držav se je na drugo mesto uvrstila Nem- čija, sledijo Izrael, Singapur in Ja- ponska. Avstrija je na visokem šes- tem mestu, naša vzhodna soseda, Madžarska, pa na 18. Italija se je na tej lestvici uvrstila na 53. mesto. Tudi naša vlada je pripravila se- znam epidemiološko varnih držav, v katere je mogoče vstopati brez obvezne 14-dnevne karantene. To so Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Nemčija, Grčija, Islandija, Latvija, Litva, Lihtenštajn, Norve- ška, Slovaška in Švica. A tudi na ta območja, pozivajo pristojni, naj ljudje nikar ne odha- jajo povsem brez skrbi, saj je pone- kod, potem ko potrjenih okužb vsaj nekaj tednov skorajda ni bilo ali pa jih je bilo v primerjavi s prej precej malo, število na novo odkritih pozi- tivnih primerov spet naraslo. V Severni Makedoniji poslabšanje V tem smislu za zdaj najbolj iz- stopa Severna Makedonija. Tam je »Smo bili doma. Tam se je mimo peljal. 'Dober dan!' je pravil. Pa nismo šli poslušat, ker je ... Malo je preveč govoril. Samo je govo- ril. Kot da bi mu falilo,« sta nam zaupala starejša krajana vedrega duha v gostilni na glavnem trgu. Nastop je Kramberger tistega usodnega dne začel ob 18. uri, 40 minut pozneje je padel pod stre- lom, tako pravi sodišče, takrat 42-letnega domačina, kmeta in lovca Petra Rotarja, ki ga je s pu- ško zadel v levo ramo. Krogla, ki je preiskovalci nikoli niso naši, pa mu je prestrelila eno glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v bolnišnico izkrvavel. »Dobro ga je trofo. Smo čuli pok, smo tam doli doma, smo bili na balkonu, pili kavo. Kaj češ, tak je. Kaj se vse zgodi.« Pa je Krambergerja res ustrelil Rotar? Med lovci ni ravno slo- vel kot dober strelec, kaj šele ostrostrelec, bil pa je tudi močno pijan. Govori se, da je pil že celo noč in dan prej. »Najprej je reko, da ga je vstrelo, pol je pa reko, da ga ni vstrelo. Saj ne veš, kaj je res. Politika je noter.« Na kraj atentata je takoj s he- likopterjem priletel takratni not- ranji minister Igor Bavčar, ki je javnosti še isti dan sporočil, da je morilec priljubljenega Iveka prijet. Kolektivna krivda: Jurovski morilci! Med domačini je bilo znano, da Rotar ni prenesel Krambergerja. Jurovski Dol  28 let po atentatu na Ivana Krambergerja »To je toti kraj, ka je Iveka šicno« Binkoštna nedelja, 7. junija 1992. Na trg pred cerkvijo v Jurovskem Dolu so drle množice. Mednje je namreč prišel predsedniški kandi- dat Ivan Kramberger, ki je do takrat že pridobil skoraj mitološki status »dobrega človeka z Negove«. Slovenija, Evropa  Ali ponekod število okuženih s koronavirusom že spet narašča? Nikamor povsem brez skrbi, a v nekatere države je že Svetovna zdravstvena organizacija je že pred časom opozorila Evropo, da ni »prehitevalnega pasu do nove normalnosti«. Tako so države posvarili, naj bodo boju proti pandemiji novega koronavirusa, sploh tistega, ki se nanaša na odpiranje mej. Po večini evropskih držav so izredne razmere prenehale, vendar Nenadne smrti in »šajtrge, pune mark« Rotar je na sojenju priznal, da je streljal na Krambergerja, ker mu je šel na živce, v sklepni besedi pred izrekom sodbe pa je dejal, da je res streljal on, a da je morda v istem trenutku streljal še kdo drug. Domačini pravijo, da je Rotar govoril, da bo resnico razkril na smrtni postelji. Potem pa ga je januarja lani, v 69. letu starosti, nenadoma zadela kap. Tudi možakar, ki je Krambergerja peljal na urgenco, si je hitro po tem sodil sam. Rotarjev hlapec, ki se je za šankom rad pohvalil, kako je na lastne oči videl »šajtrge, pune mark«, pa je tudi umrl v čudnih okoliščinah, hitro po atentatu, smo izvedeli ob obisku Jurovskega Dola. Kakorkoli. Rotar je bil za umor pravnomočno obsojen na 12 let, v zaporu jih je prebil devet. V medijih se je spet pojavil, ko je leta 2014 preprečil, da bi Iveku postavili kip na mestu, kjer je bil ustreljen. Foto: Reporter/M24 Krambergerja naj bi ustrelil domačin Peter Rotar, a temu verjame le redkokdo. Foto: Nataša Juhnov/M24 Krambergerjev grob na Negovi Ko je bil pijan, se je pogosto šopiril, da ga bo ustrelil. Po drugi strani pa, tako pravijo domačini, je bil Rotar dobričina, da mu ni bilo para. »Meni je htelo slabo biti, ko sem izvedel, da se je to zgodilo. Če si ti šel ob polno- či k njemu, pojdi zdaj pomagat, kra- va bo imela tele, al pa na traktoru pridi nekaj naredit, to ni blo proble- ma. Dobričina taka, vam povem. Kot da so mu kaka mamila not stisnili.« Atentat je za nekaj časa zaznamoval vse krajane, Jurovski Dol pa pos- tavil na zemljevid Slovenije. »To je toti kraj, ka je Iveka šicno. Šicendorf nam pravijo. Jaz sem bil avtoprevo- znik, krmila sem vozil. Pa so mi na vrata, ko se je nabral prah, napisali 'Jurovski morilci'. To te prizadene.« Zanimiva je tudi zgodba krajanke oziroma njene mame, ki je v tistem času učila na tamkajšnji osnovni šoli. »Ko so z učenci, mislim da sedmega razreda, odšli na Bled, je v sredini je- zera veslač vprašal, od kod so. In ko so odgovorili, da iz Jurovskega Dola, je veslač obstal in pred vsemi otroci dejal: 'Nočemo vas tukaj! Ubili ste našega Iveka!'« Skoraj zasenčil Kučana in Pučnika Kramberger se je rodil leta 1936 v Benediktu, odraščal in živel je na Negovi, končal je štiri razrede osnovne šole, se izučil za dimnikarja, v Nemčiji, kjer je preživel več kot 20 let, pa še za medicinskega tehnika. Za svoje izumiteljstvo na področju izboljšav dializnih aparatov je služil lepe denarce, ki jih je doniral števil- nim slovenskim socialno ogroženim družinam. Mit o dobrem človeku z Negove je bil rojen. Ko je leta 1990 kandidiral za pred- sednika, so se mu »resni« politični tekmeci posmehovali. Bil je pač glas marginalcev in tako se je tudi obna- šal. Na shode se je vozil v doma pre- delanem bugattiju in z opico Ančko, zbranim pa v precej vulgarnem jezi- ku pojasnjeval aktualno dogajanje. »V Beogradu so nas blokirali gospo- darsko, zahtevajo pa denar, da jim mi pomagamo, za nerazvite, za Srbi- jo. Dragi Slovenci, to je tako, kot da Foto: Sta/M24 V Italiji je stanje zelo različno od pokrajine do pokrajine. Foto: Sta/M24 V Hrvaški tudi po odprtju meja ni novih okužb s koronavirusom. bilo stanje širjenja koronavirusa v začet- ku maja že kar dobro; našteli so »samo« okoli pet do deset okužb na dan, a bolj ko se je bližal konec meseca, več je bilo oku- ženih, junija pa je bila slika še slabša. Vsak dan od začetka junija do danes naštejejo že po sto na novo okuženih. Ta država se je zato odločila podalj- šati izredne razmere zaradi covida-19 za 14 dni. Najhuje je v prestolnici Skopje. V Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020 COLOR CMYK stran 21 Že pri snovanju novega raz- stavnega objekta, ki so ga želeli odpreti 27. junija letos, so bili prepričani, da bodo imeli pod- poro ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi širše. Kot zmeraj pri vseh projektih doslej bodo levji delež opravili sami s prostovolj- nim delom, ob pomoči domači- nov. Novi objekt so že lani spravili pod streho. Dela pri nadaljnjem urejanju je ustavil koronavirus, zato so od- prtje razstavišča prestavili v leto 2021, je ob sobotni akciji članov sekcije slikopleskarjev in črko- slikarjev pri OOZ Ptuj, povedal predsednik društva rojaka Janeza Puha Vlado Slodnjak. Člani sekcije so se odzvali na prošnjo društva, da jim pomagajo pri ohranjanju spomina na Janeza Puha in teh- nične dediščine v njegovi rojstni vasi. Uredili so fasado, sami so tudi pridobili sponzorja za mate- rial, podjetje Jupol. V dvodnevni akciji na začetku junija so sode- lovali: Franjo Tolič, Branko Merc, Srečko Vrabl, Vili Kramberger, Andrej Murko in Marjan Lozin- šek, tudi predsednik sekcije. Kot ljubitelji kulturne in tehnične dediščine so se prošnji za sode- lovanje odzvali še s toliko večjim veseljem, so poudarili po uspešno zaključenem delu. V društvu rojaka Janeza Puha so nadvse hvaležni, da so jim člani sekcije prisluhnili, da so prepoz- nali njihovo poslanstvo in njihove aktivnosti na področju ohranja- nja kulturne in tehniške dedišči- ne. Opravili so veliko delo; novi objekt je že zasijal v novi podobi. V notranjosti pa dela še pote- kajo. Trenutno urejajo stopnice, ki bodo prav tako iz starega lesa, saj želijo, da bi imel objekt v čim večji meri pridih preteklosti oz. avtentičnosti. Sledilo bo pola- ganje podov galerije, nato pa še druga potrebna dela, da bodo lahko starodobna vozila umestili v prostor. Tako bo prenovljen muzej Jane- za Puha v Sakušaku še pridobil na obisku in privlačnosti. Že sedaj je eden najbolje obiskanih muzejev oz. ena najbolje obiskanih točk na območju Slovenskih goric. Eden od načrtov tudi vizualizacija razstave „V sodelovanju s skupino LAS bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goric želimo poskrbe- ti še za grafični del razstave. Tiha želja pa je tudi njena vizualizacija, da bi obiskovalci, ki v muzej Jane- za Puha prihajajo iz Slovenije in številnih tujih držav, s pomočjo 3D-očal podoživeli vožnjo s starim motorjem po našem območju in tudi po okolici Slovenskih goric,“ je povedal predsednik društva Vlado Slodnjak, ki se skupaj z vse- mi člani trudi, da bi ohranili trajen spomin na tega velikana tehnič- nega uma. Srce vseh društvenih projek- tov, tako tudi novega razstav- nega objekta, je ustanovni član društva Rudi Slaček, brez katere- ga si tega objekta ne bi mogli za- misliti. Kot bivši gradbenik vselej najde prave rešitve in zna priteg- niti k sodelovanju, da vsi društve- ni projekti tudi zaživijo. V letu 2019 jim je tako uspelo urediti parkirni prostor za avto- buse in osebna vozila ter razširiti dvorišče, s čimer so pridobili pros- tor za prireditve. Kustos muzeja Janez Čeh pa se tako kot vsi člani že veseli vseh novih obiskovalcev Puhovega muzeja. Odpirajo ga vsako sobo- to in nedeljo med 10. in 18. uro, za predhodno najavljene skupine pa tudi med tednom in ob praznikih. petek  12. junija 2020 Ljudje in dogodki 21 varno potovati previdne pri rahljanju ukrepov, ki so jih sprejele v se življenje še ni povsem vrnilo v običajne tirnice. Foto: Sta/M24 Za najvarnejšo državo po raziskavi Knowledge Group velja za zdaj Švica. Foto: Nataša Juhnov/M24 Ivan Kramberger na enem od svojih zelo obiskanih shodov. Sakušak  Novi razstavni prostori ob Puhovem muzeju Slikopleskarji so se izkazali Društvo rojaka Janeza Puha, ki že dve desetletji uspešno ohranja spomin na geni- ja tehniške zgodovine Janeza Puha, rojenega leta 1962 v Sakušaku pri Juršincih, je v preteklem letu začelo graditi nove razstavne prostore ob muzeju. Prizadev- nim članom društva je v tem času uspelo pred uničenjem ohraniti številna sta- rodobna vozila, ki jih želijo predstaviti širši javnosti, zato so se tudi odločili, da bodo več kot 200 starodobnikov, ki jih sedaj hranijo na svojih domovih, razstavili v skupnem razstavišču. Foto: Črtomir Goznik Člani sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OOZ Ptuj so pomagali pri izvedbi fasade novega razstavišča. Foto: Črtomir Goznik Prostor novega razstavišča za več kot 200 starodobnih vozil bo razdeljen v dve etaži. Tudi pri stopnicah, ki jih že postavljajo, uporabljajo star material, ker želijo, da bo imelo tudi novo razstavišče pridih preteklosti oz. čim večje avtentičnosti. dnevu, in sicer 28. marca, se je z majem situacija kar umirila, a še vedno, tudi v zadnjih dneh, potrdi- jo okoli 20 okužb, včeraj so na pri- mer potrdili celo 55 novih. Ostale sosede Madžarska se tudi še vedno so- oča z vsaj desetimi na novo odkriti- Obrtniki in podjetniki se zavedamo pomena Janeza Puha „S svojim prispevkom pri ureditvi razstavnega prostora smo prispevali svoj del pri skrbi za ohranjanje dediščine Janeza Puha. Številni obiskovalci muzeja bodo lahko občudovali stara vozila in tehnično dediščino, ki bo prikazana javnosti. S svojim prispevkom obrtniki in podjetniki, člani OOZ Ptuj, tudi čestitamo društvu za 20-letnico delovanja, ki ga praznujejo v tem letu,“ je povedal direktor OOZ Ptuj Boris Repič. je tvoja žena kurba, z Bosancem, po- tem jo moraš imeti pa rad in še ljubi- ti,« je razpredal na enem od shodov. Na volitvah je dobil 18,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto, za prvoligaša Milana Kučana in Jože- ta Pučnika. Za december leta 1992 je spet napovedal kandidaturo in se že poleti lotil kampanje, ki pa je zaradi atentata ni nikoli dokončal. Jezus Kristus je bil prvi komunist »Poglejte našega Stanovnika. Roke v žep, lamp nabukne ven, ruse malo popravi, gre v tovarno direktorju, malo pogleda, se naje, napije in gre domov. Hvala za takega predsednika,« je dejal o zadnjem so- cialističnem predsedniku Slovenije. Nekateri pa danes radi pozabljajo, da Kramberger ni kritiziral le komu- nistov. Za Kučana je na primer nekoč dejal, da mu bo, če bo kdaj predse- dnik, v Ljubljani postavil še večji spo- menik, kot so ga Edvardu Kardelju, »ker si ga zasluži«. Mali Kučan se mu je zdel namreč velik človek, a zave- den s strani partije. »Če gremo po poštenosti, Jezus Kristus je bil prvi komunist. Lenin, Marx, Engels, vsi so od njega vzeli ideje. Komunizem je nekaj lepega, če bi se pravilno iz- vajal,« je dejal v enem od intervjujev. Rad je bentil čez notranjega mini- stra Bavčarja, pa obrambnega mini- stra Janeza Janšo, ki mu je med dru- gim očital, da na račun davkoplače- valcev obnavlja polkna na vojašnicah in kupuje orožje. »Tudi Pučnika pozabite. On je meni enkrat rekel: 'Kramberger, jaz ne verjamem v nič drugega kot v dobro vino in lepo žensko.' Pa sem mu rekel: 'Kaj boš ti, ubogi revež, ko komaj hodiš, z lepo žensko.'« Severni Makedoniji z dobrima dvema milijonoma prebivalcev so sicer do zdaj zabeležili 2492 primerov okužbe s koro- navirusom, od tega jih je 742 še vedno aktivnih, ter 145 smrti. V Avstriji so razmere malo drugačne. Potem ko je bilo pri njih najhuje marca in aprila, ko so na dan našteli najmanj okoli sto pozitivnih; najvišje število potrjenih primerov je bilo sicer kar 1050 v enem mi okuženimi posamezniki na dan. V še eni od sosednjih držav Sloveni- je, Italiji, prav tako opažajo zmanj- šanje števila novih okužb z novim koronavirusom in smrti. V zadnjih tednih na dan naštejejo od 200 do okoli 400 pozitivnih primerov. V tej sredozemski državi je zaradi covi- da-19 po zadnjih podatkih umrlo skupno 33.846 ljudi. Zdravstveno stanje v Italiji glede okužb se sicer razlikuje po posameznih pokra- jinah, a je pri vseh dosežen velik napredek, če dnevno dogajanje primerjamo z marcem, aprilom in deloma majem, ko je bilo res hudo. Slovenija se sicer pripravlja na odprtje meje z Italijo. Medtem ko Slovenci v Italijo že lahko preha- jamo, pa Italijani za zdaj k nam še ne morejo. Anže Logar, zunanji minister, je dejal, da bo Slovenija dnevno spremljala razvoj dogod- kov v Italiji in bo takoj, ko bodo zdravstvene razmere to omogoči- le, odprla meje. V drugih evropskih deželah je stanje za zdaj stabilno. Povsem brez okužb so redkokje, se je pa število teh povsod pomembno zmanjšalo, tudi v Španiji, ki poleg Italije velja za eno najbolj prizade- tih držav v tem delu sveta. V neka- terih deželah je sicer, podobno kot v Sloveniji, presenetilo, da so bili več dni, morda celo teden ali več skoraj povsem brez novih prime- rov, medtem ko se zdaj spet pojav- ljajo novi, vsaj eden na dan. Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  12. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Vem, kaj jem! VEČ KOT 40 OKUSNIH IN ZDRAVIH JEDI FORMATU REVIJA V PRAKTIČNEM - PRIJAZNA DO VSEH OKUSOV IN NAČINOV PREHRANJEVANJA Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  12. junija 2020 Oglasi in objave 23 Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse bi dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN 10. junija je minilo pet let, odkar smo se poslovili od tebe, draga žena, mama, tašča, babica, sestra, teta, svakinja in botra Ivanka Bezjak IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH Hvala vsem, ki se je spominjate ter postojite ob njenem grobu in prižgete svečo. Vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA vsem, ki ste našo drago mater Nežo Hebar 21. 1. 1920–28. 5. 2020 IZ OSLUŠEVCEV 45 spoštovali, imeli radi in počastili spomin nanjo. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, daro- vali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev. Hvala gospodu Šipošu za opravljen obred, govornikoma za gan- ljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Aura. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš vedno znova zažarijo. SPOMIN 10. junija je minilo deset let, odkar nas je zapustil Albin Brodnjak Z DRAVINJSKEGA VRH 6 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Če ste upokojenec in bi želeli ob- časno dostavljati pice na območju Ptuja. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - Ptuj, naselje pri Roku, stanovanjska hiša, obnovljena, grajena 1972, 147 m2, urejena, ograjena parcela 740 m2. Cena: 145.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816. PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu, pašno. Možna tudi menjava. Kupim tudi pašno jalovo kravo. Tel. 031 443 117. PRODAM molzni stroj. Tel. 031 440 363. PRODAM teličko simentalko, staro 7 me- secev, pašno. Tel. 070 250 441. NEPREMIČNINE V NAJEM dam poslovni prostor na Ptuju v Platani. Tel. 031 663 445. 13. in 14. junij 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ja- nez Puh, naš rojak iz Sakušaka, je ime, ki je zapisano v zgo- dovino za vse večne čase; V spomin velikemu tovarnarju, izumitelju kolesa, ob obletnici rojstva, fi lm – Izumitelj Janez Puh; Kulturno tehnično dediščino starih koles ohranja sekcija ljubiteljev starih koles – Večno mladi Šentjur iz Šentjurja; Potep kolesarjev z najstarejšimi starodobniki po Sloveniji, z več kot sto let starimi kolesi; Knjižno bogastvo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj zajeto v fi lmu – Shranjena učenost; Študijska knjižnica je danes pomemben in po gradivu izjemno bogat oddelek; V Podgorju Raduhe odkrit vhod v tisoč tristo me- trov dolgo Snežno jamo z mnogimi kapniki; Turistično pot po jami vodijo izkušeni člani jamarskega kluba Črni galeb; Bataljon slovenske vojske na operaciji kriznega odzivanja v strukturi vojske Zveze Nato; Pripadniki Slovenske vojske vseh rodov na prvi misiji v Republiki Kosovo; Z glasbo v sobotni večer z narodno-zabavnimi ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Pod- lože 1, Ptujska Gora. PRODAM 6 metrov bukovih drv. Tel. 041 599 009, Jože. PRODAM telico, pašno, brejo 8,5 mese- ca. Tel. 041 897 584. PRODAM dva prašiča, 150 kg. Tel. 031 349 291. MOTORNA VOZILA PRODAM motor Piaggio 250 KS, registri- ran. Tel. 031 440 363. RAZNO Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! DELO IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si Štajerski TEDNIK petek, 12. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  12. junija 2020Tednikov mozaik24 Če bo vseslovenska promocijska akcija Zdaj je čas, Moja Slovenija doseg- la svoj namen, bo večina Slovencev letos dopustovala doma oz. bo zaseb- nih potovanj v tujino bistveno manj. Tudi turistični vavčerji naj bi prispevali k temu. Še lani je bila statistika povsem drugačna. Potovalo je kar dve tre- tjini Slovencev. Vsaj enkrat je zasebno potovalo okoli 1.172.000 Slovencev, starih 15 let in več. Vseh zasebnih potovanj pa je bilo v letu 2019 4,3 milijona, od tega skoraj dve tretjini v tujino, med njimi največ na Hrvaško (56 %). Oko- li četrt milijona ali 32 odstotkov zasebnih potovanj pa je bilo opravljenih v počitniških mesecih, julija in avgusta. Udeleženci zasebnih potovanj so v povprečju dnevno porabili 52 evrov, v Sloveniji 42 evrov, v tujini 55 evrov. Svetovni dan velnesa bodo letos obeležili na družabnih omrežjih, ak- tivnosti bodo potekale 24 ur, začeli jih bodo na Novi Zelandiji, končali pa na Havajih. Potekal bo v več kot 150 državah sveta z več kot 5.000 brezplačnimi velnes dogodki. V Sloveniji se bodo jutri, svetovni dan velnesa je namreč 13. junij, pridružili različni izvajalci, organizacije, ter- me, velnes centri, posamezniki in skupine, ki so pomembni za razvoj velnes življenjskega sloga. Dogodki bodo potekali na področju zdrave prehrane, duševnega sproščanja, telesne vadbe, lepotne in telesne nege. Svetovni dan velnesa je na- mreč dan, ko se Slovenija in svet povežeta s skupno miselnostjo za zdrav celostni način življenja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kaj je tema letošnjega festivala Art Stays? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Muzejske zbirke v ptujskem gradu si bo ponovno mogoče ogledati brezplačno. Nagradno turistično vprašanje do 24. ure, med 18. in 20. uro bo v gradu potekal tudi grajski vrtiček za najmlajše. Lahko pa poletno muzejsko noč obiskovalci podoživijo tudi doma z ogledom posnetih vsebin. Obiskovalce prosijo, da se držijo navo- dil obiska, objavljenih na spletni strani muzeja. Posnetke na televiziji PeTV in You Tub kanalu PMPO si bo mogoče ogledati ob 18.30, 20. in 22. uri. Ob 18.30 se bodo predstavili ansambel Capella Justinopolitana in plesalci društva Cesarsko-kraljevi Ptuj (televizija PeTV), sledil bo posnetek odlomka iz Dekamerona v izvedbi društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Na You Tubu kanalu PMPO bo ob 20. uri potekal vodeni ogled razstave Osrčje Petovione/Ptuj v rimski dobi; društvo Kastali pa bo ob 22. uri predstavilo grajsko vinsko klet in pokušino vin iz grajskega vinograda. V predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, do katerega leta je imela ptujski rad v posesti družina Leslie. Nagrado za pravilen odgovor, da ga je imela v posesti do leta 1802, bo prejel Alan Stošič (Ljubljana). Danes sprašujemo, kaj je tema letošnjega festivala Art Stays. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po odpravi korona ukrepov tudi v slovenskih zdravili- ščih oz. termah. Terme Ptuj naj bi po najnovejših podatkih odprli 15. junija. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 19. junija. V teh dneh so se ugledni svetovni mediji ponovno razpisali o Sloveniji kot enem izmed sedmih spregledanih turističnih biserov sveta, za katere bi lahko bilo obdobje po covid-19 priložnost, da postanejo vodilne regionalne sile v turizmu. Tako je pisal ameriški Forbes. Bohinj pa je bil uvrščen na se- znam najnaravnejših evropskih destinacij. Britanski Guardian je javnosti na- povedal, da bodo prvič na ogled „zmajčkovi mladički“. Gre namreč za prvo svetovno razstavo mladičev skrivnostnih podzemnih dvoživk – človeških ribic, ki so jo te dni odprli v Postojnski jami. Osemnajsta poletna muzejska noč bo letos 20. junija. PMPO vabi na brezplačen ogled muzejskih zbirk v ptujskem gradu v živo v času od 18. 18. poletna muzejska noč 2020 bo 20. junija Kako me žena še le sedaj najeda, k o je dobila novo protezo. * * * Ker nikakor ne n ajde umetniške ž ilice, pije kri krit ikom. * * * V ZDA je trenut nospet najbolj gl edan črno beli T V program. * * * Pri nas se zarad i rdečih in črnih kregajo še barvn o slepi. * * * Pod palcem nim am niti toliko, ko likor imam črneg a za nohtom mezinca. * * * Tovariši so v soc ializmu nakradli toliko biciklov, d a lahko njihovi vnuki in pravnu ki še danes brezs krbno kolesarijo. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Čuki po koncu epidemije Upajo na delovno poletje brez dopusta 30 let je minilo od izida prve kasete skupine Čuki, na kateri je bila tudi hvalnica planinam, ki je šele zdaj zaživela in dobila svoj videospot. Čuki upajo, da jo bodo lahko poleti prepevali poslušalcem. Nemčija  Ponovno odprtje z »drugačnimi« omejitvami Hotel, ki ne sprejema predebelih gostov Vodstvo Beach hotela Sahleburg v mestu Cuxhaven je potegnilo radikalno potezo. Ob ponovnem odprtju so v butičnem hotelu postavili nenavadno omejitev pri sprejemu gostov. Kdor tehta več kot 130 kilogra- mov, ni dobrodošel, še več, tako zajetnih gostov sploh ne spreje- majo. Argumentacija se opira na krh- kost notranje opreme. Stoli, ležal- niki, kavči in drugo elegantno pohi- štvo naj ne bi preneslo obremeni- tve, ki jo naloži človek s 130 kilogra- mi. Vodja hotela Angelika Harge- sheimer je bila v izjavah malenkost predrzna: »Ko se na naš stol usede človek z več kot 130 kilogrami, stol ne zdrži dolgo. Želimo imeti lepo pohištvo, ne pa masivnega.« Har- gesheimerjeva se ne pusti prepri- čati. Svoje ideje gradi na izkušnji iz preteklih let, ko je neki obilnejši gost polomil posteljo v eni izmed hotelskih sob. Pravi tudi, da njihovi delikatni stoli niso udobni za ljudi s »težkimi kostmi«, v tuš kabine po sobah pa takšni orjaki stopijo le s težavo. Pojavila so se ugibanja, ali gre za diskriminacijo. Sebastian Bickerich z nemškega urada za boj proti diskriminaciji je za Bild pove- dal, da je, pravno gledano, zadeva »čista«. Za diskriminacijo bi šlo le, če bi se gostje s prekomerno težo kvalifi cirali za invalide. Foto: M25 Podravje  Predoziranje z drogami Lani šest smrti Na območju Policijske uprave (PU) Maribor, ki pokriva celotno območje Podravja, so lani zabeležili šest smrti zaradi zaužitja prevelikega odmerka prepovedanih drog. „Osebe, ki so umrle zaradi pre- velikega odmerka, so zaužile raz- lične prepovedane droge: kokain, heroin, amfetamin, MDMA, fen- tanil, morfi n, benzodiazepin, THC, metadon, kodein ... Porast predo- ziranja s smrtnim izidom pripisu- jemo povečani čistosti prepove- Foto: ČG Šef skupine Čuki Jože Potrebuješ se je v zadnjem času ukvarjal z glas- bo še več kot običajno in rezultati že navdušujejo številne poslušalce. »Med karanteno sem končno imel več časa kot po navadi, ko je ves čas dirka in se dogaja sto stvari, pa te- lefoni in elektronska pošta. Napisal sem nekaj novih melodij, ampak ne pretiravam. Posneli smo tudi nekaj 'karantena' pesmi, kot so posebna verzija Punca, dr’ se stran od mene, v kateri so namesto inštrumentov kihanje, kašljanje in smrkanje, na novo Če se od spominov da živet’ s Kvatropirci, Sankaška polka z Avse- niki,« je našteval Jože, ki je s svojimi Čuki na družbenih omrežjih tako obujal spomine na pretekle pesmi, poslušalci pa so Čuke spodbujali, naj na novo posnamejo nekaj sta- rejših pesmi. Za prvo novo prired- bo so Čuki izbrali pesem Pozdrav s planin. Gre za pesem, ki je sicer stara že 30 let, toliko kot skupina Čuki, saj je izšla leta 1990 na njihovi prvi kaseti z naslovom Na licu bela solza. Pesem, ki nikoli ni dobila svo- jega videospota, saj so jo nekako preglasile druge uspešnice Čukov, je zdaj dobila tudi vizualno podo- bo. Kot režiser se je podpisal kar pevec Jernej Tozon. Posneta je bila v Kekčevi deželi, kjer se je med ka- ranteno snemala oddaja Pri Črnem Petru, katere avtor je Jože Potre- buješ. Jože nam je še povedal, da mu v preteklih tednih malo premo- ra ni škodilo, čeprav sočustvuje s tistimi, ki jih je situacija prizadela tako, da komaj preživijo, in tem glasbenikom tudi sam pomaga. »Ali pa so izgubili službe, podjetja zašla v težave ... Pač tak čas je. Predstavljajte si svet glasbe. V tre- nutku se je vse ustavilo in veliko glasbenikov glede na to, da v slo- venski glasbi že tako nikoli ni bilo kakšne posebne bogatije, zares nima za preživetje. In nekaterim tudi pomagam.« Jože sicer upa, da bodo Čuki poleti lahko delali in je drugim članom skupine že pove- dal, da naj na dopust ne računajo. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.siFoto: osebni arhiv danih drog in hkratnemu uživanju več različnih prepovedanih drog v povezavi z drugimi psihoaktivnimi zdravili in alkoholom. V vseh šes- tih primerih so osebe že dalj časa uživale in zlorabljale prepovedane droge,“ so v letnem poročilu med drugim zapisali na PU Maribor.