Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrar.kovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krohe, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge deJelo Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-(urini St. 9.
\ >
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računljo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat M v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Volilci, z nami!
Deželnozborskc volitve se bližajo. Prvi streli so se uže sprožili in nasprotniki zji raj o svoje čete na odločilno bitko. Bitka pri lanskih deželnozborskih volitvah je bila huda, a ne odločilna, kakor sedanji politični položaj v deželi kaže. Nasprotniki so znali lansko leto naše ljudstvo preslepiti tako, da je prišlo v deželni zbor preveč proti-ljudskih, protikmetskih zastopnikov proti volji večine kmetskega ljudstva na Goriškem. Naši' poslanci, katere so hoteli ti p r o t i 1 j u d-ski zastopniki pritisniti ob zid in jih izključiti iz deželne uprave, so se temu nasilju uprli z vso odločnostjo, kajti kmečko ljudstvo, kmečki volilci jih niso poslali v deželni zbor, da bodo podložni sluge agrarno-Iibe-ralni večini, ki išče v deželnem zboru in odboru vse kaj drugega, kot pa blagor kmečkega ljudstva na Goriškem. Raje kot bi naši poslanci izročili vodstvo dežele v roke kmečkim slepilcem in sebičnim špekulantom, ki niso dosedaj mezinca ganili za dobrobit našega ljudstva, so nastopili tako pot, da bode ljudstvo še enkrat zbiralo može, ki je imajo zastopati v deželnem zboru.
Naša načela,
ki so zv e z d a vodnica pri delovanju naše stranke, so znana vsemu ljudstvu na Goriškem. Ta načela so globoko ukoreninjena v dušah slovenskega ljudstva. Krščanstvo naj bode p o d-1 a g a v s e m u našemu javnemu in zasebnemu delovanju v blagor slovenskega ljudstva. Na tej podlagi
bodo naši voditelji pridno zidali stavbo gospodarske organizacije našega ljudstva, delali v deželni hiši, zunaj iste, med ljudstvom in v društvih. Zato pa naša stranka, kot najmočnejša v deželi stoji in pade s temi načeli. Naš narod je globoko veren, zato zahteva, da se načelom katoliške vere prizna veljava ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju. Naše ljudstvo noče slišati klica nasprotnikov, naj bo vera zasebna stvar. Saj vemo vsi, da kjer je vera, je mir, kjer vlada krščansko prepričanje, je vse zdravo, čilo, prešinjeno duha zdravega dela in čiste nesebične navdušenosti za blagor človeštva.
Kaj hočejo naši nasprotniki?
Kdor pozna kakor mi naše nasprotnike, kak skriven namen imajo, ta bo razumel naš boj proti liberalcem. V njih programu stoji kot glavna točka: Izruj m o iz src našega ljudstva vero, iz javne uprave, iz javne g a ž i v I j e n j a, iz zakonodaje, iz šol. Ko to dosežemo, ne bo težko priti do naših ciljev, kajti ljudstvo brez vere, brez božjega strahu je dostopno vsemu onemu, k čemur je hočejo privesti brezverni liberalci. Ker pa liberalci dobro vedo, da je naše ljudstvo verno, se hlinijo ter obračajo oči proti nebu, kakor da nebi imeli ničesar proti veri; oni so pravi prijatelji vere, a mi takozvani ..klerikalci" smo naj večji škodljivci naše vere. Treba je bedakov, ki bi to verjeli. Nasprotniki kriče o zlorabi vere, to pa kriče oni, ki vere nič nimajo. Takim lahko rečemo, da nimajo o veri ničesar govoriti, ker na vero
nične dajo. — Pohujšanja so liberalci v deželi veliko napravili; zlasti s svojimi takozvanimi bralnimi društvi, ki pa nimajo drugega namena kot plese prirejati in tako mladino spravljati na napačna pota. ki ne vodijo k dobri bodočnosti. Na vesti imajo ta liberalna društva u ž e nešteto m I a-dirie, ki hitrimi koraki d r v i v brezdno pokvarjenosti, iz katerega ni pomoči. -—
Kaj pa agrarci?
Takozvana nova kmečka stranka ni nič drugega kot prebarvana liberalna stranka, za katero ljudstvo več ne mara, ker se je pokazala kot stranka bogatih 1 e n u h o v, k r č-m ar jev in učiteljev, ki hočejo prvi tiščati naše kmečko ljudstvo pod svojo peto s tem, da je hujskajo proti duhd/ščini, ker je ista nasprotna njih tiranski politiki, drugi pa hočejo — ker vedno nezadovoljni — priti s pomočjo te nove stranke do boljših plač na kmetov račun, pa tudi če bo šel kmet pod zlo. Agrarna stranka je stara lib. botega, le nova firma je. Ako človek natančneje pogleda te novodobne politične uskoke, spozna v njih staro tovarniško znamko A. Gabršček. Orožje, ki ga rabijo agrarci proti nam je staro liberalno orožje. Pišejo o zlorabi vere, o vmešavanju vere v politiko, o nadvladi enega stanu nad drugim itd. Enako kakor „Soča“. Liberalna botega ostane liberalna botega, tudi če je še tako lepo prebarvana. Naj se le navidezno delajo prijatelje miru, a njih dela kažejo nasprotno. Z ustanovitvijo nove stranke se prepir v deželi še
pospešuje in liberalno-agrarna olj-kina vejica miru, katero nosi dr. Franko na prsih ni nič drugega, kot vejica večjega razpora in sovraštva v deželi.
Liberalni učitelji
nimajo nikdar dovolj visokih plač. Ko so jim v minuli šestletni dobi ravno n a š i poslanci poskrbeli, da so se jim plače uredile na p o v o 1 j e n način, so obljubljali, da ne bodo več šikanirali. Ni pa minulo eno leto, uže so stopili z novimi pretiranimi zahtevami pred deželni zastop. Pravijo, da ne morejo živeti. Zahtevajo in zahtevajo povišanje plač in sicer tako povišanje, ki bi ugonobilo našega kmeta, ako bi se uresničilo. Ni jim mari beda našega posestnika, pomanjkanje v družinah, niso jim mari hudo zadolženi kmečki domovi. Tudi ne vprafvo, kje vzeti denar za povišanje nji-..*, .ač, marveč'le zahtevajo in zahtevajo. Kdo pa naj da! Naš kmet ne! To je gotovo kot amen v očenašu! In kaj zahtevajo? Nič manj in nič več kot toliko, da bi dobivali učitelji letnih od 2300 K do 5400 S. To zahtevajo od deželnega odbora, ki naj poskrbi tozadevni primanjkljaj z dokladami. Naši poslanci se bodo z vsemi štirimi branili takemu odiranju našega kmeta, medtem ko so liberalci in agrarci pritrdili tem učiteljskim zahtevam in bi s tem pognali našega kmeta na boben! Ljudstvo, spreglej!
Z nami I
Velika večina naroda v deželi je z nami! Skušajmo še zmerne nasprotnike pregovoriti in jim prepričevalno doka-
Podoreharji.
Povest i/. naših gor. Spisal Jos. Eošanov.
(Konec.)
Kakor bi pogledal so minili velikonočni prazniki in Sitarjev Janez se je vračal v mesto. Veliko novega je zvedel doma, ki bi tega in onega vzvese-lilo, a on je bil Žalosten. Do dna srca se mu je smilil Podoreharjev France, njegov najboljši prijatelj, ko ga je videl v dobi najlepših let hirati in je vedel, da ga ob zopetni vrnitvi ne najde več. Ni mu bilo mar za Podoreharjevo posestvo, katero mu je France obljubil. Dosti bolj srečen bi bil, če bi dobil samo Marico in bi prijatelj živel.
V take misli zatopljen je odhajal.
IX.
Mesec maj...
Polja so zelenela, drevje je cvetelo in kakor zeleni valovi se je pripogibalo bukovje in šumelo tajnostno visoko pe-
sem narave ob jutru, skozi dan in ob večeru. Ampak zvečer je bilo najlepše. Zvezde so se vnemale na sinjem nebu žareče in vabeče, zvonovi so klicali zbrano k majniški kraljici in bukovje je šumelo... In ljudje so odhajali k šmarnicam in vbrana pesem je odmevala iz cerkve in se zlila v tihi večer in mu dahnila nekaj vzvišenega.
Podoreharjev France je ležal v izbi ob oknu ves bled in upadel in gledal večer za večerom ves ta kras, ki mu je budil v srcu vedno večje hrepenenje po neupogljivi moči in zdravju. In ko je tako hrepenel, mu je tudi naenkrat stisnilo prsi in votlo je zakašljal... Vse hrepenenje se mu je spremenilo ob tem v težko, nespremenljivo spoznanje : Smrt je blizu.
Dnevi so tekli in vsak je bil bolj žalosten. Videli in čutili so Podorehar-jevi, mati in Marica, da je konec kmalu, a vendar sta tolažila bolnika in mu dajala upanja, da ozdravi.
In Janez ju je poslušal, se jima nasmehnil in jedva slišno rekel: „Samo
eno upanje še imam, a to je nad zem-sko!"
Mati in sestra sta zajokali...
Pomladi, v mesecu, ko je vse poino življenja in moči, umirati, o žalost!
Zadnje dni maja je bilo, ko so poklicali k Podorelmrjevim duhovnika in ob njegovih molitvah je France vdan v božjo voljo mirno zasanjal poslednji sen v Gospodu. Zaplakala sta mati in sestra in z njima so zaplakali vsi navzoči. Tako je: pridejo trenutki v življenju, ki zahtevajo z vso odločnostjo izraza. Človek se ne more ustavljati in postaviti se mora napram zahtevam trenutka na to ali ono stran.
r
In eden takih trenutkov je smrt. Ko pride in premine človek, dajo znanci odgovor trenutku. Solza in žalost pričata, da je bil ranjki dober, a kogar bi spremljali na zadnji poti vsi z nasmehom in z brezbrižnostjo, bi bilo slabo znamenje o njem. A povsod so solze, torej je pokojni komu drag in kot tak
tudi dober, In več žalosti, prave žalosti ko je, toliko pomembnejši bi bil v življenju oni, kojega smrt jo je povzročila.
Za Francetom so tudi žalovali od kraja...
Ko so zvonili k pogrebu in sta zajokali kakor obupani Podoreharica in Marica, ko so odnašali krsto iz hiše, so se vsem navzočim zožila prsa in neka čudna tesnoba jim je vabila solze v oči. In na pokopališču, kdo je, ki bi zlil v mrtve črke vso ono žalost------------------
Cas je zdravnik, če drugi ne zaceli on vse rane, ki jih je zadalo človeku trdo življenje na ta ali oni način.
In pri Podoreharjevih je bilo tudi
tako.
Leta so tekla in vedno manj žalosti je bilo. Kar se je zgodilo, niso mogli predrugačiti in čakali so, kaj jim prinese prihodnost.
O prihodnosti so govorila še posebno Marična in Janezova pisma, ki so pripravljala pot k poroki...
zati pogubnost agramo-libcralne stranke, ki je okužila našo deželo s svojimi slepilnimi in nikdar izvedljivimi načrti! Kje ste bili do sedaj vi novodobni »osrečcvatelji" našega ljudstva, da ste šele sedaj videli njega potrebe? — Med teni, ko so naši voditelji delali v deželnem zboru in odboru ter ustanovljali po deželi zadruge iu društva, ste vi spali iu kovali iz kmečkih žuljev rumenjake! Slepilcem hrbet obrnimo! Slovenski ljudski stranki in njenim voditeljem ne more noben očitati sebičnih namenov! Z nami, vohlci, preko glav agrarno-liberalnih koristolovcev!
Slavnost v Mirnu.
Nebo je žugalo v Soboto in tudi v nedeljo zjutraj, da namoči naša dežja potrebna polja. Prizaneslo je pa v toliko, da se je mogla mirenska slavnost nemoteno izvršiti do konca. Naj nam bode dovoljeno, da v kratkih potezah podamo sliko cele slavnosti.
Sprejem.
Ob mirenskem pokopališču je bil postavljen slavolok, ob katerem se je zbralo v nedeljo zjutraj do 1000 oseb, ki so prisostvovale sprejemu zunanjih gostov, telovadcev in pa drugih društev. Zunanjim gostom so mirenska dekleta v narodni noši pripela šopke. Ko so došli gostje iz Gorice:Kat. del. društvo" z zastavo, „Skalnica" z zastavo, „Kat. br. društvo" z Bilj z zastavo, telovadci iz Št. Andreža, Podgore, iz Št. F:erjana in drugi, je pozdravil goste predsednik „Kat. del. društva" v Mirnu gospod L. Špacapan v lepih besedah, nakar je zaoril trikratni živio na goste. Za 'njim je pozdravil množico župan mirenski g. S c a I e 11 a r i ter rekel, da ima čast pozdraviti tujce v svoji občini, ki so prišli počastit redko slavnost. Potem je še govoril domači preč. g. župnik Ivan Rojec, ki je rekel, da je današnja slavnost velikega pomena za Mirence. Prvaška godba je zasvrola »Hej Slovani", nakar se je uredil
sprevod,
ki je bil res lep. Na čelu sprevoda so jahali na konjih 3 štandrežki »Orli", za njimi so korakali „Orli“, okoli 100. potem društva z zastavami, dekleta in drugo občinstvo. Med pokanjem topičev in sviranjem koračnic se je sprevod začel pomikati skozi Aliren. ki je bil okrašen z zastavami. Mnogo ljudstva pa je stalo ob strani ter delalo*špalir. Ko je prišel sprevod do pod Grada, se je ljudstvo podalo na Grad k
sv. maši,
katero je daroval veleč. g. prof. dr. Lenard iz Ljubljane, pred katero je imel raz lece nagovor, v katerem je orisal zgodovino vedno teptanega slovenskega naroda. Pri sv. maši sta stregla dva „ Orla" v kroju, pel pa je mešani zbor iz .Mirna, kateri zasluži vse priznanje. Posebno lepi ženski glasovi so se lepo razlegali po veličastni cerkvi. Po maši so si izletniki ogledali s prijaznega griča lepo goriško okolico. Nato se je spet uredil sprevod ter se podal k novozgrajenemu ..Društvenemu Domu".
Blagoslovitev ..Društvenega Doma' .
Lepa velika zgradba ..Čevljarske zadruge" in ..Društvenega Doma" se vežeti in sta takorekočena hiša. ..Društveni Dom" je blagoslovil preč. g. župnik Rojec. Po blagoslovu stopi g. župnik na oder v veliki lepi in moderno napravljeni dvorani z galerijo ter spregovori množici, ki se je gnetla, o pomenu poslopja, ki se je zgradilo. Poslopje je namenjeno pouku in izobrazbi naših mladih, kjer naj si iščejo in si pridobe prave krščanske izgoje. ki je dandanes neizogibno potrebna. Omeni tudi, da se je zgradba zgradila v spo-
min 60-letncga vladanja Nj. Vel. cesarja. Nato je spregovoril visokorodni gospod dvorni svetnik grof Attems in želel, naj bi zgradba bila zavetišče kulturnega razvitka ukaželjnih in naj bi odgovarjala namenu, za katerega je bila zgrajena. Župan g. Scalettari je tudi spregovoril nekaj spodbudnih besed. G. L. Š p a c a p a n je nato predlagal, naj se odpošljeti brzojavki udanosti presv. cesarju in pa našemu prevzvi-šenemu knezonadškofu, kar se je z burnim odobravanjem sprejelo. Zatem sc je pričel
mladeniški tečaj.
Prvi je govoril o skrbi za naraščaj g. Fr. Kremžar in priporočal vsta-navljanje telovadnih odsekov ter skrb za mladino, ki je sedaj izročena po večini liberalnemu brezverskemu učiteljstvu, ki se tu in tam samo pohujšljivo obnaša. Vzgledov, pravi, nimamo iskati daleč naokoli. Drugi je govoril g. Fr. Terseglav iz Ljubljane o predmetu »Krščanska ideja — trdna vez naše organizacije". V svojem govoru je pov-darjal, naj bode naše življenje vseskozi prešinjeno krščanskega duha in zahtevajmo to od vsakega našega pristaša. Tretji je govoril veleč. g. dr. Lenard
o	predmetu »Mladeniška organizacija in protialkoholno gibanje". Priporočal je abstinenco kot edino sredstvo za zboljšanje naših gmotnih razmer. — Vsi govori so bili spremljani z odobravanjem, lina ura popoludne je bila, ko se je tečaj končal.
Čevljarska zadruga.
Ta moderno urejena delavnica je vzbudila veliko pozornosti. Velike sobane, kjer dela mnogo delavcev so bile lepo pospravljene. Videli smo oddelek zaloge Čevljev, oddelek šivalnih strojev, oddelek za blago itd. Uzoren red je napravil jako dober utis na obiskovalce, katerih so bile dvorane vedno polne. V za to postavljeni razkazovalci so nam kazali vse praktično delo na strojih, na takozvanih čevljarskih ^fsika-njih" in drugod. Razstava vsakovrstnih ‘čevljev je bila jako lepa. Videli smo najfinejše čevlje poleg močnih priprostih.
Bilo je uže 1 in pol pop., ko smo se podali h kosilu v razne gostilne, ki so še precej po ceni in točno postregle.
Javna telovadba.
Kmalu po 3. uri so se jele velike množice ljudstva pomikati proti »Društvenemu Domu" na lepo dvorišče. Kmalu je bil obširen prostor obkrožen ljudstva. Videli smo zbrane mnogo duhovščine, med njo veleč. mons. Lukežiča, dekana preč. g. Pavletiča, župnike preč. gg. Kokošarja, Kovačiča, itd., nadalje je počastil popol. slavnost državni poslanec preblagor. gosp. deželnosodni svetnik Josip Fon. Videli smo še mnogo drugih odličnih rodoljubov iz mesta in oddaljenih krajev. Prišli so s Tolminskega, s Cerkljanskega, s Kanalskega in celo z Bovškega, nadalje mnogi rodoljubi s Komenskega, in celo Sveto-ivančani so prišli. Cenilo se je 1500 oseb. Kmalu po 4. uri prikorakajo telovadci na veselični prostor, katerih smo našteli blizu 100. Rajalni pohod jebil lep, enako proste vaje. Telovadba na orodju je bila dovršena. Zlasti nekateri telovadci so želi za njih težke in vratolomne skoke obilo pohvale. Telovadbo je vodil g. J e I o č n i k st. iz Ljubljane. Posebno pozornost je vzbudil nastop mladega naraščaja. Otroci od M do 14 let, katerih je nastopilo 40, so gibčno in spretno izvajali proste vaje z zastavicami. Mladi naraščaj je vodil g. I-van Klančič, ml. iz Mirna.
Manifestacijski shod
je otvoril predsednik »Kat. del. društva" g. I.. Špacapan s pozdravom na vse goste. Zlasti je pozdravil dva Poljaka, h igoslovca s Poznanjskega, ki sta se mimogrede na potovanju udeležila ve-
selice. Nadalje je prečita! brzojavne in pismene pozdrave, od katerih omenjamo le brzojav našega prevzvišenega knezo-nadškofa, katerega je poslal preč. gosp. župniku Rojccu, in v katerem bodri Mirence k nadaljevanju zapričetega dela ter podeljuje vsem zbranim svoj blagoslov. Nadalje pozdravi gosp. predsednik domačega preč. g. župnika Roječa, ki je steber in duša vse mirenske organizacije. — Nato dobi besedo g. dr. Ant. Brecelj, ki je govoril o društveni organizaciji, ki je še precej močna na Goriškem. Krščanska organizacija je potrebna v današnjih dneh. ki je jez proti razširjenju liberalizma na Goriškem. Vsak rodoljub naj torej s čistim srcem podpira to organizacijo. Nato je govoril državni poslane^gosp. J. Fon, ki je rekel, da ni imel namena govoriti, a ker so ga k besedi pozvali, pove, kako težaven boj bijejo slovenski državni poslanci proti Bienerthovi vladi, ki je hotela prodati madjraskim oderuhom bosanske kmete. Vsak rodoljuben in pameten Slovenec sc mora iz srca veseliti tega boja, le nekdo na Goriškem se tega ne veseli, in ta je tista umazana cunja v Gosposki ulici, ki vse oblaja, kar njej ne diši. Mi sicer — pravi — se zato nič ne zmenimo ter bodemo i nadalje korakali po dosedanji poti, naj bode pa to prav ali ne cunji, Nemcem, Lahom ali pa tudi vladi. Boj bodemo vodili za naše kmečko ljudstvo. — Nato je govoril g. dr. Jos. Dermastia o zmagujoči krščanski ideji, ki prodira na vseh koncih in krajih Slovenije in države. Boj in sicer skrajni boj brezverstvu in pohuj-ševalcem našega naroda, naše mladine, naše Slovenije. -- Zatem je govoril v poljskem jeziku Poljak semeniščnik, ki ga neizrečeno veseli, da se dobe tudi na jugu države Slovani, ki vodijo trd boj proti nemški državni nadvladi, katera kruto zatira Poljake na Poznanj-skem.
Nastop pevskih zborov, tombola In prosta zabava.
Nato se je vrstilo petje pevskih zborov. Prvi je nastopil moški zbor iz Kronberga pod vodstvom preč. g. vikarja V. Vodopivca. Drugi je nastopil moški zbor iz Sv. Lucije pod vodstvom g. o r-ganista. Tretji mešani zbor iz Dorn-berga pod vodstvom g. organista Saksida. Četrti moški zbor iz Grgarja pod vodstvom g. nadučitelja Vodopivca. Peti moški zbor iz Ajševice pod vodstvom gosp. nadučitelja Likarja. Šesti mešani zbor iz Bilj pod vodstvom gosp. organista Siliča. Sedmi je nastopil veliki mešani zbor iz Rupe, Mirna in Orehovelj pod vodstvom organista g. Vuka. — Peli so lepo, kar je pričalo vedno ploskanje. Nekateri moški zbori se ponašajo z izvrstnimi pevskimi močmi. — Zatem se je začela javna tombola. Činkvino je dobil neki gosp. orožnik v Mirnu, tombolo sta dobila pa dva dečka iz Mirna. — Ko se je tombola končala, so se jeli zbirati črni oblaki nad veseličnim prostorom, ki so stresli iz sebe nekaj kapelj dežja. Zunanji gostje so jeli odhajati, medtem ko smo se mi podali v društveno dvorano. Na odru je nastopil s svojim mladim in številnim otroškim dekliškim pevskim zborom gosp. kaplan I) r a š č ek. Deklice so pele štiri-glasno krasno razne pesmi. Vmes pa je svirala prvaška godba.
' Vsa slavnost je minula mirno. Red uzoren. Priredba dobro izvedena, kar je v čast prirediteljem.
Naj se zdani!
(Pred volitvami.)
Ta članek je namenjen zapeljanemu ljudstvu. Takih zapeljanih ljudi je pri nas na Goriškem dosti. To so tisti ljudje, ki mislijo, da so dobri kristjani, a vendar gredo ob volitvah za liberalne
kandidate v boj in tako podpirajo neka, ki sami ne vedo kaj. Ne vedo namreč ali so kandidati, katere volijo, tudi takil verskih načel, kakor oni. Njih glasili »Soča" in »Primorec" vemo, da nista hvalevredna kristjana. To lahko vidimo iz tega, ker ni številke „SoČe" in »Primorca", da bi ne bilo v njih zabavljanja proti duhovnikom in veri. Te zapeljane'ljudi, ki so le ob volitvah libe ralci, drugaČi pa dobri kristjani, pra-lahko razločujemo od pravih zagrizen, liberalcev. Oni hodijo k sv. maši, k spo vedi, molijo, spolnujejc svoje verske dolžnosti. Iz njih pa se zagrizeni liberalc norčujejo!
Ni še dolgo, ko so v neki »klerikalni" hiši pričeli moliti »Gospodovo molitev" in »Angeljevo češčenje". V hiš je bil v tem času zagrizen liberalec. Kai je storil! Šel je pokrit iz hiše k svojemu konju in mu začel govoriti v gobec. »Sedaj ven dar ne boš Jedel, ker z von i "I Lepa molitev, kaj ne? Ljudstvo, vzdrami se in kreni na pravo pot! Prava krščanska mati uči svojega še pestujočega otroka se prekrižati; liberalno mater pa sem slišal, ko je svojega otroka učila kleti. Zopet vzgled pravega liberalnega krščanstva!
Ako bi pa tak, ki je bil do seda' zapeljan rekel: »Sedaj bodem šel pa volit agrarce, ki so bolj krščanški", temu ne rečemo drugega, kakor da je ta stranka le opora prave liberalne stranke, opora pravim, kakor čevljarskemu tri-nožnemu stolu tretja noga.
Da pa ni dandanes ljudi v našen narodu, ki delajo na to, da bi se ver: v Boga Krista zatrla in pregnala, tega naj nihče ne misli. Nehote mi je prišel v roke brezverski časnik »Svobodna Misel" štev. 7-8. Ta list skuša na vse načine, da bi se ljudje Kristusovi cerkvi odpovedali. Božič, rojstvo Gospodovo, piše ta list, je le pobožna legenda! Nadalje daje navodila, kako naj postopajo oni, ki mislijo iz katoliške vere izstopiti, da bode izstop veljaven.
Ko sem ta list še enkrat pregledal, dobim odstavek spisa, ki se glasi tako, kakor ga tukaj priobčujem: »Danes so še neklerikalni elementi v našem narodu. Zbrali bomo te sile in bojevali se bomo proti oni črni sili, ki je v velikem momentu zmagala". Kateri so ti neklerikalni elementi v našem narodu? Ah n e vsaka »protiklerikalna" stranka , ta ko t u d i liberalna in agrarna? Te sile hoče zbrati »Svobodna Misel" in potem bodo skupno bojevali boj proti oni črni sili, proti cerkvi.
Sedaj, ko bodo volitve, stopimo vsi na volišče in oddajmo svoje glasove za naše kandidate, za kandidate Slov. Ljud Stranke, ki vedo za naše potrebe in se bodo kot poslanci za naše koristi tud: potegovali. Oni so možje krščanskega mišljenja kakor mi. Agitatorjem liberalne stranke in agrarnim hinavcem pa pokažite vrate!
24- letni volilec.
Politični pregled.
Ministerski predsednik baron Bienertb
je bil v nedeljo vsprejet od cesarja v Išlu na avdijenci, ki je trajala tri ure. Cesar ga je povabil na kosilo.
Aerenthal postal grof.
Cesar je z najvišjim odlokom od 17 t. m. ministru cesarske hiše in za unanje stvari. Alojziju baronu Aeren thalu, podelil grofovstvo.
Cesarjeva izjava gledo češkega zbora
Cesar se je v nedeljo, ko je bil pri njem min. preds. baron Bienerth, izrazil, da je njegova želja, da se delovanje češkega deželnega zbora na vsak načir. omogoči. Vsi Češki listi z zadovoljstvom beležijo cesarjeve besede, da se mora omogočiti redno delovanje češkega zbora
Statistični podatki o Španski revolti.
Pri zadnjih nemirih je bilo od policijo, vojakov in meščanske garde 18 oseb ubitih, 170 ranjenih, od izgrednikov pa 400 ubitih in 1100 ranjenih. Liberalno-socialistični divjaki v Barceloni so razdjali 61 poslopij, same cerkve in samostane, ter napravili na poslopjih in umetninah 60 milijonov pezet škode.
Ponesrečen splošni štrajk na Švedskem.
Splošni štrajk na Švedskem je popolnoma ponesrečil. Delavci se vračajo na delo, ne da bi bili kaj dosegli. Prisilila jih je k temu beda. Organizaciji štrajka je namreč denar popolnoma pošel, tako, da ni imela več s čim podpirati štrajkujočih delavcev.
Na Grškem vre.
Postopanje sedanjega grškega kabineta Ralli v krečanskem vprašanju je neizrečeno razburilo grško javnost. Grška vlada zabranjuje grškemu časopisju ba-viti se s tem vprašanjem in ravno tako se na brzojavnih uradih sekvestrirajo brzojavke namenjene v inozemstvo, ki se pečajo z notranjim političnim položajem na Grškem. Posebno velika nezadovoljnost vlada med grškimi častniki. Ti ne 2ahtevajo samo odstopa sedanjega mi-nisterstva, marveč oni hočejo, da se sedanji grški kralj in prestolonaslednik odpovesta kroni na korist kneza Jurija, sina Konstantinovega.
Drobne politične vesti.
Listi poročajo z vso gotovostjo, da se snide naš cesar z ruskim carjem meseca oktobra in sicer se bo to zgodilo na kaki točki Jadranskega morja.
— V Albaniji je prišlo te dni do krvavih bojev med Arnauti in med turškimi vojaškimi četami. Na obeh straneh je bilo mnogo ubitih, še več pa ranjenih. Tudi v Macedoniji je začelo zopet vreti.
— Govori se, da sta sklenili Kitajska in Japonska tajno vojaško pogodbo naperjeno proti Rusiji. Kitajska zbira svoje vojaštvo blizu Mukdena. — Sultan Mahomed V. obišče ruskega carja v Petrogradu. — Trgovinski minister dr. \Veisskirchner se mudi sedaj v Pulju. V pondeljek je inšpiciral njegovemu re-sortu podvržene urade.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e":
Nabiralnik v »Goriški zvezi" in ,.Centr. posojilnici" 2 K 50 v, Iv. Rejec, predplačo srečk 10 v, Anton Merljak. Št. Peter pri Gorici 1 K, Černe Ivan, krčmar Sv. Gora 2 K, v nabiralniku v krčmi Josipa Birsa 1 K 18 v. Županstvo Sv. Lucija ob Soči je dovolilo vsled starešinskega sklepa z dne 22. avg. prispevek 500 K kot ustanovno glavnico, katere obresti bode samo vleklo za vzdržavanje svojih sirot, ko se zavod »tvori.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost sloven. naroda pod slavno vlado Njega Vel. cesarja Franca Jožefa I.
Domače in razne vesti.
ISllotl siti vi‘iisK ili kolonov
Tiredi „ Zveza slovenskih kolonov* v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. pop. v Gabrju pri Šlovrencu ' Brdih v prostorih krčmarja Va-uitina Klavora št. 1. Slovenski koloni, udeležite se v obilnem številu !
Kanonična vlzltaclja v devinskem dekanatu se bode vršila v tem le redu: Dne 12. septembra zj. prihod prevzviše-nega knezonadškofa v Devin ter delitev sv. birme; popoldne sv. birma v Mav-hinjah ter odhod v Nabrežino; 13. sept. zj. sv. birma v Nabrežini, popoludne vizi-tacija v Slivnem; !4. sept. zjutraj sv. birma v Zgoniku, popoludne vizitacija v Samatorci in odhod v Šempolaj; dne 15. septembra zj. sv. birma v Šcmpo-laju, popoludne odhod v Kostanjevico; dne 16. sept. zjutraj sv. birma v Kostanjevici, popoldne sv. birma v Temnici in vizitacija v Selah ter odhod v Brestovico; dne 17. sept. zj. sv. birma v Brestovici, popoludne vizitacija podružnice sv. Anastazije in vizitacija v Jam-Ijali; dne 18. sept. zj. sv. birma v Doberdobu, popoludne v Št. Martinu na Krasu in odhod v Opatjeselo; dne 19. sept. zj. sv. birma v Opatjemselu, popoludne vizitacija v Novivasi ter odhod v Gabrije; dne 20. sept. zj. sv. birma v Gabrijah, popoludne vizitacija na4 Vrhu. Zvečer prihod prevzvišenega v Gorico.
Dubovska Zveza vabi svoje člane na občni zbor, ki bode v petek, 27. t. m. v prostorih kn.-ndšk. Deškega semenišča. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — Začetek ob 10. zjutraj.	Odbor.
Dva zlatomašnlška Jubileja. — V soboto, dne 28. avgusta, bo petdeset let, kar sta bila v mašnika posvečena prečastita gospoda Janez W o 1 f, školastik stolne cerkve in Franc Stepančič, ekonom v centralni bogoslovnici. Vrlima in velezaslužnima gospodoma kličemo: Na mnoga leta! V spomin veselega dogodka poklanja preč. g. zlatomašnik Franc Stepančič »Slovenskemu sirotišču" 50 K. Bog poplačaj stotero!
Volilni Imenik veleposestnikov. Ponedeljkov uradni list »Osservatore Tri-estino" je objavil volilni imenik velikega posestva za volitev v deželni zbor poknežene grofije goriške in gradiščanske, ki se bo vršila dne 30. oziroma 31. oktobra 1909.
Pritožbe radi vpisa neimajočih volilne pravice ali nevpisa volilno pravico imajočih oseb je vložiti na c. kr. namestništvo v Trstu tekom neprestop-nega roka 14 dni, začenši z dnem objave omenjenega namestništvenega razglasa. Po preteku tega roka vložene pritožbe se zavrnejo kakor zakasnjene.
Veliki Punt, kmečka zgodba iz 18. stol., je danes izšel. V par dneh ga bodo lahko imeli cenj. bravci že v rokah. Naroča se pri »Narodui tiskarni" v Gorici in stane 1 S 60 v, s poštnino 10 v več. Knjiga obsega 256 strani v mali 8°; oceno priobčimo o priliki.
Prelat Janez Rozman. — V petek po noči je izdihnil svojo blago dušo prelat Janez Rozman, apostolski proto-notar, častni kanonik in župnik mestne župnije svetega Jakoba v Ljubljani. Ranjki je bil eden najbolj plemenitih, ljudomilih, dobrosrčnih, najbolj zaslužnih in najboljših mož v Ljubljani. Bil je rojen leta 1832. v Godoviču na Notranjskem. L. 1861. je prišel kot kaplan k sv. Jakobu v Ljubljani in je deloval torej tu kot vnet duhovnik celih 48 let. Ranjki je prišel še v takem času v Ljubljano, ko je po njej vel še nemški duh, a on je trdno vstrajal na svojem mestu kot zaveden narodnjak in trden Slovenec. Bodi mu blag spomin!
f Umrl je dne 21. t. m. v Ljubljani goriški bogoslovec Alojzij T a v želj. Pogreb se je vršil ob lopo številni udeležbi v nedeljo 22. t. m. Kolege bogoslovce za tržaško škoiijo sta zastopala bogoslovca V. Mihelič in A. Nartnik, ki sta obenem azistirala: bogoslovce go-riške nadškofije sta zastopala bogoslovca V. Belč in A. Filipič. — Vsi, ki so pokojnika poznali, so ga s težkim srcem spremljali k zadnjem počitku;
bil je nadebuden in vedno jako vesel in živahen mladenič. V grob ga je spravila sušica, ki ga je mučila leto časa; v lanskih počitnicah se je dvakrat hudo prehladil in od takrat je neprestano bolehal. — R. |. p.
Članom ..Krojaške zadrugo na znanje. — Vsled sklepa občnega zbora »Krojaške zadruge" z dne 9. t. m. se obrestujejo deleži za I. I90S po 5%. Člani potegnejo te obresti v »KrojaSki zadrugi",
Psovalol našega kmo&kega ljudstva. — Agrarni liberalci so lansko leto tako-le opsovali našega kmeta: Nerazsodna masa, ki večinoma ne zna čl-tatl, zato ne more ničesar misliti s svojo glavo. Liberalci so zraven tega dostavili, da je naš kmet neumen, zabit, hudobno otroče, polčlovek, itd. in A. Gabršček je rekel še, da slovenski narod ne sme pričakovati svoje rešitve od kmetov.
Najhujši naši narodni nasprotniki si ne upajo zapisati tako hudobnih in za naše kmečko ljudstvo poniževalnih psovk. Ali so se morali smejati naši narodni sovražniki, ko so to čitali. Potem ni nobeno čudo, ako je naš narod povsod teptan in zaničevan, ko ga lastni sinovi tako ponižujejo I Sramota! Pošteno slovensko ljudstvo, spreglej!
Doslednost „So6inlh“ dopisnikov. Zadnja »Soča" je priobčila neki dopis z Otlice v ajdovskem sodnem okraju. Dopisnik, najbrž kak letovičar, se je prelevil v mladega rokodelca, ki je študiral šole na Otlici., Zaletava se v otliškega, kajpada, nunca, ker namerava ta prve dni meseca septembra prirediti na Otlici sv. misijon. Posebno se jezi na nunca zaradi tega, ker pod-učuje tudi med počitnicami otroke v krščanskem nauku. Dopisniku se namreč smilijo otroci, ker morajo hoditi po hudi vročini h krščanskemu nauku. Ravno v istem dopisu pa pravi, da je na Otlici jako prijeten hlad in da se nahaja zaradi tega letos tam tudi mnogo leto-vičarjev. Torej letovičarji imajo na Otlici prijeten hlad, in le otroci, ki hodijo h krščanskemu nauku, imajo hudo vročino. Taka doslednost ni vredna res niti mladega rokodelca, ki je študiral šolo le na Otlici, kaj pa še škrica, ki je študiral najbrže šolo na visokih šolah!
Krompir je Mrmoljo tako zakopal, da ne more izlesti izpod njega. Upije, se priduša in roti kmete, naj mu za božjo voljo verujejo, da je on tisti mož, ki je kmetom tekom dveh let porinil v njih žepe — čujte — 178.000 K! Za poč’t! Mi pravimo pa ravno narobe, in to pravijo tudi kmetje iz Št. Andreža, Sovodenj in Št. Petra, da je Mrmolja samo letos pri krompirju poskrbel za to, da ni prišlo 178.000 K in še veliko več v kmečke žepe, ker ni izpolnil danih obljub. Zaradi teh tisočakov in stotisočakov so se tudi dvigale kmečke pesti nad Mrmoljo, ker kmetje so prepričani, da so jih agrarci z lepimi obljubami slepili. Mrmolja računa in računa v svojem »Glasu" in na poinoč mu prihaja tudi mojster skaza. Računi mu seveda šti-majo, ne štimajo pa kmetom, katerim so zmanjkali samo letos pri krompirju stotisofti. — Lansko leto se je jezil Mrmolja v »Glasu" in na shodih, da zadruga ne more pokazati nobenih vspehov zaradi tega, ker predsednik in drugi odborniki nočejo pri zadrugi ničesar delati. Sedaj pa piše v »Glasu", da je on v treh letih koristil kmetom za 178.000 K z njegovo zadrugo. Mi pa pravimo: Dokler so vodili zadrugo pametni možje, t. j. lansko leto in predlanskim, je bilo res nekaj doseženega, ko pa je Mrmolja iz zavisti nad tem vspehom zabavljal ter žugal, da pomete vse odbornike z načelnikom vred in da stopi on na čelo kupčiji, kateri je letos v resnici stal. je vse zapackal na velikansko
škodo kmetov, katerim je poskrbel, da so ostali njih žepi skoraj prazni. — To je resnica, kateri ne more oporekati tudi, ako se na glavo postavi. Njegove slepilske številke naj pa lepo ohrani za bebce 1
Odiranje vojakov pri vajah in manevrih. — Državno vojno ministerstvo je izdalo odredbo, s katero se zaukazuje poveljnikom, da takoj naznanijo vsako odiranje in oškodovanje vojakov, katero tako radi izvršujejo krčmarji in trgovci nad vojaki pri vajah ali manevrih političnim oblastim za nadaljne korake.
Razpisan štipendij. — Z začetkom prvega semestra 1909/10 je razpisan štipendij v znesku 350 K, ustanovljen po baronu Rottenburg-u za gimnazijce. Pravico do štipendija imajo ubogi dijaki, ki so pridni in lepega vedenja, pripadajoči goriško - gradiščanski grofovini, vpisani v goriško gimnazijo brez ozira na njihovo pokolenje ali veroizpoved. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje potom vodstva c. kr. gimnazije na c. kr. namestništvo v Trstu do 30. oktobra 1.1. Prošnji morajo priložiti: 1) rojstno-krstni list; 2) spričevalo v cepljenju koz; 3) ubožni list; 4) dve zadnji semestralni spričevali; 5) potrdilo pristojnosti v go-riško-gradiščansko grofovino.
Laško učiteljišče v Gradiški. — Županstvo v Gradiški je dobilo te dni ministerski odlok, s katerim se dovoljuje otvoritev prvega tečaja laškega učiteljišča z nastopnim šolskim letom.
Najdeni mozaiki. — V Ogleju so našli 4000 kvadratnih metrov mozaikov. Po.d stolno cerkvijo se koplje že dlje časa ter spravlja na svetlo starinske reči. Mozaiki so iz dobe Konstantina Velikega. V Oglej je prišel radi tega rektor dunajske univerze dr. H. Swoboda.
Odlikovani delavol. Namestnik v Trstu je podelil častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje delavcem železnice Petru Kavčič, Antonu Vidmar, Tomažu Intihar v Gorici, Jakobu Dese-bino v Tržiču in Mihi Černjava v Nabrežini.
Svarilo. — Pri somišljenikih, zlasti po župniščih, se oglaša zadnji čas neki možki, srednje postave, suhljatega, ostarelega obraza in plešaste glave, ki se izdaja za jurista Obermana, člana »Zarje", baje doma iz Radovjlice na Dolenjskem. Naglas ima hrvaški in tolče malo latinščine. Pravi vedno, da potuje s splitskega sestanka Svarimo pred njim, ker ni identičen z juristom Ober-manom. Po krivici si je prilastil nekaj njegovih dokumentov in sedaj ž njimi slepari. Lani je uganjal jednake burke in se izdajal za medicinca Arnška. Prosimo, da se ga čimpreje izroči roki pravice.
Ladjedelnica v Tržiču. Govori se, da namerava vlada nakupiti ladjedelnico v Tržiču in jo spremeniti v ladjedelnico za vojne ladje. V tej zadevi se je baje mudil zadnje dni v Tržiču admiral grof Montecuccoli.
Pozor izseljencem 1 — Ministerstvo notranjih stvari naznanja, da ob-lastnije v Fllis-lsland (Severna Amerika) ne dovoljuje izkrcanja onim. ki nimajo 25 dolarjev pri sebi in vozni listek do namenjenega kraja. Ob enem svari ministerstvo izseljence, naj se ne podajo v oni kraj in še manj v notranje ozemlje, ker so delavske razmere jako slabe.
Nova banka na Dunaju. — V jeseni sc otvori na Dunaju nova banka. Banka se bo pečala v prvi vrsti z agrarnim in industrijalnim kreditom. Delniška glavnica bo znašala 10 mil. K v delnicali po 400 K.
Mesine novice.
m Semenj sv. Jorneja. — V torek smo imeli v Gorici semenj sv. Jerneja, ki pa ni bil posebno dobro obiskovan.
Sploh izgubljajo stari semnji v našem mestu svojo veljavo, odkar imamo po deželi vse polno raznovrstnih prodajal-nic in odkar imamo več železniških zvez z mestom. Ljudje, ki potrebujejo namreč kaj od mesta, pripeljejo sc zdaj vanje lahko vsak dan in ob vsaki uri z malimi stroški, dočim je poprej mnogo stala vožnja, posebno iz oddaljenih krajev in so ljudje navadno le ob nekaterih določenih dnevih prihajali v mesto in sicer več njih z jedno in isto vozno priložnostjo, da jih je na ta način vožnja manj stala.
m Smrtna kosa. V torek so pokopali v (iorici vpokojenega poštnobrzo-javnega ekspedijenta gospoda Ivana Ci-čigoja rodom Solkanca.
111 Poslovodja tukajšnje okrajno bolniško blagajno, Leopold Travani je bil te dni odpuščen iz službe. Travani je vodil to blagajno nad 20 let.
m Nagla smrt. — Mizarski mojster Jože Battig, star 58 let. stanujoč pod Gradom je v torek predpoludne peljal voz desk. IJrišedši do kavarne „CorsoM, zgrudil se je hkratu na tla in ko so ga pripeljali domov, bil je že mrtev.
Iz goriške okolice.
g Vabilo k veselici, katero priredi »Kat. slov. izobr. društvo“ v Solkanu na vrtu g. župana Anton-a Mozetič, v nedeljo dne 5. sept. Začetek ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom:	1.
»Slovan na dan", mešani zbor. 2. Govor. 3. »Nežka z Bleda", igra v petih dejanjih. 4. »Sloveniji", možki zbor. 5. »Spacakaminček", prizor. 6. »Velikonočni", deklamacija. 7. „Zamorec“, šaljiv prizor. 8. »Venček narodnih pesmi", mešani zbor. 9. Srečkanje. Po dokončanem sporedu se vrši prosta zabava. Vstopnina k veselici: Stojišča 40 v, sedeži I. vrste 1 K, 11. vrste 80 v.
Opomba. Veselica se torej ne •vrši, kakor omenjeno v torkovi »Gorici" v nedeljo 29. t. m., marveč v nedeljo dne 5. septembra.
Iz ajdovskega okraja.
a Brje pri Rlhemberku. Svobodo-miselci na Brjah so zacvilili, ker smo jih potipali tam, kjer najbolj občutijo. O neki opici pišejo in pa da je nek ,,klerikalec" izjavil, da noben klerikalec ni pošten. To vam je natvezal znani pucmojster, ki je svojo čast m veljavo prespal v nekem hlevu. O posojilnični zgubi pa le molčite. S tem kažete, kako bi se neznansko veselili, ako bi ista bila, a je ni, škodoželjneži I Župnik in kaplan nista prav nič obvezana nobeno zgubo povrniti. Bodite brez strahu zaradi tega! Če ste pa vi za vašo brejsko posojilnico navezani plačati zgubo, potem vas po vsej pravici lahko prijemlje strah. Ali se spominjate, dopisnik črnega »Primorca" na dopise, ki so blatili pokojnega g. župnika in tudi sedanjo čč. duhovščino v Kamnjah. Ako ne bodete pri miru pustili oseb, katere vam ničesar ne zadevajo, vam vaše starodavne litanije ponatisnemo, da jih bo »farovški slikar" bral lahko brez naočnikov....
Iz kanalskega okraja.
ki Vabilo k veselici, katero priredi »Katoliško slov. izobraž. društvo" v Desklah dne 29. t. m. na dvorišču g. velepos. Fr. Kodelja s sledečim sporedom: 1. »Naš čolnič otmimol" S. Gregorčič; deklamuje Kristina Zimic. 2. »Pomlad", Hr. Volarič; poje domači mešani zbor. 3. »Francosko-pruska vojska"; 'grokaz v enem dejanju. 4. »Divja rožica", Hr. Volarič; pojejo dekleta domačega društva. 5. »Kukavica —modra ptica ali boj za dote"; veseloigra v 4 dejanjih. 6. »Ženin kos", Ivan Laharnar; poje mešani zbor bratskega društva iz Avč. 7. »Naš narodni dom", S. Gregor-
čič; deklamuje Rudolf Kodelja. S. »Vprašaš, Č’mu da sem Slovenka?”; poje domači mešani zbor. 9. Srečolov. Vstopnina: I. sed. 1 K, II. sed. 60 v, stojišča 40 vin.	Odbor.
Iz tolminskega okraja.
t Iz volčansklh hribov. — V vol-čanskih hribih željno pričakujemo iziu novih deželnozborskih volitev. Od dobrih, za ljudstvo vnetih mož je odvisno prihodnje šestletje. Naša doba se mi zdi podobna dobi za časa rimskih cesarjev, rimska doba. Velikanske množice pripro-stega ljudstva so bilo usužnjene in v verige ukovane ter morale pri slabi o-bleki in hrani obdelovati neizmerne italijanske planjave, za bogate rimske samo-pašnike. Ravno tak tiran našega ljudstva j n dandanašnji kapitalizem in liberalizem, ki psuje in obrekuje za pravico in resnico vnete može. Ti so jim na poti, da ne morejo z ljudstvom pometati kakor se jim poljubi. Vse, kar je poštenega in dobrega, vse to so nam obdržali možje katoliških načel in prepričanja skozi vsa stoletja do današnjih časov kljub besnim napadom Ijutili sovražnikov.
Dragi volilci! Liberalno tiranstvo bi nas zadelo, ako ne bi šli vsi na volišče za vero, svobodo in blagostanje! Vsi v boj za načela Slov. Ljud. Stranke, za katoliška načelaI Ta stranka je za blagor ljudstva že veliko storila kljub vsemu nasprotovanju zlobnih ljudi I Streljajo naj še tako strupene pušice na nas, ki pa bodo odletavale z naših poštenih prs nazaj. Ker nimajo resničnega uzro-ka nas tožiti in grditi pred svetom, skrivajo se za lažjo. Ločite dobro zrnje od ljulke, da spoznate svoje prijatelje in se preč obrnete od sovražnikov.
Lepodols ki!
t Tolminska okolica. — Čudno se mi vendar zdi, da ni nihče omenil v Vašem cenjenem listu volilnega shoda, ki ga je imel »neodvisni" in »samostojni" liberalni kandidat za deželni zbor trgovec Jos. Vrtovec v Tolminu na javnem trgu dne 15. avgusta. Ta dan je namreč priredilo liberalno »Prostovoljno gasilno dr." javno tombolo in seveda tudi neizogibni ples. Kakor hitro je bila tombola opravljena, je zopet zatrobil neki gasilec na rog, ljudje so se začeli spogledovati, češ: kaj bo to? in glej čudo, na odru smo imeli čast videti »neodvisnega" in »samostojnega" kandidata Vrtovca, ki je dajal z rokami znamenje, naj se mu približajo ljudje. Ko so prišli ljudje bliže — je bila to čudna mešanica: otroci, ženske,možje, — je povedal, da se bo vršil volivni shod in predlagal predsednikom nekega Brešana, kateri ima to čast pri vseh liberalnih, »agrarnih in »neodvisnih" shodih. Predlog obvelja. Nato dobi besedo Vrtovec, ki začne nekaj kvasiti o deželnem zboru, o obstrukciji, o njegovi »samostojni" in neodvisni kandidaturi, povedal je, da mora biti učiteljstvo »primerno" plačano (!), se zagnal v naše poslance, in pri tem gledal, kako se mu izgubljajo poslušalci izpred nosa. Potem ga je nadlegoval še neki »zli duh", (katerega naj blagovoli g. kandidat pri svojem drugem shodu imenovati, da bodo vedeli ljudje zanj); in ko je še povedal, da je delal 20 let za druge in da bo zdaj sam zase (smeh med poslušalci) ter da nima najmanjšega greha na vesti, da je čist kot solnce na nebu, je prenehal govoriti. Nato je še predsednik povedal nekaj puhlih »So-činih" fraz — tnda tačas je bilo le Še nekaj poslušalcev, ker so se drugi večinoma že poprej poizgubili in z njimi tudi ‘az. Potem pa ne vem, kako se je končala ta ceremonija.
Naj pripomnim nekaj k temu. Ker se le ni hotel spomniti Vrtovčev šef Gaberšček na njegovo 30 letno delovanje, ga je ta sam opozoril s svojo kandidaturo. Bomo videli, koliko časa
bo »samostojen" in »neodvisen!" Njegove besede o »primernih* učiteljskih plačah so pač že nesramne! Kmelii pomagajte najprej, potem šele drugim stanovom ! On je na robu prepada. Če bi imel kmet dohodke, katere Imajo učitelji, bi bil drugi gospod kakor Je zdaj. Sicer ne verujem, da bi bil kateri kmet tako neumen, da hi glasoval za Vrtovca, ki bo delal, ako bo Izvoljen, le „s a m zase". Pripomniti Je treba, da Je bil poprej učitelj, sedaj je pa trgovce torej bo delal za učiteljstvo, trgovce i n k r č m a r J e. K m e t m u bo deveta brigal Ml kmetje pa bomo volili može, ki imajo srce zn kmeta, ki poznajo njegove težnje, k 1 bodo delali ? 'i I j u d s t v o in ne sami zase kot obljulnije Vrtovec.
Iz kobariškega okraja.
kd Poslano. — Jaz, seveda le za svojo osebo prekličem govorenje o 60 K, katere naj bi dobil za časa prejšnjih volitev g. Fr. Rakušček v Stareinselu.
Pribijem ob enem pa to: Ko sem to govorico slučajno v privatni družbi o-menil, sem govoril na podlagi izjave g. R. V. v Stareinselu, ki so jo tudi drugi slišali! Sapienti sati Jos. Lovrenčič.
Iz cerkljanskega okraja.
c Oorkno. — Kmečka zveza za cerkljanski sodili okraj vabi vse naše člane na redni občni zbor, ki bode v nedeljo, dne 29. avgusta ob 2. uri popoldne v dvorani „Gospodarskega doma“ s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo^ načelstva; 2. Slučajnosti. Odbor;.
c Telovadni odsek »Orel" v Cerknem priredi kegljanje na dobitke na kegljišču g. Ant. Mlakar v Cerknem, katero se prične dne 29. t. m. in se zaključi 19. septembra t. 1. ob pol 3 uri popoldne z razdelitvijo dobitkov. Na to sledi ob 3. uri v prostorih »Gospodarskega doma", I j u d s k a v e s e I i c a: z govorom, petjem In igro »Za križ in svobodo". Vstopnina k veselici: sedeži 00 v, stojišča 40 v. Redni in podporni člani »Orla" so vstopnine prosil. Prebitek kegljanja in veselice je namenjen za nabavo telovadnega orodja.	Odbor.
Iz komenskega okraja.
Pozor na volilno imeniko!
Sliši se, Ja imajo liberalni župani na Krasu ukaz od izvrše-valnega odbora, naj skrčijo dobo glede upogleda v volilni imenik. Neki napredni župan je razglasil preteklo nedeljo, da bode imenik razpoložen v pogled od 31. avg. do 3. septembra. Zaupniki, pozor na taka postopanja! § 3. volilnega reda pravi, da mora vsaki župan razpoložiti volilni imenik skozi 14 dni v pogled v občinski pisarni. Take nepostavnosti naj se takoj naznanijo na glavarstvo!
km Škrbina. — Odkar so šol. počitnice, smo Skrbinci *ako srečni, da beremo v časnikih že tretji dopis iz Škrbino. Kdo piše, ne vemo. Le-to vemo,, skoro vsi Skrbinci, da seje eden naših »veleučenjakov" enkrat zastonj trudil, kajti uredništvo je vrglo njegovo modrost v koš in ne v — svet.
Ti domišljavi dopisniki morajo biti pa na vsak način socialdemokrati. To sklepamo iz tega, ker so se spravili najprej v „i:dinosti" na bralno društvo iu na krčmarja Adamiča, čeravno sta društvo in krčmar napredna; sedaj pa so se spravili v »Soči" na organista in doloma na gosp. žup. upravitelja, kot »pristna klerikalca". Domišljavci sicer ne zaslužijo, da jim odgovarjamo, vendar Jim moramo javno pritrditi, da ako je kdo: »čuden", »naravnost smešen", ter »do skrajnosti nespameten", zdi se mu vse »čudno", naravnost »smešno" ter »do skrajnosti nespametno". In taki ču-paki so škrbinski »Edinostni" in »So-čini" dopisniki!
Ker se ti dopisniki boje, kakor beremo v „Soči", da se ustanovi v Škrbini »Marijina družba", povemo jim, da ni še čas za to ustanovitev. Naj bodo le potolaženi! Skrbinški fantje pa bodo imeli do ustanovitve »Marijine družbe" Še dovolj časa, peljati kakega »veleuče-njaka* v »vas" pred svinski hlev, kakor so peljali pred dnevi tiste, ki jih domišljavi škrbinski dopisniki dobro poznajo 1!
km Škrbina. -• Na dopis »Soče" št. 94. z dne 19. t. m., v katerem se mi očita, da so mi pevci ponujali 45 K odškodnine za poučevanje petja za veselico, izjavljam, da je to popolnoma neresnično. Tudi me ni nihče vprašal, naj bi poučeval petje v ta namen. Da sem bil siljen nastopiti z dekleti — in ne z deklicami, krivi so edinole pevci in ne jaz. Jaz sem bil vedno pripravljen za poučevanje, a pevci so se kujali.
Josip Čotar, organist.
Loterijske številke.
2). avgusta.
Dunaj	.	.	26	59	23	54	40
Gradec  ............. 4	41	88	57	30
Oznanilo.
Podpisani najuljudneje priporoča sl. občinstvu, posebno Bricem svojo
prodajalno jestvin,
v kateri se nahaja raznovrstno boljše ln ceneje blago kot v mestu. Blago dobiva naravnost iz tovaren. Zraven tega priporoča tudi svojo
gostilno,
v kateri toči izvrstno briško vino. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Vse po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem udani
ROŽIČ MIHA,
trgovec jestvin in gostilničar OslavJe št. 141.
7>ir
mi
H Naznanilo.
Naznanjam vsem cen j. starišem, ki pripeljejo meseca septembra svoje sinove iu hčere v razne goriške zavode, da sem v to svil lo cene posebno znižal, ter se pri po rocam vsem onim, kateri bodo potrebovali raznovrstnih oblek, najuljudneje, za prija-zen obisk.
Spoštovaje
FRANC RAVNIKAR
Gorica, Raštelj 16.
Priloga „Prim. £isfu“ št. 34. z dne 26. avgusta 190&
Ciril - Metodova družba in Svobodna Misel.
Pod teni naslovom je priobčil „Slo-venec" v svoji 187. štev. ta-le članek:
„Ciril-Metodova družba sc je pokazala za svobodnomiselno družbo, ki razširja načela, nasprotna slovenskemu ljudstvu. Družba je danes le filiala izvrše-valnega odbora narodno-napredne stranke. Da bo pa popolnoma jasno, v kakem razmerju je Družba sv. Cirila in Metoda s takozvano svobodomiselnostjo, obljav-ljamo sledeči temeljiti dopis od goriške-ga somišljenika, na katerega opozarjamo vse naše liste, zlasti obmejne. Zadnja krinka mora od Družbe pasti, vsi jo morajo spoznati, kakšna je v resnici I" ♦
* *
»Kdor količkaj pozna zgodovino slovenskega javnega življenja, kdor je opazoval, kako se je zanašala in se še zanaša brezverska svobodomiselnost v našo domovino, kdor je zasledoval taktiko svobodomislecev, sosebno kar se tiče Družbe sv. Cirila in Metoda, ta je vedel, da tudi v tej prepotrebni družbi ne bo dolgo vladala sloga. Zakaj ne?"
„Stari liberalci so bili sicer svobodomiseln, a so vendar vedeli, da je v družbi potrebna sloga, ki je pa mogoča le na katoliškem slovensko - narodnem stališču in tega so se tudi držali. Pred približno desetimi leti se je pa porodila med slovenskim dijaštvom nova struja, takozvana narodno - radikalna dijaška struja. Ta struja je prinesla nekaj novih idej in je s pomočjo hinavščine, s pomočjo mamljivih fraz, kakor: ,,mi smo le narodni" ali: »vera je vsakega posameznika privatna stvar", so si pridobili pretežno večino slovenskega dijaštva. Začetka res niso navidezno nastopali proti veri, tako da so simpatizirali s to strujo ljudje naše stranke in celo nekateri duhovniki so hodili na radikalne sestanke, ko so pa imeli večino dijaštva na limanicah, so začeli kazati pravo barvo. In iz te struje so izšli ljudje, ki so s svojim nesramnim nastopom na skupščini v Bohinjski Bistrici povzročili nesporazumljenja v družbi. Kakšne namene imajo ti ljudje, hočem na kratku pokazati. Dne 7. in 8. septembra 1908 so imeli slovenski svobodomisleci, ki izdajajo s sredstvi mednarodne frama-sonske zveze v Bruselju mesečnik »Svobodna Misel", svoj prvi sestanek v Ljubljani, na katerem je bilo posebno močno zrstopano narodno-radikalno dijašt-vo, ki je vedno trobilo da je „vera privatna stvar posameznika", in sicer, in to je povdarjati, je bilo, kakor povzemamo iz glasila narodnih radikalcev, ofi-cijelno zastopano narodno - radikalno di-jaštvo na sestanku svobodomislecev. Ra-vnotako so na sestanku imeli vodstvo narododni radikalni študenti. Govore sta priobčila »Slovenski Narod" deloma pa »Svobodna Misel", mi se pa omejimo le na nekatera izvajanja. Tako smo či-tali: „Svobodomiselci pravimo: vsak, kdor se odkrito priznava nasprotnikom kotolicizma, je naš sodelavec. —
Svobodomisleci priznavamo odkrito in odločno, da smo odločni proti-klerikalci, protikatoličani! Kdor se je že odrekel katoličanstvu, komur je na tem, da se propagira protikatoliško gibanje, ter se razširi svobodna misel, naj podpira protiklerikalno časopisje in naj pristopi v vrsto svobodomislecev"!
(Dalje prihodnjič!)
Novi deželni in volilni red.
(Dalje.)
Glasovanje se pričenja s tem. da oddajo členi volilne komisije svoje glasovnice.
Nato oddajo glasovnice volilci po tistem redu, kakor prihajajo volit.
Vsak volilec mora, ko odda glasovnico, pokazati svojo izkaznico.
Predsednik komisije prečita iz glasovnice ime volilčevo, prevzame od slednjega zloženo glasovnico in jo položi neodprto v volilno posodo.
Kdor voli kot pooblaščenec, mora izročiti pooblastilo volilni komisiji.
§ 42. Ako nastanejo med glasovanjem dvomi glede indentitete volilca, odloči tozadevno volilna komisija takoj.
§ i.3. Oddajanje glasovnic od strani posameznih volilcev se mora zaznamovati v to določenem razpredelu v volilnem imeniku zraven imen volilcev.
Ta zaznamovanja izvršuje zapisnikar, dočim vpisuje član komisije o-sebc, ki oddajo glasovnice, v glasovalni zaznamek.
V glasovalnih zaznamkih se vpišejo imena oseb, ki oddajo svoje glasove osebno, oziroma, ko se gre za glasovanje s pooblastilom v volilnem razredu veleposestva, imena pooblaščencev, kakor tudi oseb, za katere glasujejo.
Glasovalni zaznamek tvori kontrolo nad zaznambami o oddanih glasovnicah, vpisanih volilnih imenikih.
§ 44. Volitev mora končati praviloma tekom v to določenega dneva. Ako pa nastanejo okoliščine, ki bi branile začetek, nadaljevanje ali sklep volitve, more jo volilna komisija s pritrditvijo volilnega komisarja podaljšati ali preložiti za naslednji dan.
Podaljšanje ali preložba se mora pravočasno razglasiti na v kraju običajen način.
V označenih slučajih mora komisija zapečatiti spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so Že v njej, dokler se volilno opravilo ne nadaljuje.
§ 45. Oddajanje glasovnic se mora skleniti ob določeni uri. Volilci pa. ki so prišli v volilnico pred potekom sklepne ure, ne morejo se izključiti od glasovanja.
Volilna komisija se prepriča potem, da odgovarja število volilcev vpisanih v glasovalnem zaznamku, številu oddanih glasovnic, nakar preide k skru-tiniju (štetju glasov).
Predsednik komisije prečita glasno imena, napisana na glasovnicah; ta imena mora vpisati član komisije v glasovnik.- Glasovnik sc sestavi tako, da se vpiše vsakdo, ki dobi glas kot poslanec, z imenom in zraven njegovega imena pristavi številka ena, pri drugem glasu, ki pride nanj, se pristavi številka dve, pri tretjem številka tri itd.
Drug član komisije vodi v svrho kontrole na isti način enak glasovnik.
§ 46. Glasovi, ki pridejo na osebo, katera v smislu § 22. ni izvoljiva; glasovi, ki so vezani na pogoje, ali so jim pristavljena naročila za tistega, ki se voli; končno glasovi, iz katerih se ne more razločno spoznati osebe, katerej veljajo, so neveljavni in se ne štejejo.
Prazne glasovnice se ne smatrajo za oddane.
O veljavnosti glasov odloči volilna komisija.
Ako jc zaznamovano ime osebe na isti glasovnici večkrat, šteje se pri štetju glasov le enkrat. Ako ima glasovnica višje število imen od števila poslancev, ki se imajo izvoliti, se ne štejejo število presegajoča imena, napisana na koncu glasovnice.
Ako ima glasovnica manjše število poslancev, ki se imajo izvoliti, je ista vzlic temu veljavna.
(Dalje prihodnjič)
Drobtinice.
Koliko dobi Evropa od ameriških Izseljencev. — V Zjedinjenih državah živi približno 15 milijonov evropskih izseljencev. Ti pošljejo na leto svojim
sorodnikom in rojakom okolo ene milijarde mark. Največ ameriškega denarja dobe Italijani, katerih jc v Ameriki nad dva milijona. Avstrijci pošljejo letno 260 milijonov, Angleži in Rusi 100 milijonov iti Nemci 60 milijonov mark.
Zanimive številke. — Piva se je navarilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj nad 20 milijonov hektolitrov, 340.000 hi manj nego I. 1907. Kot vzrok tega nazadovanja se imenuje dobra vinska in sadna letina ter pivni bojkot v alpskih in čeških deželah. Poročilo tobačne režije za 1. 1908 pa je hujše, ker pravi, da se je porabilo za 6% več tobaka, ko prejšnje leto, ali pa, da se jc potrošilo za 14 milijonov kron več za tobak ko I. 1907.
Koliko velja vojaštvo ? — Izdatki za vojaštvo so določeni' za to leto v posameznih državah takole: Angleška 1532 mil. K, Nemčija 1452,2 mil. K, Rusija 1348,4 mil. K, Zjedinjene države 1158 mil. K, Francija 1115 mil. K, Avstrija 541 mil. K, Italija 443 mil. K in Japonsko 402,6 mil. K. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 milijonov kron!
Prstan cesarjeviča Rudolfa? — V GOrgenjskih gozdih na Solnograškem je našel nek pastir dragocen prstan s črko R. Strokovnjaki izjavljajo, da je prstan umrlega cesarjeviča Rudolfa.
Ponarejeni denar. — Policija je aretirala v Kolinu tri ponarejevalce bankovcev po 20 kron. Vzela jim je stroje ter nekaj sto bankovcev po 20 K. Te bankovce so razpečavali večinoma po Galiciji. Bankovce se lahko pozna po tem, da imajo vsi isto serijo (1339 na nemški) in številko (043.208 na ogerski strani).
Cela vas pogorela. — Vas Du-kovec pri Krapini je v nedeljo dopoldne popolnoma pogorela. Nekaterim vaščanom je prav vse pogorelo.
Za kratek čas.
Časovno. — Jurij: „Zakaj pa tvoj sosed prodaja blago pod svojo ceno ?" — Jože : ..Popolnoma prav ; kajti za manj, kakor je on dal za blago ne more ga prodajati, ker on sploh niti vinarja ni plačal za njega".
Pot v nebesa. -4- Župnik si jc dal pred župniščem napraviti lepo cesto ter pomaga tudi on sam pri delu. — Neki uradnik iz mesta prišedši tja ogovori župnika zaničljivo: »Kakor vidim, delate lepo cesto, ali to ni pot v nebesa". Župnik odgovori: „To seveda ni, ker bi bil zares velik čudež, da bi Videl vas na njej".
Sprejmejo se na hrano in stanovanje, tudi samo na stanovanje, dijaki in kandidatinje proti zmernim cenam. — Dobra hrana in vestno nadzorstvo. Gtfrica ulica Ascoli št. 9 I. nadstropje.
Kgll-ov lak
najboljši lak za tla mehkega lesa. —
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-valne mize 90 vin.
Keil-ova pasta za črevlje po 30 v.
Keil-ov lak za zlatenje okvirje 40 v. Kcil-ovo leščilo za pode 90 v.
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah
ima vedno v zalogi tvrdka:
Konjedic & Zajec, Gorica.
Postojna: Anton Ditrich.
Reka: mirodilnica F. J e eh el. Ljubljana: Leskovič & Meden.
Mali Lošinj: G. P. Budna.
Pulj: Augusto Zuliani.
Rovinj: Giuseppe De Vescovi. Šebenik: Fausto Inchiostri. Tolmin: L ud. Kacaiura.
O C*0BS*» 8 6*888*8
JVfaznanilo.
»Centralna posojilnica rcglstrovana zadruga z omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4‘ j0 o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5l!*°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6\ (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
i
L®Slovenska manufaktuma trgovina®
GORICA — Raštelj 16 — GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega    oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. ■■■■
Postrežba točna in solidna 1
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
— delavnico. -
Izvršujem točno in pošteno po na-novejšili vzorčili. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spo3tovnnjem
IVAjV ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka nlica št. 25.
Proda se
oprava za proclajalnioo ma-nuiaktiirnega ali pa špecerijskega blaga. — Kje, pove gospod Teodor Hribar v
Gosposki ulici, ali pa naše uredništvo.
0 Odlikovana pekarija ^ in slatlčičarna ^
♦ K. Draščik
0 v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila vnakovrotnega peciva, torte, kolače za birmance
♦ In poroke, piuce Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Fri-,> poroča se ul. občinstvu. Cene jako nizke.
t
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-____ ugodnejših	krajev	-----
Jedilno olje po 96 v. liter *^C
Jedilno fino istrsko	„
Corfu	„
Puglie	„
Jesih vinski
K 1-04 „ 120 „ 120 .. 1-28
Marsiglia . .	. K	1-28
Bombay . . .	• »	1 20
Bari . . . .		1-40
Lucca . . . .		1-60
najfinejte . .	• »	2-
Milo in luči.		
duhovščini	in	cer-
Priporočam čč
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 1G in via Se-minario 10.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. N3ročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za {revije in usuje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
HNfl UKHR
naslednica G. Likar
T (10HIC! -- Strnita ulica štev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalnc itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna papir za zauianjB masla.
Svilen papir iu peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika Izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
I) 'bra postrežbo, vse po n zk! cen1.
Lekarna
1
f.iislofoletli i Gorici f
Prave In edine žel. kapljice
« inamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekoBljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če so jih dvakrat na dan po jedno iiičico (Y*r»tvrn» mamici) p0pij0.— Okrepi
ielodec, alorč, da sgine v Ir alke m času omotica in ki-volna Unosi (mrtvost). Te kap. | Ijice tudi atorč, da človek raje j* j
Cena steklenici 60 vin ^
Rojaki!
Spominjajte so ob vsaki priliki »Šolskega Dcma„
s men
JVfaznariilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo prevzeli od g. Ant. Jeretiča
mirodilnico § i in papirnico
v tekališču Josipa Verdija,
(tik sadnega tr£a.)
Za ninogobrojen obisk se toplo priporočamo
Toroš-Drobnič & drug.
pRRECISONoco^
Ljub tovariš
v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseli vrst, tudi avtomatne, prodajam po najnižjih cenah od 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in orkeslrione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 38 K naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo.
Ignac Šuligoj, nrar, Sv. Lucija oi) Soči.
s* Itake stiskalnice
so naše stiskalnice	najnovejšega	in	izvrstnega sestava so	Clllt/	, strojem za dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidravliške brizgalnice
..Ssphonia"
Delujejo same,
Posode za grozdje, sadje, plugi za vino, grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice
 	za seno ; mlatilnice za
vrsteno, mlatilnice za pšenic stitnice za žilo, rezaln siroji za krmo in ročnimalni za žito, razne velikosti li se še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz borne, priznane in odlikovane
Ph. Mavfarth-ove in til*. grajeni V vseh državah z več,k'j «<H>
zlatimi, »rebrnimi in r astuiini kolonjarni. tvarnice gospoda^-klh In vinarskih strojev na ]|ustrovaiil eeniki In mnogobrojni pnh-Dunaju, II. Taborstrasse 71.	vale v dokaz.
S*' Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsod', kjer še nismo zastopani
rrurrrrrarjrr-rnj-jrr-rr rrr-mnn—ta
Svoji k svojim!
Stsroznana narodna tvrdka:
Anton In. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in ločno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-8kim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
POZOR!
Edini specijalisf - optik I, Primožič
Gorica na Kornu št. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal); leče itd. vse le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hubolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, — C e 11 a blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik. Novodošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
m
JU
m
m s
a *
bfl JA
'OD'JZ
OD >ni
za vsaki stan.
Odlikovana mizarska s Strojevi oliratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna ŠifeAiF’ dela za stavbe.