Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped. in abbon. post. * II Gtuppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. C 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 23 Gorica - 7. junija 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Pometajte pred lastnim pragom! Čeravno smo čitali tisto dolgo vrsto člankov v »Messaggero Ve-, neto«, v katerih se je posebno zato »specializirani« strokovnjak havil z vprašanjem manjšin med beneškimi in goriškimi Slovenci, nismo smatrali za potrebno baviti se s tako gorostasnimi trditvami', katerim se je moral vsak pameten Italijan smejati, ker v njih ni bilo nič drugega nego ponavljanje starih fašističnih bedastoč. Danes pa, ko se je stvar, brez naše najmanjše zasluge, tako zasukala, da se je ta »odlični« strokovnjak osmešil pred samo italijansko javnostjo, hočemo vendarle, ugotoviti, kako se je zadeva končala. V imenovanih člankih je »učeni« mož iznesel proti Slovencem vse zgodovinske netočnosti, kjerkoli jih je mogel pobrati, ponovil je vse »ugotovitven bivše fašistične mentalitete, zbral je vsa obrekovanja zoper slovensko duhovščino, ki zanj bajeHvori v Italiji Titovo predstražo in most za prehod komunizmu v aufijo, in končno obsodil duhovnikej, da delujejo proti Italiji, zalo ker slovensko molijo, pridigajo, pišejo in govore. Kaj hočete še več? Uspeh tega pisanja je bil ta, da je končno tudi milanski »Corriere della Sera«, začel isto stvar na široko premlevati. Zaključek cele kampanje pa je bil vendar za našega »strokovnjaka« popolnoma porazen. Najprej je prinesel sam »Messaggero« nekaj popravkov, vendar je na poročilo beneškega »Gazzettina« v katerem je ta javil, da je skupina videmskih demokrščanskih poslancev zavzela temu početju nasprotno stališče, še vedno zatrjeval, da to ni res. Pa glej ga spaka! Bilo je vendar res! Videmska senatorja Eantoni in Pietru sla vložila v senatu interpelacijo na notranjega ministra zoper tako pisarjenje, ki napačno slika realno stanje. Končno se je oglasil sam videmski nadškof v tedniku »Vita cattolica« in obsodil tako pisanje kot absurdno in končal svojo izjavo z besedami: »Odločno zavračamo tozadevne obtožbe in dajemo duhovščini nadižke doline, kakor vsej duhovščini obširne nadškofije odlično spričevalo ne samo zaradi gorečnosti za zveličanje duš, ampak tudi kar se tiče prave domovinske ljubezni in resničnega truda za krščansko obnovo človeške družbe.« Sedaj se je oglasila še »Patrie dal Friul«, ki med drugim pravi: »Nismo si mogli nikoli predstavljati, in to še posebno v teh delikatnih trenutkih za naše državno življenje, da bi kdo mogel uspeti z umetnim in krivim potvarjanjem resnice.« Tako se je stvar zaključila. Prizadeti listi seveda molčijo in ljudstvo, ki je bralo, morda ve- ruje. ker pisano, je pisano. Veliko bolj koristno bi bilo, ko bi se naš »strokovnjak« raje bavil s pometanjem pred lastnim pragom. Čistke med komunisti V satelitskih državah še vedno niso nehali s čiščenjem. Sedaj poročajo, da so na Češkoslovaškem odstranili generala Pro-haško zaradi nedelavnosti, na Ogrskem pa načelnika glavnega štaba in vrhovnega poveljnika oklopnih čet, češ da sta snovala zaroto zoper ljudsko republiko. Tudi Tito ne spi mirno, kajti tudi on mora sedaj soditi general- majorja Branka Petričeviča, ker je baje bil kominformist. Iz vsega tega se vidi, da je onstran zavese v raznih državah spor med partijo in armadami, kakor je vedno bil v vseh totalitarnih državah. Vsi se še dobro spominjamo, kako sta čistila Hitler, Mussolini in zlasti Stalin pred drugo svetovno vojno. Tako delajo sedaj v satelitskih državah. Kongres za soc. vedo Rusija, Avstrija in Trst Avstrijska mirovna pogodba ih tržaško vprašanje Dne 30. maja so zapadni »trije veliki« zavrnili protestno noto, ki jo je pred časom vložila sovjetska Rusija zaradi STOja. V svojem protestu je Rusija trdila, da so Anglo-amerikanei spremenili Trst v svoje pomorsko vojaško oporišče. Nadalje je Rusija zahtevala imenovanje guvernerja ter je postavila kot pogoj za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe, umik anglo-ameriškili čet in jugoslovanskih s STOja. Sedaj so vsi trije zapadni zavezniki enoglasno zavrnili ruske očitke kot neresnične in neutemeljene. Istočasno očitajo Rusiji, da pomeni njeno postopanje enostavno izsiljevanje, ko slavi kot pogoj za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe imenovanje tržaškega guvernerja in umik zasedbenih čet z vsega ozemlja. Vsled tega je pogorel tudi zadnji sestanek, ki je bil 255 sestanek ministrskih namestnikov za sklenitev avslrij-ske mirovne pogodbe. Ti so svoja zasedanja odgodili za nedoločen čas. Do kdaj? Bog ve. Avstrija bo torej še dolgo morala čakati na mirovno pogodbo. Medtem mislijo zapadni zavezniki spremeniti dosedanje juridično stanje v Avstriji ter namesto zasedbemh čet imeti tam vojaške posadke m namesto vojaških poveljnikov civilne komisarje. V bistvu se ne bo nič spremenilo. Za Avstrijo bo pa le ugodnejše, ker zasedbene čete mora sama plačevati, vojaških posadk ji pa ne bo treba. Civilni komisarji ji bodo pustili tudi več svobode v notranjih zadevah. i S tem ruskim korakom je tržaško vprašanje iz italijansko-jugoslovanske zadeve postalo zadeva vse srednje Evrope in zlasti Avstrije. Čeprav se je vprašanje s tem še bolj zamotalo, je vendar prišlo v pravilnejšo luč, kajti vprašanje Trsta ni samo vprašanje Italije in Jugoslavije, oziroma Slovenije, temveč je vprašanje, ki zadeva vso srednjo Evropo. In bi ga zato morali še nadalje reševati v tej Inči, kot so to dokazovali tudi jugoslovanski delegati na mirovni konferenci v Parizu, ko je šlo za ustanovitev STOja. Sedaj je seveda Tito na to pozabil in bi se rad le momen-talno nekaj okoristil pri razdelitvi STOja, pri tem pa prezrl bistvene potrebe primorske zemlje z Istro vred, ki ima v Trstu svoja pljuča in ki ne more zaradi tega mirno gledati, da bi jih dobil v roke nekdo, ki bi primorsko zemljo laliko gospodarsko zadušil. Zato se v tem primeru politika tržaških demokratičnih Slovencev ujema vsaj trenutno s Stalinovo ter zahteva, naj ostane STO svobodno ozemlje, kakor mora vsak zdrav organizem zahtevati, da ohrani prosta pljuča. V Rimu se je vršil pretekli teden mednarodni kongres socialnih naukov, ki so se ga udeležili delegati iz. vs-C. sapadnih držav in iz obeh Amerik. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki zadevajo odnose v sodobni družbi, n. pr. razmerje med šolo in državo, socialno stanje v ZDA, nauk o državi itd. Vse te proble- Umestna beseda Maroški apostolski vikar je ob priliki letošnjega prvega maja naslovil na svoje vernike spomenico, v kateri povdarja med drugim tudi sledeče: »Produkcija dobrin nima smisla, če tisti, ki producirajo (to je delavci), nimajo sredstev, da bi živeli našemu stanju civilizacije in človekovega razvoja primerno življenje. Prvi majnik je postal praznik dela; ta praznik naj da tudi vsem pravim in pravičnim kristjanom priložnost, da se zavedo socialnih zahtev svoje vere in da se odltf-čijo izpolniti natančno označene dolžnosti pravičnosti in ljubezni napram tistim, s katerimi morajo skupno delati v času in na mestu, ki jim ga je Bog odločil.« Trg Pija XII. Rimski občinski svet je sklenil prekrstiti Rusticuccijev trg v trg Pija XII. v spomin truda in prizadevanja sedanjega papeža za rešitev Rima pred vojnim uničenjem, kakor tudi v spomin sinnv-ske hvaležnosti, ki jo je rimsko ljudstvo brez vsake strankarske razlike pokazalo v oni znani slovesni in prostovoljni manifestaciji, ki so se je celo komunisti udeležili. me so skušali prikazati v luči krščanstva, ker za to jim je šlo. V soboto je delegate sprejel sv. oče v posebni avdienci ter jim držal pomenljiv nagovor. ZVEZA JEKLA IN PREMOGA Odkar je francoski zunanji minister Schuinan prišel na dan s predlogom o skupni upravi premogovne in železne industrije v Franciji in Nemčiji, je postalo delo svetovne diplomacije še bolj nervozno. Eni so takoj pristali na ta načrt, posebno Nemci in Francozi. Tudi narodi Beneluxa so se kmalu odločili za pristop. Prav tako gleda na ta pakt z velikimi simpatijami Italija, ki upa, da bo tako sodeležna pri uživanju evropskega železa in premoga. Težava je pri Angliji. Tej se zdi, da bi njena industrija železa in premoga utrpela škodo, če bi se povezala v eno z evropsko. Zato so po dolgem oklevanju iz Londona odgovorili odklonilno na francoski predlog, čeprav so jih Amerikanci zelo nagovarjali in silili, naj pristopijo. Angleži so zopet enkrat pokazali, da so z Evropo le, kadar je to v njihovo izključno korist, ne da bi sami pri tem kaj trpeli. Če pa korist Evrope zahteva od njih kake žrtve, potem se takoj zopet umaknejo na svoje otoke, kakor polž v svojo hišo. DE GASPERI V VIDMU Preteklo nedeljo je prišel v Videm italijanski ministrski predsednik De Gasperi. To jc bil njegov prvi uradni obisk fur-lanski deželi. Že predno je prišel, so napovedovali, da bo imel silno važen govor o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo, posebno glede beneških Slovencev, ter da bo dal prav tako važne izjave o coni B Tržaškega svobodnega ozemlja. Vendar so se prevarali vsi oni, ki so mislili, da bo De Gasperi klepetav;, kakor je bil njega dni Sforza v Milanu ali zadnjič Kardelj. Imel jc sicer napovedan govor v Vidmu in proti večeru v Čedadu, ali kakih obveznih izjav ni dal ne v enem ne v drugem vprašanju. Ko je v nedeljo okrog pol desetih prišel v Videm, je šel najprej k sv. maši v kapelo sester božje Previdnosti. Nato je šele sprejel prefekta in druge veljake, da se je z njimi pPmenil o zadevah videmske province. Okrog poldne je imel prvi govor, v katerem je glede zunanje politike dal izjavo, da Italija sicer želi sprave, toda častne. Popoldne je šel v Čedad, kjer je sprejel vse župane iz beneške Slovenije. Medtem pa so mu beneški Slovenci napravili neko iznenadenje: predno je začel govoriti so dvignili transparente z napisi: »Hočemo slovenske šole! Dajte nam kruha! Dajte nam dela!« Policija je vsled tega priprla nekaj oseb, ki jih je pa še isti večer izpustila. Tako so torej Benečani le povedali De Ga-speriju, da ni vse res, kar so mu hoteli natvezti razni župani in drugi .»zastopniki« ljudstva. V govoru na množico se v Čedadu ni izrazil prav nič o slovenskih šolah in o slovenski manjšini v beneški Sloveniji, ni rabil nobenih obrabljenih fraz, o »terre italianissime«, kot so jih nekateri ljudje pri nas tako vajeni. Zato je tudi poročilo italijanskih krajevnih listov tako malo navdušeno nad De Gasperi-jevem obiskom. Iz postopanja ministrskega predsednika se da razbrati, da je rešitev perečih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo še zelo nejasna in negotova in da je zato bolje o njih molčati. ROMAR POSEBNE VRSTE Domenico Quattrini je bil vojak in je v vojni v Grčiji izgubil obe nogi pod koleni. Dobil je zato od države umetni nogi. In z njimi je prekolesaril dolgo pot iz Genove v Rim, da je izpolnil svojo obljubo in videl sv. očeta. To je zopet ganljiv dogodek. Nedeljske volitve v Belgiji Pri nedeljskih volitvah v Belgiji je zmagala pri obeh zbornicah z absolutno večino krščanska demokracija. Predsednik stranke je izjavil, da bodo sestavili vlado samo iz krščanskih demokratov, ki bo takoj pozvala kralja na prestol. Komunisti so pri teh volitvah ostali tako poraženi, da ne pridejo več v poštev. Izredno močna pa je socialistična stranka. IZŠEL JE PASTIRČEK ZA MESEC JUNIJ, OBENEM JE TO ZAKLJUČNA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA LETNIKA. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto II. - Štev. 23 DRUGA NEDELJA PO BINKOŠTIH Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14, 16-24) Tisti čas je povedal Jezus farizejem to priliko: Neki človek je napravil veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika, povabljenim povedat, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: ’Pristavo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega!’ Drugi je rekel: ,Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!’ In spet drugi je rekel: Oženil sem se in zato ne morem priti.' Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: »Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!’ Služabnik je rekel: ,Go- spod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostor.’ In Gospod je rekel služabniku: ,Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. Povem vam pa, da nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.’ Koliko obsodbe je v povedani zgodbi! Če bi jo Jezus danes govoril, bi je ne povedal nič drugače. Pretekla so tisočletja, a ljudje ostajajo vedno isti, vdani istim slabostim in napakam. Povabljeni so se zgovarjali na najrazličnejše liačine: pristavo sem kupil, pet jarmov volov sem kupil, oženil sem se... Gospodar — Jezus Kristus tudi sedaj vse vabi na gostijo: k življenju po veri, k zakramentom, k nedeljski sveti maši. Toda le prernno-gokrat naleti na gluha ušesa. Nešteto izgovorov sliši. V glavnem se dajo združiti v dve skupini: dozdevna prezaposlenost in komodnost. ,Ne morem k maši, imam delo!’ Dopoldne je toliko dela pri živini, v hiši, okrog hiše, celo na njivah in sedaj ga bo veliko na travnikih pri senu. V nedeljo morajo mestni ljudje na deželo in podeželski pa v mesto. — Matere danes ,pošiljajo" otroke V času, ko preživlja slovenski narod najtežje im najbridkejše dni svoje dosedanje zgodovine, obhajamo stoletnico rojstva enega največjih s'nov našega naroda — nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča, ki se je rodil dne 29. maja 1950. V bridkost časa nam sveti podoba tega izrednega poslanca božjega in Kog hoče, da se ob stoletnem rojstnem dnevu tega velikega apostola, učeni* ka in vodnika našega zazremo v nje* govo podobo, da nas žar te prelepe podobe dvigne nad zdvajanja nad samim seboj j.n nam vlije poguma, ker narod, ki je po božji volji in previdnosti rodil in dal iz svoje srede take velikane, ne more umreti. Luč njegove podohe jn njegovega bistva je svetila in sveti vsemu na« še mu narodu v preteklih in sedanjih časih teme in zmot in bo še svetila v cerkev, same pa nimajo časa. Imajo preveč dela z napravlja-njem otrok (enega — dveh!). Zase ne najdejo časa. Ne vem, kako so našle naše matere dovolj časa, da so napravile šest do deset otrok in še sebe. Biti je morala skrajna sila, da so opustile sveto mašo. Ali ni to uganka? Zanemarjanju nedelj je tudi veliko kriva komodnost. Nedelja je dan dolgega poležavanja. Pravijo, da človek to potrebuje. Toda pošteno ime za to poležavanje bi bilo ,lenoba’. Ob nedeljah je tudi prilika za izlete, seveda brez svete maše. Vsak najmanjši trud danes že opraviči ljudi od svete maše. Pozimi je ovira mraz, poleti vročina, spomladi in jeseni deževno vreme. Nevarna je majhna bolehnost, prehlad, živčnost in utrujenost. In Jezus naj vse te prazne izgovore vzame za dobro in vse opraviči! Toda ne bo! Jezus upošteva resnične težave, ne pa takih, ki si jih umišlja človeška komodnost. Če nočemo poslušati mi njegovega vabila, bo poklical druge, ki bodo bolj zvesto poslušali njegov klic. Božjih načrtov mi s svojo malomarnostjo ne bomo prekrižali. Toda bojmo se, da se bo nad nami izpolnila Jezusova grožnja: ,Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.’ NEDELJSKA MOLITEV DAJ NAM, GOSPOD, DA VEDNO V SEBI OHRANIMO STRAH IN LJUBEZEN DO TVOJEGA SVETEGA IMENA: KER NIKDAR NE NEHAŠ VODITI TEH, KI JIH UTRDIŠ V STANOVITNOSTI SVOJE LJUBEZNI. Koledar za prihodnji teden 11. junija. NEDELJA. Druga po* b‘nkoštna. Barnaba. 12. PONEDELJEK. Janez Fakund* ski. 13. TOREK. Anton Padovanski, sp- 14. SREDA. Bazilij Veliki, škof. 15. ČETRTEK. Vid. 16. PETEK■ Srce Jezusovo. Gvido, opat. 17. SOBOTA. Adolf, škof. kot luč znanilka in vodnica na prava pota vsem Slovencem, katere je nadškof Jeglič tako vroče ljubil. Ta* ko nas je vodil in bo naš vodnik slej ko prej. Še več! Sam je dejal tik pred smrtjo 1. 1937, ko je obhajal svoj 87. god, da bo, kakor je na zemlji vodil svoj narod, tudi pred božjim prestolom posredoval za svo* jo domovino. Kadar je stiska velika im se zbi* rajo nad ljudstvom črni oblaki ne* volje življenjskih dogajanj, se Bog usmili naroda ter mu pošlje vele* ume, ki so zasnova njegove duhovno* sti, doji Njegove veličine. Ti so zna* nilei, vodniki in trpeči velikani, ker nosijo na svojih ramah trpljenje ti* sočev in jih z naporom vseh sil vodi* jo na pota, ki so prava. Slovenci vi a* darjev nismo imeli, narodne kneze nam je zatrl in uničil tuji meč. Imeli pa smo v svoji zgodovini nekaj mo* gočnih klicarjev, okrog katerih se je osredotočalo vse naše delo,, kj, so nam postali sami od sebe voditelji in smo v svojih najbolj nevarnih časih prav v njirii našli svojo oporo. Ker vladarjev nismo imeli, si je na* rod sam rodil pod kmečkimi krovi svoje kneze*duševne vodnike, ne iz plemenite grajske krvi, a zato iz tem bolj plemenite svoje duše. Tak knez slovenskemu narodu, rojen pod kmeč* ko streho, je bil nadškof Jeglič. Ve* kovit mož, ves knežji, ves vladarski, a ob tem preprost, kot narod, ki: ga je dal, dober kot utelešeno sloven* sko srce, pa klen in neupogljiv, ka* aar je šel v boj za pravice svojega naroda. Naš narod je taval kot neboglje* no dete v temi in zablodi na prelo* mu 19. in 20. stoletja. Množica naše* ga ljudstva še ni bila miselno razgi* bana, saj je bila tlačena, potisnjena ob zid in držana v mraku nevednosti. Vse predpravice je imelo v zakupu nemško plemstvo in ozkosrčno urad* ništvo, ki, je vladalo v deželi. Tedaj je Bog poslal Slovencem vladiko Jegliča. Kot duhovni voditelj naro* da je visoko zavihtel prapor Sloven* cev, zažgal veliko plamenico, ki je posvetila v najtemnejše kotičke na* šega takratnega življenja, v mestno hišo in zadnjo slovensko kočo. Začel se je verski preporod in vsesplošno narodno prebujenje. Vzvaloval je doslej mirno slovensko ljudstvo k narodni zavesti in verski gorečnosti ter ga razgibal s svojo duhovno silo. Narod se je strnil jn vzrasla je ce* lota, ki se je osamosvojila. Naše ljudstvo ni imelo takrat last* n'h vseh kulturnih ustanov, nitj. sred* štev za lastne kulturne potrebe. Ta* kratna vlada ga je tlačila in zatirala. Vlad ka Jeglič pa je spoznal potrebe časa jn prinašal s svojim sodeloval* cem Evangelistom Krekom Sloven* cem kulturo v neštetih društvih, li* stih, knjigah in ustanovah. Kot neumoren pisatelj je vladika Jegl;č s tiskano besedo zabičeval svojemu narodu, kaj je osnova njegovega ob* stoja in napredka: ohranitev in po* globitev krščanskih nravnih vrednot, ki so neobhoden pogoj zdravega živ* ljenja naroda, vir žive vode, iz ka* tere naj ljudstvo zajema hrane svoji duši, in ki naj Slovence v njihovih dobrih narodnih lastnostih kulturne* mu človeku ohrani'. In da bi tako l ilo, je spisal nebroj vzgojnih knjig ter na tisoče in tisoče teh svojih knjig razdelil med narod brezplačno. Samo tisti, ki je sam prebral vse, ve, koliko dvomov in zmed so raz* pršile in koljko zablod zabranile. Ve pa tudi, kdor se je kdaj bavil z vzgojnim slovstvom, kako trdo ledi* no je rezal plug tega orača v Slo* vencih. Po nedopovedljivih težavah, in žr* tvah je zrastla na ljubljanskem polju Jegličeva velika ustanova: Zavod s prvo slovensko gimnazijo. Dva nag1* ba sta ga zidala: verski jn narodni Ne samo duhovniki, tud’ slovenski izobraženci naj bi bili zares krščan* ski dejavni katoličani, ljudstvu v lep zgled in posnemanje. Drugi nag;b je izviral iz ustanoviteljeve resnične, globoke ljubezni do slovenskega na* roda, kateremu je hotel dati sloven* sko srednjo šolo, kjer bi se njegovi s:novi šolali v slovenskem jeziku in slovenskem duhu. A pod vladiko Jegličem ni nastala samo prva slo* venska gimnazija, namreč so nastale prve slovenske učne knjige ter slo* venska akademija in univerza. Mia* dini je ustvaril Jeglič podlago za nadaljnji razvoj v slovenskem duhu in vodil svoje ljudstvo od stopnje do stopnje zrelosti, da bi bilo kasne* je že močno jn zavestno, ko se pri* bližajo važni dnevi odločitve, katere je vladika kot prerok in videc slutil v dnu svoje duše. Tedaj je zavladala na vsem svetu stiska in zmeda. Svetovna vojna je prodirala vrednote ter terjala žrtve v vseh oblikah. Tudi pri nas so sc rahljale vezi in med prvimi je p«v* zdignil prst naš vladika in kazal Slovencem pot, kr naj jih vodi k združitvi z južnimi brati. Dvignil je svoj glas, ki je kot mogočna pre* rokba odi v dušah vseh Slovencev j;n jim kazal v zasnutku bodočo moč* no združitev Srbov, Hrvatov in Slo* vencev. S skrivnostno silo je pove* zal tedaj v tej: zamisli vse, brez izje* me na strankarsko pripadnost. Vsi so se strnili okoli svojega očeta*vla* dike in tako je položil temelj naše narodne svobode in jugoslovanske vzajemnosti- A on je postavil že dav* no prej pravega Jugoslovana, ko je kot mlad duhovnik 16 let misijonarji po Bosni. Pokazal je, kako visoko zna spoštovati posebnosti vsakega naroda, pokazal, kako tudi najiizra* zitejši Slovenec lahko nesebično de* Kraljica — svetnica Ko so odhajali romarji iz ekvadorskih predelov zemeljske oble, se je večno mesto Rim napolnilo z romarji —• odposlanci vseh škofij v Franciji in v njenih prekooceanskih posestvih. Trideset posebnih vlakov in na stotine avtobusov je to veliko množico 25 tisoč Francozov pripeljalo iz Francije, iz Madagaskarja in Vzhodne Afrike, spremljal je to narodno romanje kardinal Lienart, škof v Lil-li, in 27 francoskih škofov. Zbrali so se v Rimu, da prisostvujejo proglašenju nove svetnice, Ivane, bivše francoske kraljice, ki pa je odložila kraljevi škrlat in je smatrala za modrejše, da se trudi za nebeško krono. Zato je vršila telesna dobra dela, kolikor je največ mogla; ustanovila pa je tudi redovnice Marijinega Oznanjenja, ki naj bi z molitvijo, zatajevanjem in žrtvami za-doščevale Bogu za grehe sveta. Njeno svetniško razglašenje je Ta večer je bil posvečen sloven* skim izseljencem. V mislih smo ho* dili ž njimi po vseh deželah sveta, kajti slovenskega izseljenca, ki je šel iskat zaslužka, srečamo skoraj po vsem svetu. Kako ginljiva so pisma, k. jih piše Slovenec ali Slovenka iz tujega mesta v Belgiji, Franciji, Ameriki, Egiptu itd. svoji ženi ali pa staršem! S kakšnim upom v kr* vavem potu svojega obraza sukajo lopato ob razbeljenem železu al* v globotkih in temnih rudnikih zato, da bi si prislužili čimprej za hišico, kravico, vrtek in plotek okoli...! Marsikdo je ob trdnem zdravju do* segel svoje cilje, mnogi pa so zapu* stili svoje izmučeno telo v tuji zem* lji. Koliko pa se jih je udomačilo, ni bilo nikdar točnih podatkov. Ra* čunajo, da jih je odšlo v letih do prve svetovne vojne v Severno Ameri* ko kakih 250.000. Odhajali so iz vseh krajev Slovenije .največ od tam. kjer je bilo premalo zemlje za preživlja* nje. Po drugi svetovni vojnii je cmi* gracija zopet narastla zaradi komu* nističnega nasilja v domovini, pa se število Slovencev v tujini veča od dneva do dneva. Toda prišel bo dan, ko se v »Hamburgu« in drugod po svetu »Slovencu — Mateju« ne bo več oglašal tujii — veliki zvon... Na tem večeru pa je šel spomin tudi k tistim 10.000 borcem za svo* bodo in vero prednikov, ki< so jih rdeči nasilniki na Koroškem in v kočevskih gozdovih zverinsko postre* Ijali. Tako je predavanje zaključil g. Petkovšek Drago, ki je nadome* luje v procvit Hrvata in Srba, kako iz take globoke medsebojne ljubezni poganjajo resnične kulturne jn tir* ljenjske dobrine. Ni ga pa bilo med nami zavednejšega in neupogljivejše* ga od njega. Tudi v času težav, ko so drugi skrivali svoje slovenstvo, je naš knez res knežje predstavljal trdnega, zavednega Slovenca z ne* zlomi jivo voljo ostati to do svojega poslednjega d-ha. Tako je bil velik preporoditelj in vzgojitelj, velik do* moljub, velik Slovenec, velik Jugo* slovan. Vedno in povsod je bil prvi, vitez, ki je vihtel meč duha in zrna* goval, podiral staro in oživljal novo, komaj sluteno, a za njega že dogna* no nujno posledico vseh zapletenih vzrokov. izvršil sv. oče na binkoštno nedeljo vpričo vse te množice in različnih članov francoskega plemstva in zastopnikov parla-menta in francoske vlade. Otroci prepevajo V sredo, 31. maja, je bila bazilika sv. Petra spet polna romarjev iz Amerike, Afrike, is skoro vseh zapadno-evropskih držav. Iz Italije same je bilo čez 50 romanj iz najrazličnejših škofij, vzgojnih zavodov, šol, župnij. Posebnost pri tem sprejemu je tvorilo en tisoč ljudsko-šolskih otrok iz Rima, ki jih je zbral rimski »Centro di Edu-cazione Artistica« in ki so po papeževem nagovoru ob glavnem oltarju pod kupolo s svojimi srebrnimi glasovi zapeli devet svetih pesmi najslavnejših skladateljev: Palestrina, Mozarta, Et-ta, Beethovena in drugih. Sv. oče je bil vidno ganjen in se je po koncertu podal med nedolžne otroke ter jih je lepo pohvalil. stil obolelega g. Poldeta Kemperla. Z recitacijami odlomkov iz 2u* pančičeve »Dume« po gdč. Marinki Terenšuhovi, Cankarjevega Kurenta »Na pot«, podanega po g- Juriju Slami ter pesmi, recitirani po g. Ivanu Buzečanu, se je končal ta lepi do» mači večer z željo, da bi Slovenc] po vsem svetu postali kot ena velika družina. Še dva bosta v tem mesecu, in sicer 13. in 27. junija, potem pa bo velik kulturni tabor v Dolini, kjer bo na* stopilo kakih 250 pevcev in pevk iz vseh krajev na Tržaškem jn Go* riškem. To bo veliko kulturno slavi* lje slovenske in krščanske misli —-tiste mislil, okrog katere naj bi so združili vsi Slovenci dobre volje za uresničenje večnih idealov pravice in poštenja, ki so pomagali Slovencem, da so zdržali najhujše napade tu* jih in domačih sovražnikov. Na večeru v torek dne 13. junija nam bo g. ing. Simon Kregar raza grnil z običajno spretnostjo na5> slikarsko umetnost, na katero so lahko tudi Slovenci ponosni. Zato so vabljeni vsi Slovenci jn Slovenke, da bi se tega predavanja v čim večjem številu udeležili. Začetek ob 19.30 v ulici Risorta 3. MMMM nadleguje v spalnici in sploh v stanovanju. V SHRAMBO bodo polagoma pre* nešeni pridelki, zaenkrat žita. Si: li shrambo prečistil? Odpri okna in vra* ta, čisto pometi, tudi pajčevine od* strani, nato pa zapri in celi prostor dobro poštrcaj z raztopino DDT. V KLETI: Če imaš še vino, potern ti je najbrže pričelo vreti, ali pa t> bo. Najnevarnejše je, da se tako vi* no ski^a. Zato pa naj bo klet dobro zažveplana. Če je vino v redu —• se* veda tudi v drugo že pretočeno —, potem drži sode polne, v vino pa dodaj »enososinc«, ki je najboljše sredstvo proti kisanju vina. Če niso sodi polni, naj bo zažveplan prazni prostor nad vinom v sodu. NA VRTU moraš zalivati, čistiti plevel, presajati. V prvi polovici junija še lahko seješ cvetačo, celi mesec seješ brokole, seje se tudi prva endivija. Radič lahko seješ skozi celo leto do jeseni, enako tudi solatico. V HLEVU pazi na snago. Čist in zdrav zrak je predpogoj, da živina uspeva. Vsak dan odstrani odpadke. Vsaka dva tedna poštrcaj cel hlev in živjno z DD1, da ne bo živina imela uši in da se v hlevu ne bodo zarodile muhe. — Še posebej paz' na prašiče, ki naj bodo snažni v snažnem svinjaku. So li prašiči, cep* Ijeni proti rdečici? Nastopajo najne* varnejši meseci! Imajo kokoši' kur* jance? DDT pomaga! — Če le mo* goče, naj se živina pod večer neko* liko razhodi, če je prisojena, da prebije dan v hlevu. — Kam gre gnojnica? Imaš greznico? Gnojnica je sedaj izborno gnojilo za zelenjad, posebno za zelje (ohrovt*vrzotine, kapus), pa tudi za koruzo. NA NJIVI: Žita zlatijo, ob naj* rahlejšem vetrčku valovijo. Kaj boš sejal za žiti:? Takoj po žetvi strnišče preorji ,ker drugače bo zemlja izgu* bila mnogo vlage, ki je v poletnih mesecih tako dragocena. — Krompr si brezdvomno oplel in osul. Enako koruzo. Poznejšim vrstam koruze bi lahko še gnojil z gnojnico ali so* litrom. Ta gnojenja so mogoča vse, dokler se ne pokažejo na njivi prvi moški cveti, zastavice. — Sj zasadil dovolj krmske pese in ohrovta? V zimskem času bo obojega primanj* kovalo. V SADOVNJAKU: Mlada dre* vcsca naj bodo privezana h kolu Preglej poganjke posebno iz letoš* njih cepičev in z veščo roko in glavo odstrani one, ki bi. lahko bili v na* potje, uravnaj pa one, ki naj dajo veje voditeljice. Takemu drevju lahko še pognojiš z gnojnico. — Pri obiranju sadja ne hodi s pod* kovanimi čevlji na drevesa. Za ob:* ran je sadja so potrebne primerne lestve. — Če so na drevesih uši ali kaparji, uniči jih s škropljenjem. — Proti piškavosti jabolk in hrušk je potreben arzenat, s katerim poškro* pl ta mesec še dvakrat: prvič začet* kom meseca, drug:č 10 dni pozneje: vode primešaj 30 do 40 dkg arzenata. V VINOGRADU bo grozdje cve* telo, poleg tega, začne borba proti kiseljaku ali grozdnemu molju. Ta* koj po odcvetju, lahko pa tudi že tretji dan cvetenja, oprašiš trte in zarod z žveplom, kateremu je pri* mešana modra galica. Primešaj šo apneni arzenat, ki bo uničil zarod kiseljaka. Če tega ne napraviš, po* tem poškropi takoj po odcvetenju z modro galico, kateri si na 100 litrov primešal po 40 do 50 apne* nega arzenata. Grozdnega molja je vsako leto več, ker ga premalo uničujemo. — Če si pred cvetenjem dvakrat požveplal z navadnim žvep* lom in ob cvetju tako kot je prej rečeno, potem najbrže ne bo več po* trebno nadaljnje žveplanje. Pač pa še vedno škropljenje z modro galico, katere pa je dovolj 1 kg na 100 litrov škropiva. Škropljenje je po* trebno po vsakem dežju. — Takoj po odcvetenju moraš opleti trte: s tem uničiš plevel, ki odjemlje trtam vlago in hrano, poleg tega pa dela vzdušje, v katerem se razvijajo klice peronospore in oidija. Med pietjem odstraniš nepotrebne pogani* ke iz starega lesa in poganjke iz amerikanske podlage, porežeš pa morebitne korenine, ki bi se razvile iz cepljenega dela trte. SENOŽETI bodo ta mesec poko* šene. Krme ni ravno malo, a pazi, da bo tudi: dobra. Zato ne odlašaj s košnjo. Kositi moraš, ko trave začnejo cvesti, ne pozneje, ker dru* gače boš dobil slamnato krmo, ki bo imela v sebi polno lesa, a malo re* dilnih snovi. BOŠTJAN FRANKO: 2adnji drteol oetlkega mučenika POVEST IZ MISIJONSKEGA DE* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI Luč plapolajočega lesenega kupa je pošastno razsvetljevala drevesne vr* hove, toda sence, ki so jih metale dolge veje, so bile tako temne, da sc ujetnika nista videla v obraz. »Tjmanko je ranil danes srce be* lega očeta, ko je grajal bledoličnike. Sedaj je žalosten, ker so ga rdeči možje zvezali, ker jih je hotel ven* dar naučiti molitve k Velikemu duhu.« »Ondessonk ne vidi svojega pri* jatelja,« je ginjen odgovoril misijo* Kar, »toda Timankove besede so podobne zvezdam, ki razsvetljujejo njegovo mlado srce.« »Ali je beli oče razumel besede Irokezov?« »Glasovi so nerazločno udarjali v mojo uho. Ali pa ve Timanko, kaj je govoril oče molitve z Velkim duhom? Ali lahko ugane?« »Duhovnik govori posebne besede,« se je izognjl mladenič, »rdeči možje težko razumejo jezik bledoličnikov.« »Moje srce je žalostno vpilo k Velikemu duhu, naj reši Tjmanka, ki je postal iz ljubezni do mene plen Belega medvega. Tvoje muke mc bolj bolijo kot moje vrvi. Tvoja smrt bi bila moja največja žalost. Povej, ali se jeziš nad očetom molitve, ki je zapustil huronske šotore?« »Timanko zna umreti kot mož,« je hlastno odgovoril Huronec. »Toda, saj še živi Chionata, saj še živi Hitri jelen, algonkinski glavar, saj še živi na jezeru s tisoč otoki gromovnik Fernan, prijatelj huroncev jn tvoj prijatelj.« Misijonar je uganil, da le* ži v teh besedah hrepenenje po ma* ščevanju. Zato je odgovoril: ».Da, Timanko zna umreti; toda po smrti ne bo mogel iti v deželo, kjer bi ga jaz rad zopet videl.« Hripav, jezen glas se je razlegel iz vojnega zborovanja. Ujetnika sta prestrašeno pogledala kvjšku in vide* la v rdeči luči plamena, da je Huan* go poskočil in zgrabil vrat voj* ščaka, ki je bil nastavil Timanku na prsi žareč panj. Istočasno sta slišala odsekane besede: »Huronca, ne! V tretjič, ne!« In nato sikanje: »Beli medved, Sikajoča kača je močnejša kot široka medvedja šapa!« Nastalo je prerivanje, ropot, poka* nje in lomljenje v gostem pragozdu. Čez nekaj minut je stalo dvajset voj* ščakov z dolgimi, vitkimi šibami na sredi taborišča. Timanko je takoj spoznal, kaj je zbor sklenil. Huangove besede so mu pa pojasnile, da ga je hotel obva* rovatj šibanja. Srce sc mu je krčevito stisnilo in glasno je zaklical Huangu: »Beli medved, pusti naj udarijo Ti* manka! Ne bo niti trenil s trepalni* cami; smejal se bo bolečinam. Pri* dite, razmesarite moj vrat; moje oči ne poznajo slane vode in moj usta ne znajo tožiti...« Dvajsetorica je razjarjena posluh* nila; toda grožeč glavarjev pogled jih je ukrot:l. Sedaj sta dva moža odve* zala misijonarja in ga peljala v sre* do vojščakov s šibami. Surovo so mu strgali obleko do pasu in nVu razgalili rame in vrat. Stal je tam s sklenjenimi rokami in z mirhm v nebo zamaknjenim pogledom. Obo* tavljaje se so gledali rablji na spošto* vanje vzbujajočo postavo in šibe so mrtvo visele v rokah. Timanko je že mislil, da je oče molitve svoje sovražnike s pogledom zagovori. Ve* selo razburjen mu je zaklical: »Ondessonk, izgovori še eno besedico k Velikemu duhu in omrtvele bodo tudi. mišičaste roke.« Sedaj pa je že tudi zadonelo Huangovo povelje: »Šibe!« V istem trenutku je dvajset šib žvižgaje pre* E.ekalo zrak in dvajset brazd se je krvavordeče zagreblo v misijonarjeve rame in vrat. Timanko je besen trgal svoje vezi, a zastonj. Mirno je moral gledati, kako se je Ondessonk oblit s krvjo zgrudil, kako sta nezavestnega dva rablja zopet privezala na drevo in kako so se vojščaki zadovoljno zleknili k počitku. »Maščevanje, maščevanje!« je vpi* lo v njegovih prsih in čimdalje je opazoval v menjajoči se svetlobi vzhajajočega meseca strašno zdelano postavo belega očeta, tem globlja in bolj žareča je postajala želja po ma* ščevanju. »Beli medved, kr; za kri!« je kričal v tiho noč. In ko se mu je zdelo, da se je misijonar zganil, je hlastno vprašal: »Ondessonk, ali slišiš besede svojega sjna?« »Da, slišim glas, ki zveni kot krik divjega jastreba.« »Ondessonk, bodi pogumen; Chio* nata te bo maščeval jn dokler bo Timanko živ, bo pila zemlja roso irokeške krvi.« »Udarci Irokezov so ranili moj vrat. Tjmankove besede pa prebada* jo moje srce. Ali sem zato zamenjal veliko ladjo z majhnim čolničem in prišel v vaše gozdove, da delam kr* vavo zdražbo? Sveto vodo sem vam hotel prinesti, da bi vam oprala Leto II. - Štev. 23 Sv. Ivan - Trst Nebeška romanca se je mudila med nami za binkoštne praznike, od 26. do 29. maja. Naša župnija verjet* no še ni doživela tako lepe pobož* nosti. Božji hram je bil poln Marie jinih častilcev skozi tri dni ne le v dnevnih urah, temveč tudi pozno v noč. V cerkvi smo bili slovenski ven miki z italijanskimi popolnoma ena* kopravni, le pri sprejemni in pošlo* vilni slovesnosti je bil čas za slo* vensko besedo nekoliko preskopo od* merjen. Ker trije gospodje misijonar* ji, ki so spremljali kip, niso znali slovenskega jezika, je poskrbel za slovenske vernike preč. g. misijonar Savelj s svojimi govori in je tudi spovedoval v obeh jezikih. Marijina podoba je obiskala skoro vse ulice naše župnije. Verniki so tekmovali, kako bi lepše ozaljšali in razsvetlili okna in pota. Bile so tudi tri svete maše polnočnice, zadnja je bila za slovenske vernike. Žal je huda ne* vihta močno ovirala udeležbo ter tu* di preprečila nočni križev pot, To pobožnost je nadomestila procesija na binkoštni ponedeljek popoldne ob ogromni udeležbi ljudstva. Marija nam izprosi, da bi svoje obljube in dobre sklepe tudi v resnici držali! Podturnom v Gorici V soboto pred praznikom sv. Tro* jice sta se tukaj poročda gdč. Roža Pojavnih in g. Cvetko Mervič ob osmi uri s sv. mašo, med katero so jima nekateri prijatelji zapeli par Marijinih pesmi. Tudi pošteni Italija* ni so bili pri tem zadovoljni, saj ta* ko slovesne poroke ni bilo v naši, cerkvi že več let. In vsa hvala č. g. župniku, ki ni imel pomislekov, ko je bilo treba dovoliti slovensko petje med poročno sv. mašo dveh Sloven* cev. Saj je to tako naravno in samo ob sebi umevno. Vendar vsi niso tega mnenja. Pokazal je to zadnj; »Giornale di Lunedi«, ki prinaša p smo, ki je baje prišlo od vernikov prj sv. Roku, v katerem protestirajo, da se je v cerkvi pelo slovenski, v tem najbolj vzhodnem koščku Italije, z jasnim namenom »hujskanja«. V odgovor vprašamo gg. urednike orne* njenega lista: »Zakaj ste vi objavil; omenjeno pismo, ali nc morda z na* menom, da hujskate proti,- nekomu in vas versko čustvo prav nič ne briga?« Štandrež Skoraj pol leta je fatimska Marija obiskovala Štandrežke družine. Toda pretekli teden lahko imenujemo po pravici Marijin teden. — V torek dopoldne so se zbrali vsi, šolski otroci pred župniščem in pred sose* duše in pogasila hrepenenje po ma* ščevanju.« »Ondessonk, ne govori tako! Moje srce vriska, da nista Chionata jn T:ma.nko še prejela očiščujoče vode.« Njegov glas je zvenel mileje: »Oče molitve, ljubim te; pusti mi to ljubezen!« Misijonar je molčal. Poznal je mla* deničevo srce, ki se je v slepi strasti upiralo svoji največji sreči. Bo že prišla druga ura, je rekel sam pri sebi. Tolika velikodušnost mora biti poplačana. Tudi Timanko ni več zinil niti besede. Duhovnikove besede in vzvi* šena potrpežljivost so zbudile v nje* govi notranjosti najrazličnejše misli. Začel je nejasno slutiti, da je še nekaj plemenitejšega, kot je topo, brezglasno prenašanje neizogibnih ne* sreč jn tešenje maščevalnosti v so* vražnikovi krvi. Ondessonkove besede in dejanja so naredile še na nekoga drugega globok vtis. Huango se je neopažen prikradel v bližjno ujetnikov in slišal mladeničevo željo po maščevanju in dovo hišo. Med molitvijo in Mariji* nimi pesmimi smo dvignili oba kipca fatimske Marije in ju v procesiji otrok prenesli v šolska poslopja. Pred lepo okrašeno Marijo so se vr* stili nato otroci, dva dni v skupinah po razredih s svojimi učitelji odnos* no učiteljicami. Petje in molitev otroških src se je razlegalo po šol* skih prostorih. — V sredo popoldne smo prinesli v procesiji otrok, med rožamj in petjem oba kipca v cerkev in ju postavili na isto mesto, odkoder je pred pol leta začelo Marijino romanje. V četrtek, 1. junija, pa naj bi Marija prejela zadnji pozdrav in zadnjo zahvalo za vse dobrote s slovesno procesijo po Štandrežu. V spremstvu treh duhovnikov, belo obletnih deklic, na ramah naših fan* tov in spremljana od vernega ljud* stva, obdana s cvetjem in razsvetlje* na s svečkami smo nesli našo Kralji« cb in Mater med petjem litanij in Marijinih pesmi po Štandrežu. Zno* traj in zunaj razsvetljena cerkev, pritrkovanje zvonov, lepo okrašene in razsvetljene hiše, ognji ogenjčki in rakete so dostojno pozdravili in proslavili Mater Sina božjega. Ob povratku smo se zbrali vsi Marijini častilci pred cerkvijo jn pred Mari* jinim kipom poslušali vnete bese* de g. župnika. Marijina zaključna procesija ravno na prvi dan junija nas hoče opozoriti.: PO MARIJI K JEZUSU! Šempolaj Na binkoštni praznik smo jmeli v naši cerkvi lepo slovesnost prvega sv. obhaj la. Že desetletja ni bilo toPko prvoobhajancev kakor letos — 29 šolskih učencev. Iz župnišča so šh v cerkev med slovesnim zvonjenjem: za križem šolska mladina, za njo s zastavo sv. Alojzija prvoobhajanci in g. župnik. V cerkvi so najprej gledali pri božji mizi svoje očete in mami* ce, brate in sestre. Nato so pri krst* r.em kamnu glasno in jasno odgovar* jali na župnikova vprašanja prj, ob* novitvi krstne obljube; potem so, raz* vrščeni okrog glavnega oltarja, po* božno prisostvovali sv. maši jn do* stojno prejeli prvo sv. obhajilo. Po sv. maši so dobili zajtrk v župnišču in po skupnem slikanju z g. župni* kom so se udeležil’' še druge sv. ma* še. Po sv. mašj so dobili podobice — spomin na prvo sv. obhajilo in so šli domov. Popoldne po šmarnicah so dobili zopet kos dobrega kruha in naravne pijače, koEkor so želeli, nato pa so gledali sk:optičnc svetopisemske sli5 ke iz stare zaveze, s primerno razlago. nenavaden duhovnikov odgovor.Dol* go je razmišljal o besedah miru. V njegovem spominu se je pojavila slika starega glavarja, ki ga je v mladosti zelo spoštoval. Leta so zlo* mila starčkovo telo in njegovo oko n' več videlo sončivh žarkov. Zato so ga rojaki! zapustili. Huango pa ga je vodil za roko ven v gozdove in k rekam. Ob šumenju dreves se je zdelo, da je zaplulo novo življenje v starčkovih žilah in mladeniško ži* vahno je pripovedoval o bojih in činih svoje mladosti. Večkrat pa je govoril o belem možu, ki, je pršel k njim v dolgi črni suknji. Slavij je njegovo dobroto in ljubezen ,kj je bila ravno taka kot ta, ki je govorila iz duhovnika ob drevesu. Huango je potegnil z roko preko čela, da bi pregnal take misli. Vesel je bil, ko je jutranja zarja zbudila iz spanja njegove vojščake. Zbral jih je še enkrat h kratkemu posveto* vanju. Sklenili so glasno, da bodo spravilj ujetnika v najbl žjo irokeško vas in pozneje odločevali o njihovi usodi. Štirje vojščaki so prejeli ukaz, Marija Romanca pri Novem sv. Antonu v Trstu Za zaključek, potem ko je obiskala vse cerkve v Trstu, pride Marija še k Novemu sv. Antonu, kjer se usta* vi od 13. do 18. junija. Sprejeli jo bomo v torek dne 13. junija zvečer ob 8 in pol pred glavno pošto na trgu Vittorio Veneto. Drugi dan, v sredo 14. junija, bo* mo imeli Slovenci sv. mašo s pridigo ob 6h zjutraj za vse, 0b 8h pa za dijake srednjih šol. Isti dan bo ob 3h popoldne pobožnost za slovenske matere, ob 4h za otroke }n ob 5 za dijake. Ob 8h zvečer bo govor za vse (msgr. dr. Ukmar). Po govoru bo na razpolago dovolj spovednikov za sv. spoved. V ČETRTEK 15. junija bo ob lOh zvečer križev pot, potem spovedova* nje do polnoči z nagovorom in po* sveti tvjjo. V NEDELJO 18. junija bo sloven* ska sv. maša, kot vsako nedeljo, ob 7h zjutraj. Ves čas, ko bo Marija pri sv. An* tonu, bo od 6h zjutraj do večera na razpolago slovenski spovednik. Našli ga boste po napisu na spovednici. Najbolje bomo Marijo počastili, če bomo ob njenem obisku dobro pripravljeni prejeli sV. zakramente. Naj tudi od moških nihče ne izosta* ne! Tisti, ki ne morejo opraviti sv. spovedi čez dan, naj se potrudijo v sredo zvečer po govoru ob 8h in v četrtek zvečer po 9h, da se bomo vsi s čistimi srci, ob polnočnici, od 15. do 16. junija posvetili brezmadež* nemu Srcu Marijinemu in presvete* mu Srcu Jezusovemu, katerega praz* rik obhajamo vprav na petek dne 16. junija. če je kdo tudi iz drugih župnij Trsta ob Marijinem obisku stal ob strani, naj pride k Novemu sv. An* ronu, da počasti Marijo in se spravi z Bogom! Marija vse ljubeznivo vabi. „Izgubljena Marta" tako se imenuje igra, ki jo bodo vprizorile dijakinje, članice Slov. dijaške zveze v Trstu. Predstava bo v Marijinem domu (ul. Risorta 3) v nedeljo, 11. junija ob 5 in pol po* poldne. Vstopnina običajna. Znani slovenski turist in pisatelj Janko Mlakar nam v tej igri prikazuje življenje dijakinje od maj= niškega izleta, bega od doma, plesne šole in tja do materinega srca. V igri bodo našli mnogo užitka tako mladi kot stari, zato vsi pri* jaz.no vabljeni! Naše dijakinje se za nastop že več tednov pod vodstvom gdč. profesorice Sonje Muhrove skrb* no pripravljajo. Odbor Slov.