SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de noviembre - 2. novembra 2000 marko kremžar PO VOLITVAH Komentar o volitvah v Družini Splošne volitve so demokratično sredstvo, s katerim ljudstvo usmerja državo. Ce kdaj, drži v primeru slovenskih parlamentarnih volitev pregovor, ki pravi, da boš ležal, kot si boš postlal. Na postelji, ki smo si jo postlali slovenski volilci drugo Nedeljo v oktobru, bomo zdaj ležali (upam, da ne spali) štiri leta. Volitve so zanimive tudi zato, ker Prikažejo mišljenje prebivalstva. Družba ni namreč le taka, kot objektivno je, marveč Prav lahko postane taka, kot se na zunaj kaže in kakor o sebi misli, da je. Ob Pogledu na izid volitev se zdi, da je slovanski politični prostor razdeljen na štiri dele, od kateri so t.rije aktivni in eden Pasiven. Tega sestavljajo volilni upravičenci, ki se volitev niso udeležili. Nekateri od teh na Volitve niso mogli, večji del pa ni šel volit, ker se jim ni ljubilo in ker v volitvah ne vidijo smisla. Taki radi utemeljujejo svojo brezbrižnost z izgovorom, da je v razvitih evropskih deželah udeležba na volitvah majhna. Bodimo torej,,razviti” in ostanimo Pri volitvah lepo doma. Seveda se pri tem varajo. V razvitih demokratičnih deželah Volilni izidi navadno ne prinašajo v družbo bistvenih sprememb. Slovenija pa se brez bistvenih sprememb ne bo rešila vezi, ki jo vežejo na mračno polpreteklost. Tisti pa, ki so svojo državljansko dolžnost vzeli zares, so pokazali naslednjo sbko: Dobra tretjina teh je dala svoj glas liberalni demokraciji (LDS) gospoda Drnovška. Ni jim mar, da so volili dediče Nekdanjega totalitarnega režima. S svojimi glasovi so vsnj na videz razdelili slovenski Politični prostor na tri dele. Levo od njih s° stari in manj stari komunisti, njihovi tradicionalni nasprotniki pa so zbrani v treh pomladnih strankah. Če pomislimo, so dobile te stranke skupaj približno toliko glasov kot Drnovškovi liberalci, vidimo, da so omenjene tri skupine skoraj eNako močne, čeprav je skrnjna levica za sPoznanje šibkejša. Seveda predstavlja 36.000 neveljavnih glasovnic poglavje zase. Ali je v slovenski republiki res toliko nevednežev? Za pomla-'bie stranke bi bilo poučno, da bi te neveljavne glasovnice podrobno pregledali, saj Je znano, da so ob nekih prejšnjih volitvah v°lilne komisije ponekod, kjer ni bilo nad-zorstva pomladnih strank, neveljavne gla-s°ve „delali”. Vendar, čeprav bi neveljavni glasovi lahko nekoliko spremenili sestavo Andrej Bajuk je kot predsednik Nove Slovenije (NSi) resnično zadovoljen z izidi plitev in uspehom stranke, ki je pred Venia mesecema dejansko nastala čez °č| danes pa je parlamentarna stranka z °sNiinii poslanci. V intervjuju za Mag 25. oktobra je premier, ki bo vladni kabinet *Nialu prepustil nasledniku, še napovedal, a Uha koalicija Slovenija dobre možnosti, a Postane res zaupanja vredna opozicija. Nova Slovenija je nujna. Takšna, kakr-a se nam obeta v prihodnjih letih, je nedojemljiva, očitno neevropska, zato jo °ramo začeti graditi na povsem drugač-temeljih. Demokracijo bomo dosegli sa- parlamenta, ne morejo vplivati na splošno oceno slovenskega volilnega telesa Na sedanji volilni sliki se predstavlja LDS kot sredina med levičarskim in desničarskim polom. Seveda je veliko vprašanje, pod kakšnimi vidiki si sme lastiti LDS mesto sredinske stranke, saj je splošno znano, ne le od kod izvira, ampak predvsem, koga predstavlja. Njene korenine so na skrajni levi, kjer so si očetje nabrali kapital, da so sinovi lahko iz socialistov postali kapitalisti. Kot neoliberalna predstavnica slovenskega kapitala spada LDS na desnico političnega spektra, kar pa ji - kot kaže - z ozirom na politično umirjenost slovenskih volilcev ne prija. Na ta način se znajdejo v položaju desnice pomladniki, ki po svojih socialno usmerjenih programih vsekakor tja ne spadajo. A kdo bo prepričal slovensko javno mnenje, da so pomladne stranke v resnici sredi precepa med starimi komunisti na levi in njihovimi sinovi v liberalni preobleki na desni? Časa za zavzemanje in razlago pozicij ni na pretek. Družba, kot rečeno, ne ostane dolgo taka, kot je, ampak lahko postane prav kmalu taka, kot si misli, daje. Zato je ena od prvih nalog pomladnih strank, da se v slovenskem političnem prostoru ne pustijo izriniti iz mesta, ki jim gre. Slovensko javno mnenje je v veliki meri tako, kot ga oblikujejo mediji. Če je to držalo leta 1991, drži še bolj leta 2000 in bo držalo še veliko bolj leta 2002, ko bomo spet pred volitvami. Ker v današnjem času bolj kot kdajkoli prej oblikujejo po vsem svetu družbo in potemtakem politiko v vedno večji meri mediji, bi bilo lahkomiselno meniti, da je v Sloveniji drugače. V družbi, Kjer imata vse medije na razpolago stara levica in nova liberalna desnica, pomladne stranke v omenjenem precepu pa niti enega časopisa, niti televizijskega programa, lahko sklepamo na podlagi zadnjih volitev dvoje. Prvič, da imajo pomladne stranke resnično zveste in prepričane volilce, kajti dobiti tretjino glasov brez slehernega javnega občila je v današnjem svetu skoraj politično čudo. Drugo, kar nam pove to dejstvo, pa je, da je slovenska demokracija sicer formalna in nominalna, ne pa realna, kujti brez idejne različnosti medijev pluralna demokracija v praksi ni mogoča Minili so časi, ko so se ljudje množično Nad. na 5. str. Ijane, ki bodo lahko odločali na osnovi informacij; dokler ne bo tako, bomo predmet takšnih in drugačnih manipulacij. Mediji so glavna naloga, s katero se je treba resno soočiti, če želimo ohraniti demokracijo in poskrbeti za prihodnost. Nemogoče je sai\jati o demokraciji v Sloveniji, v kateri bi se državljani odločali na osnovi informacij, če pa so te pristranske in nikdar objektivne. Medijskih manipulacij, ki so bile, je dejal Bajuk, koordinirane, je bilo resnično veliko, preveč. Mediji so postali nosilci in ne opisovalci politike. Poistovetili so se s stališči in taktiko, ki jo je prek svojih pisem uveljavljal predsednik Kučan. Volilna zmaga LDS na tretjih državnozborskih volitvah je tako prepričljiva, da jo lahko opredelimo za sanjsko. K uresničitvi teh sanj pa je poleg strankinega prvaka dr. Drnovška pomagalo kar neknj srečnih okoliščin, ki jih je seveda stranka znala odlično izkoristiti v svoj prid. Veljaki obeh strank SLS in SKD so v tem mandatu praktično v celoti izpadli iz igre. To bo za združeno stranko imelo seveda hude posledice in njena prihodnost je popolnoma nepredvidljiva. Lekcija volilnega telesa je tako očitna, da bi človek še isti večer pričakoval jasno priznanje poraza in odstop vodstva. Res je, da so bili mediji skrnjno nenaklonjeni SLS, ko je bila v vladi LDS. Da je SLS ,,pokasirala” krivdo za razpad koalicije, pa je posledica njene lastne nerodnosti. Bajukovi vladi so se od vsega začetka pisali slabi časi, ker se je z njenim nastopom začela volilna kampanja, ki jo je vzel v svoje roke predsednik države in pridno pisal pisma ter bil zaskrbljen nad nekaterimi komentarji. Ker se je Bajuk dobro izvil iz avnojske pasti, je ostala še zadnja past, povezana z Beneško komisijo in razkrivanjem davčnih neplačnikov. Koncentracija je bila zadnji Spoštovani in dragi rojaki v Argentini Državnozborske volitve so za nami. Socialdemokrati smo se ves čas jasno zavedali svoje odgovornosti do Slovenk in Slovencev, ki verjamejo v Slovensko pomlad. S to zavestjo smo naredili vse, da pomladni blok ostane skupaj. Čeprav ste daleč od domovine, vem, da ste dogajanje dokaj skrbno spremljali, zato temu, kar se je zgodilo, ne bom namenjal preveč besed. Lahko rečem le, da mi je iskreno žal, da je vodstvo združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke sprejelo odločitev, da sku-paj s strankami komunistične kontinuitete spremeni ustavo ter zaobide na referendumu izraženo voljo ljudi glede volilnega sistema in s tem povezano odločbo ustavnega sodišča. Ta odločitev je ob dejstvu, da se Slovenija sooča z izrazito medijsko neuravnoteženostjo v korist strank kontinuitete pripeljala do znanega izida volitev. Vendar nam razočaranje nad rezultatom, ki so ga na volitvah dosegle stranke slovenske pomladi, ne sme vzeti upanja, kajti vsaka izkušnja, tudi ali še posebej negativna, je priložnost, da se iz nje neknj naučimo. Je priložnost, da spoznamo, kje smo ravnali narobe, in možnost za odločitev, da v prihodnosti ne bomo ponovili napak, ki so nas drago stale. Zato bi bilo prav, da državnozborske volitve vzamemo kot zaključek nekega obdobja in priložnost za nov začetek. A ta nov začetek ne pomeni samoumevno tudi zagotovila za uspeh. Zapj bomo morali najprej opraviti resno analizo dosedanjega dela, pristati na odkrit, včasih tudi neprijeten pogovor, v katerem bo vsakdo moral samokritično oceniti svo- teden izredno velika in bil bi čudež, če ne bi prihajalo do napak, ki pa za Novo Slovenijo niso bile usodne. Verjetno pa so bile usodne za koalicijo Slovenija, ki je izgubila pomen. Pomladni blok se je tako vedno bolj pogrezal v lastno sprtost, ki je nekakšna stalnica vsa leta. Za vsak primer se je z veliko propagando in z medijsko učinkovitimi nastopi pojavila Stranka mladih Slovenije, v kateri se je dalo prepoznati študentske funkcionarje, ki dobro vedo, kako se v Sloveniji živi na račun Študentskih servisov, s tem pa na račun študentov, ki si z delom služijo kruh, med tem ko r\jihovi funkcionarji živijo od njihovih procentov. Ideološka nevtralnost te stranke je predvolilna vaba, ki bo kmalu razkrita. Pa še to. Časopis Mladina je tik pred volitvami hotel z blasfemijo na račun nadškofa potegniti Cerkev v predvolilni boj. To jim ni uspelo. Sedaj pa s pomočjo anonimke, na kateri je sinodalni znak, razglašajo, kako je Cerkev podprla Bajuka. Očitno bi brez Cerkve Mladina ostala brez bralcev. Kdaj lahko pričakujemo pismo predsednika države na to temo? je delo in motive, ki so ga pri tem vodili. Vsi, ki verjamemo v Slovenijo in vrednote Slovenske pomladi, bomo morali jasno povedati, da med nami ni mesta za ljudi, katerih motiv za delo je le njihov lastni interes. Tako namreč dolgoročno izgubljamo vsi, tisti, ki se borijo zgolj za svoje interese, in Slovenija kot celota. Če bomo zdaj znali odkrito nastopiti proti takšnemu ravnapju, potem verjamem, daje priložnost za nov začetek, o katerem sem govoril prej, tudi nova priložnost, da obrnemo stvari na bolje. Dragi rojaki, drage Slovenke in Slovenci, dovolite mi, da vam zaželim vse dobro ob tradicionalnem Slovenskem dnevu. Žal mi je, da ne morem biti z vami. Naj optimizem in uparye prežamejo vse, ki v srcu dobro mislite, kot bi dejal naš veliki pesnik Prešeren. Vse, kar danes ustvarjamo, je namenjeno prihodnjim rodovom, njihovemu boljšemu življenju. Zato je vredno naših najbolj iskrenih prizadevanj in truda. Janez Janša, predsednik SDS SLOVENSKI DAN V CHICAGU Slovenski konzul v Clevelandu Tone Gogala je v Lemontu pri Chicagu ob 50. obletnici predvajanja slovenskih radijskih oddaj izročil priznanje slovensko-ameriške-mu radio klubu. ,,Radijska ura v slovenščini je združevala Slovence v Chicagu ter širila slovensko kulturo tudi med širšo ameriško javnostjo” je dejal Gogala. Ob tej priložnosti je guverner države Illinois George H. Ryan 21. oktober razglasil za Slovenski dan v tej ameriški zvezni državi. KKMI STRAN 4-5: SLOVENSKI DAN Bajuk o medijskih manipulacijah Ivan Štuhec, Družina Janša rojakom Naša skupnost živi Iz življenja Tone Mizerit V četrtek, 12. oktobra je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik ZS dipl. časnikar Tone Mizerit. V petek, 13. oktobra je skupina 139 mladih in spremljevalcev iz Buenos Airesa odpotovala v Mendozo, da so prisostvovali praznovanju 50. obletnice obstoja tamkajšnjih mladinskih organizacij. V nedeljo, 15. oktobra, je bil dan posvečen misijonom. Isto nedeljo so rojaki v Bariločah imeli družinski dan, združen s skupnim kosilom. Po naših družinah smo praznovali materinski dan združen z družinskim. Prav tako na isto nedeljo so bile v domovini volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. V skladu z zakonom smo tudi Slovenci v Argentini, ki smo slovenski državljani, lahko glasovali na diplomatskem konzularnem predstavništvu v Buenos Airesu. Volilne karte so overovljali po vseh naših Domovih. V ponedeljek, 16. oktobra je skupina rojakov odpotovala na izlet v Salto. Poto-vanje je organiziralo Društvo upokojen- Predsednik SLS+SKD Franc Zagožen je izjavil, da bo Izvršnemu odboru svetu stranke predlagal, naj v najkrajšem možnem času, po možnosti še pred božičem, skliče prvi redni volilni kongres stranke. Sklic izrednega kongresa so zahtevali nekateri člani zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Zagožen je še napovedal, da Predsednik LDS Janez Drnovšek se je na neformalnih pogovorih o možni novi vladni koaliciji ločeno sešel s prvakoma ZLSD in SLS+SKD Borutom Pahorjem in Francem Zagožnom. Zagožen je po sestanku dejal, da so glede koalicije odprte še vse možnosti, o konkretnih ponudbah pa ni želel govoriti. V Socialdemokratski stranki Slovenije (SDS) so potrdili, da so se njihovi predstavniki 20. oktobra neformalno sestali s kolegi iz Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Govorili naj bi o ,.trenutnih političnih razmerah po volitvah”. Drnovšek se je ločeno tudi sešel s predstavniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in Stranke mladih Slovenije (SMS). V preteklih dneh se je Drnovšek sestal tudi z Zmagom Jelinčičem. Bolivya je uradno potrdila, da sta bila 24. oktobra v Boliviji v roparskem napadu ubita slovenska turista Branko Kavčič in David Šmidovnik, ranjen pa Marko Uršič. Zadnji, 22-letni turist je povedal, da je šlo za navaden rop, sej sta napadalca najprej poskušala izvedeti, kaj nosijo slovenski turisti s seboj. Naj bi šlo za prvi primer uboja turistov v tej državi. Povedal je še, da je skupaj z 19-letnim Davidom Šmidovnikom že pred časom odpotoval na počitnice v Bolivijo k prijatelju, 43-letnemu Branku Kavčiču. Skupaj so bili na ribolovu, zatem pa so se s konji vračali proti La Pazu. Približala sta se jim domačina s puškami, kar je sicer tam običajno, in jih po nekaj vljudnostnih frazah neoborožene napadla. Marko je en strel cev. V četrtek, 19. oktobra, je ,,Sanmartins-ka zveza žena mati” imela svoj redni sestanek, združen s predavanjem ge. Ani Novak. V nedeljo, 22. oktobra, je bil na Pristavi v Castelarju 45. Slovenski dan, združen z 33. obletnico Društva Slovenska pristava pod geslom ,,Edinost, sreča, sprava...”. Pričel se je s koncelebrirano mašo, med katero je pel pevski zbor s Pristave. Po skupnem kosilu je bila akademija, posvečena 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni govornik je bil glavni urednik Tine Debeljak. Nastopili so recitatorji, razne folklorne skupine in pevski zbori v zamisli in režiji Dominika Oblaka. Rojaki so si tudi lahko ogledali razstavo, posvečeno Francetu Prešernu. Zanimive so bile izvirne stojnice slovenskih Domov. Zveza slovenskih mater in žena že ima na voljo božične voščilnice, delo naših rojakov. Dobite jih lahko pri odbornicah Zveze ter pri gdč. Ester Smerdel. sam ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Predsednik stranke Franc Zagožen je še dejal, da bodo, če bodo privolili v pogajanja za vstop v koalicijo, zahtevali tri ministrske resorje in mesto podpredsednika vlade. Dodal pa je, da se sam zavzema, da bi bila stranka v prihodnjem mandatu v opoziciji. Snubitve ni konec Po napovedih visokih predstavnikov liberalne demokracije naj bi bila koalicijska pogajanja vsaj v glavnem sklenjena do konca tedna. Glavno odprto vprašanje je še naprej, kako se bodo v ljudski stranki odzvali na vabilo liberalne demokracije, naj vstopijo v koalicijo in prevzamejo vodenje dveh ministrstev -za notranje zadeve in za kmetijstvo. Na ljudski strani so po volilnem porazu razdvojeni, nekateri so prepričani, da bi morala stranka prestopiti v opozicijo, drugi vztrajajo, da je edina možnost za konsolidiranje stranke, da s sklenitvijo koalicijske pogodbe z liberalno demokracijo še naprej ostanejo vladajoča stranka. V naslednjih dneh naj bi se med bodočima glavnima koalicijskima partnericama, LDS in združeno listo, nadaljevala pogajanja o konkretnih problemih. dobil v hrbtenico in ohromljen obležal na tleh in se takoj naredil mrtvega. Neznanca sta nesrečnim Slovencem takoj pobrala prtljago, Markovima prijateljema pa zadala še končne strele. Zatem je Marka na cesti našla domačinka in prepeljali so ga v lokalno bolnišnico, nato pa v bolivijsko prestolnico La Paz, kjer je že prestal operacijo. Uršič je še zagotovil, da zanj v bolnišnici v La Pazu lepo skrbijo in se mu želijo na tak način nekako opravičiti za napad. Slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je v stalnem stiku z Uršičevimi zdravniki in sorodniki ter svojci preminulih. Odpravnik poslov v veleposlaništvu v Buenos Airesu pa bo odpotoval v La Paz zaradi ureditve vseh formalnosti. Po STA Vladne krize je konec in napor je sedaj usmeijen v rešitev gospodarskih težav. To lepo zveni, a umestno je vprašanje: je vladne krize res konec? Kar poglejmo malo. CHACHO ZNOVA PO SVOJE Bivši podpredsednik ne najde stalnega mesta. Sicer je njegova zgodba podobna zgodbi „večnega juda”, ki nima nikjer obstanka in je nenehni popotnik. Sedaj, ko je zapustil vlado, se kaj malo zanima celo za lastno Solidarno fronto. Njegov projekt je znova zadobil značaj osebne iniciative. Napovedal je in že spravil v tek „Gibai\je za državljansko udeležbo" (Movimiento de Par-ticipacion Ciudadana). To gibanje seveda ne bo delovalo v sklopu dosedanje Povezave, niti Solidarne fronte. Še več: pogoj za vstop je, da dotična oseba ni „kandidat za nič”, to pomeni, da je lahko vpisan v katerokoli stranko, a da se ne poteguje za nobeno vladno funkcijo. Kaj skuša Alvarez s tem doseči? Vse kaže, da stremi za svojo staro idejo boja proti korupciji, ki pa se mu doslej ni preveč obnesla. Lahko se je boriti proti vladni korupciji, če je človek v opoziciji; a ko prideš na vlado, se položaj popolnoma spremeni. To se je dogodilo Alvarezu. Ni mogel preprečiti, da tako radikalni kakor frentis-tični funkcionarji ne bi zapadli sumnjam, da vlade ne izvajajo tako pošteno, kot so obljubljali. Pa nuj gre za zvezno vlado, za parlament v provinci Buenos Aires ali pa za prestolno mesto, povsod se najde kako sled, ki vodi v sumičei\je in kaže na nepoštenost postopanja. Seveda s tem, da zapusti vlado in zapušča stranko za stranko, tudi ne bo dosegel nikake spremembe. Treba je delati od znotraj navzven ali pa se morda spremeniti v neke vrste preroka, ki nenehno obsoja, a se dejansko že v principu odpove možnosti dostopa na vlado. Vendar Alvarez tega ni jasno izrazil, ni izstopil iz Solidarne fronte in je formalno še vedno njen vodja. Zanimivo pa je, kako opravlja svoje delo. Posveča se zlasti mladini, univerzitetnim študentom. Ima tudi svojo stran na internetu, kjer razlaga svojo ideologijo in vabi, naj mu somišljeniki posiljuj0 elektronska pisma. Buje dnevno dobi nad 150 pisem. Kak opazovalec celo domneva, da Alvarez računa na poslanske volitve, ki bodo prihodnje leto 2001. S Povezavo ali z lastno novo stranko? To je vprašanje. PREVEČ KRIZ Ko seveda govorimo o krizi, je treba ločiti, o kašni krizi sploh teče govor. Imamo jih namreč več, kar na izbiro: kriza v vladi zaradi odstopa podpredsednika. Res, ta je bila rešena s tem, da so zamenjali nekaj osporavanih fukcionarjev in je imenovan nov nadomestni predsednik senata (Losa-da), ki je prvi v liniji nasledstva za predsednikom. Sedaj je že dvakrat vodil državo, ko je De la Rua potoval. Potem kriza v vladni stranki, oziroma koaliciji. Tudi ta je vsaj navidezno rešena, ker vodstvo ene in dmgi stranke solidarno podpira vlado in predsednika. Z zadnjimi imenovanji funkcionarjev, potem ko je tudi Solidarna fronta ponovno dobila precej prostora „pri koritu”, se je vrnil mir. A tudi to še ni zagotovilo, da je kriza mimo. Sedaj pridejo na vrsto vse snovi skupnega dela, zlsti potrditev proračunskega zakona za prihodnje leto, ki ima vrsto spornih točk zlasti na področju davkov. Zanimiva je izjava, ki jo je podal vodja avtonomne vlade mesta Buenos Aires. Ani-bal Ibarra postnja alternativna osebnost v vodstvu Solidarne fronte v enaki meri, v kolikor se Alvarez oddaljuje. Njegove besede so bile sledeče: ,,Kriza v Povezavi se bo rešila le z gospodarskimi rezultati.” Kar je po dmgi strani tudi resnica Dokler je ob nastopu vse teklo v redu, dokler je upanje v državi bilo še sveže in ljudje zadovoljni zaradi sprememb, ki so jih pričakovali, ni bilo debat ne prepirov. V zmagah smo vsi edini, v porazih se začno prepiri. SE VRNE CAVALLO? Dotaknili smo se vprašanja gospodarstva. Kriza na tem področju je pravzaprav vzrok vseh ostalih težav. Položni Argentine je skoraj obupen. Medtem ko ves svet, vse države (zlasti Brazil) doživljajo prepričljivo gospodarsko rast, se Argentina ne premakne niti za milimeter. Ves ta položni povzroča, da država izgublja zaupanje mednarodnih finančnih skupin. Vrednost argentinskih bonov nenehno pada, vedno t ežje je dobiti posojila z ugodnimi pogoji in na obzorju ni investicij. Medtem ko bo v Brazil letos priteklo 30.000 milijonov dolarjev tujega kapitala, jih bo Argentina prejela le 4.000. V takem položaju in medtem ko sta se predsednik De la Rua in gospodarski minister Machinea nahajala v Španiji, se je Cavalo približal vladi. Sestanek z Alfonsinom je bil kot sunek v sršer\je gnezdo. Sledil je dogovor, da bodo Cavallovi poslanci podprli proračunski zakon v poslanski zbornici. Medtem, ko se je Machinea nahajal v Španiji, se je tukaj že govorilo, katero mesto bo Cava-llo zavzel v vladi. Ko se je minister vrnil, je takoj izjavil, da „Cavallo ne bo nikdar v tej vladi”. Vsaj v tem sta oba soglašala, ker bivši minister je skoraj istočasno potrdil, da , jaz nočem nobene funkcije v tej vladi”. Potem je na prvi narodni konvenciji svoje stranke obrazložil, da se je približal Povezavi in ponudil pomoč, da ,,izboljša stanje ustanov”. Naj bo to ali drugo, naj bo Cavallova pojava ali pa izredna podpora, ki so jo predsedniku obljubili v Španiji, argentinski položaj na mednarodnih borzah se je nenadoma zboljšal in tudi doma je borza, ki je nenehno padala, pričela rasti. Sednj pa lahlo pogledamo še neko ozadje gospodarskega položaja. To je boj proti gospodarskemu ministru, ki ga uprizarjajo nekateri ekonomisti. Morda dobronamerno smatrajo, da njegova oseba ni najbolj primerna za to mesto, da med tujimi upniki in finančniki ne vzbuja zadostnega zaupanja in da bi bilo najbolje, če bi ga zamenjali. Tako predsednik kot Povezava so ministru enotno izrekli zaupanje in ga potrdili. S tem seveda zgodbe še ni konec, zlasti ker ministru primanjkuje ugleda in zaupanja tudi med ljudmi. Koliko časa ga bodo lahko še podpirali? Vse je odvisno od dejstva, ali se bo končno vsaj delno pričela potrebna reakti-vaclja ali bo položni šel navzdol kot doslej- IN OPOZICIJA? Peronizem se ne znnjde in celo ne zna izrabiti ugodnega trenutka, od katerega bi si lahko nabral precej političnih obresti. Dogaja se nekaj podobnega kot, pod Menemom-Opozicija je bila tako razbita in ni vedela kam ne kako, da tedanjih vladnih spodrsljajev niso znali izkoristiti. Peronizem je danes notranje precej razbit. Tečejo nenehni a tihi spopadi med Menemom, ki hoče obdržati neomajno oblast, ki jo je nekoč imel, in guvernerji, ki glasno ali tiho stremijo za predsedniško kandidaturo v letu 2003. Tako Ruckauf kot De la Sota in Reutemann nezaupno glednjo vsako Me-nemovo potezo, vsak sklic sestankov m srečanj- Običajno se jih ne udeležijo ali Pa povzročijo, da na njih ne pridejo do konkretnih zaključkov. V takem položaju so si peronistični guvernerji enotni le v nastopu proti vladnim ukrepom, ki skušajo pristriči fonde, ki jih prejemajo. To pa je za vlado tudi najbolj usodno- Tisk. ref. ZS. Kongres SLS+SKD še pred božičem; Zagožen ne bo kandidiral Sestanki LDS Umor dveh Slovencev v Boliviji Slovenci v Slovenske šole in Slomškova proslava zdravil šolski referent France Vitrih. Kot priznanje za poučevanje v slovenskih šolah pa so učiteljice in učitelji prejeli rdeče nageljne. Sledila je igra Bedak Pa-vlek, ki jo je režirala Nevenka Godec. Izvedli so jo učenci Balantičeve šole z voditeljico Angelco Klan-šek. Sceno je pripravil Tone Oblak in starši otrok. Plese sta naštudirali Irena in Lučka Oblak, prizor glumačev pa Mirjam Mehle. Marta Selan je prevzela skrb za petje, Danica Malovrh, Ivana Tekavec in mame otrok pa so pripravile obleke. Vsebina igre je preprosta zgodba zapostavljenega otroka, ki pa v odločilnem trenutku pokaže svoje duševne sposobnosti s hitrim odgovorom. V igri so nastopali sledeči otroci Balantičeve šole: Pavlek, Aleks Puntar / Milan Godec; Šmonca, Vanči Štrubelj; Jurko, Sebi Žgajnar; mati, Monika Oblak; ded Dobrin, Erik Oblak; glasnik; Nataša Qualizza; ko-vaček, Tatjana Groznik; Poslušavček, Nevenka Belič; Debelinko, Luka Štrubelj; Krivonog, Alenka Cukjati; Pojedavček, Marjana Grilj; Cene, Martin Godec; Mihec, Maksi Malovrh; Lenka, Nadja Žgajnar; vile: Ljudmila Ahlin, Mikaela Omahna, Natalija Kržišnik, Cecilija Malovrh, Sonja Modic, Natalija Bergant in Debora Štrubelj; kraljica, Gabrijela Qualizza / Nadja Sterle; pisar, Veronika Marinčič; Pipec, Tomaž Drenik; hlapec, Tonči Oblak; kakaduj, Erika Novljan; 1. stražnik, Marjan Marušič; 2. stražnik, Milan Fantini, 3. stražnik, Tomaž Godec; poglavar glumačev, Tatjana Marušič; glumači: Damijan Falduto, Kristjan Radoš; kuharji: Erika Omahna, Lučka Rezelj, Gabi Malovrh in Lučka in Luka Martinčič; kresničke: Marjana Fantini, Mikaela Mehle, Ce-cilija Kržišnik in Romana Ferreira; odpirajo zastor: Ivan Malovrh in Nataša Urbančič; dvor: Ljudmila Smrdelj, Boris Malovrh, Gi- zela Obržan, Marjan Dolenc, Karolina Šenk, Marko Malovrh, Aželen Ferreira, Kristjan Poglajen, Noelija Brillante, Martin Uštar, Nadja Miklič in Tomaž Draksler. Po uspeli in odlično pripravnem igri se je vsem nastopajočim in vsem nevidnim, zakulisnim delavcem, šoli in staršem toplo zahvalil šolski referent. V priznanje in zahvalo je voditeljici Balantičeve šole Angelci Klanšek in mladi režiserki Nevenki Godec izročil lepa šopka, zadovoljni gledalci pa so vse nagradili z dolgim aplavzom. Tako se je končala Slomškova proslava v Slovenki hiši. Nizu iger naši šol pa se je pridružil nov biser odrskega ustvarjanja. M. S. KDO JE PREPESNIL VRBO V ŠPANŠČINO? Večkrat je bilo stavljeno vprašanje, kdo je prepesnil Vrbo v španščino. Na razstavi je pisalo, da je bil to Rarniro Hernandez Portela, veleposlanik Kube v Bs. As, ki pa ni znal slovenščine. Prepesnil jo je na podlagi razlage Izidorja Cankarja, slovenskega kulturnika in takratnega jugoslovanskega veleposlanika v Bs. As. tone mizerit RAST XXIX (8) OJ TRIGLAV, MOJ DOM V nedeljo 23. julija bi morali biti že ob devetih ob vznožju Triglava. Zaplet okoli Manganovega potnega lista nas je zakasnil 2a drobre štiri ure. Zato so nas šele ob eni Nervozno pričakali Kocmurjevi in spremst-v°- Bila sta še mlada dva Jermanova iz Idrije pa trije vodiči planinskega društva Skala, ni pa bilo triglavskega župnika F. Mrbanjje, ker je dva tedna prej imel avtomobilsko nesrečo. Ime prijaznega, veščega 'h dobrega vodiča sem pozabil. Naj mi ^Prosti v veri, da ga imamo vsi v na,j-b°ljŠem spominu. Spretno je znal navdušiti ste, ki so obupavali; povedati da je priho-dflji ci\j skoraj za vogalom, in potegniti iz Nahrbtnika kos čokolade, ko smo menili, da je je že dokončno zmanjkalo. On in |degova dva mlada pomagača, fant in de-C so bili odločilni na vsej poti. Vzpona do Kredarice smo se udeležili kljub napovedi ženske triperesne dete-dlce, da bodo ostale spodaj. Kot običajno ?? Potem med potjo jokale in stokale, a na Ntedarico so prišle pred piscem teh vrstic, ar n\e je še posebej jezilo. Vreme nam ni bilo naklonjeno: zgoraj je evalo, ko smo utrujeni prispeli proti S('dmi urj zvečer pj-av do takrat nas je ^akal cistercijanski pater Branko Petauer, Je imel nedeljsko mašo. Potem smo še 'rjali in koča na Kredarici nas je široko-udno zasanjala ob šumenju dežja in Pearyu vetra. Vendar smo bili dovolj utrudi, da smo hitro pozaspali. Drugo jutro je bil predviden vzpon na vrh očaka Triglava. Vreme je bilo še vedno slabo, vetrovno. Vodič je strogo zahteval, da se vzpona udeležijo samo tisti, ki imajo kompletno opremo. Osem smo jih spravili skupaj in v imenu vse skupine so dosegli vrh, medtem ko smo ostali v koči igrali karte in jedli čokolado. Bomo tisti, ki nismo mogli na vrh, še kdaj imeli možnost gledati domovino z njene najvišje točke? Zmagovalci vrha so se hitro vrnili, vendar smo počakali kosila in se kmalu zatem med rahlim dežjem pričeli spuščati v dolino. Čim nižje smo bili, tem lepše je bilo vreme. Kar hitro smo prišli v dolino, kjer nas je čakal avtobus in nas pustil v mirnem in že domačem Adergasu. Po štirih dneh smo se vrnili pod streho prijaznega gospoda Petra. PREKO JADRANA V BENETKE V torek smo res zgodni vstali. Ob petih smo se že napotili proti Jadranu. Ob osmih smo na katamaranu Prince of Venice zapustili pristanišče v Izoli in namerili kljun proti Benetkam. Neko posebno doživetje je bilo gledati, kako slovenska zastava plapola na jambom. Morda prav ob takih priložnosti še posebno dojamemo kaj pomeni imeti lastno državo. Vožpja je potekala mimo, ker je bilo vreme res lepo. Izrabili smo priložnost za sončerje po dnevih slabega vremena. In tu je bilo vsaj za pisca teh vrstic konec uživanja. Zakaj? Takoj vam razložim: Prvo razočaranje. Večino mladih Benetke kot zgodovina, kultura, arhitektura niso zanimale. Razen redkih izjem je bilo več navdušenja za kupovanje rogljičatih klobukov kot pa za poslušanje in ogledovanje kulturnih zanimivosti. Drugo razočaranje. Že na la