Industrijsko moutažno podjetje Ljub-Ijana — IMP. Za to kratico se »skriva« eiia najuspešnejših delovnib skupnosti v naši občini in ne nazadnje, IMP se danes ponaša tudi s tein, da ga lahko štejemo v vrh jugoslovanskih delovnih organizacij montažne in spremljajoče clejavnosli. Pravzaprav ima poročevalec v takšnih pri-mcrih, ko se podjctje Izjemnn hitro raz vija, precej težavno nalogo, da na soraz-merno majhnem prostoru opiše vsa do-gajanja. In v takšnib primerih pravijo, da je najbolj začeti na začetku. Torej, IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, ki šteje. danes vključ-no z učenci v gospodarstm skoraj 4300 zaposienih, je nastato z združitvijo dveh podjetij: »Toplovod« ih »Elektrosignal«. Kaj je pogojilo takratno združitev? V prvi vrsti lahko zapišemo, da sta obe podjetji imeli sorcsden proizvodni program in da je razvijajočim se tržnim pogojem ustre-zalo podjetje z močno tehnološko in go-spodarsko sestavo. .To je seveda pogojilo tudi ugo&nejše možnosti za bolj&o organl-zacijo dela in kar je morda najvažnejše, v večji meri se je lahko uveljavila specia-lizacija v montaži, proizvodnji in v pro-jektiranju. Večja gospodarska moj je omogočila tudi hitrejši razvoj in pospe-šeno vključevanje in izobraževanje zapo-slenih, končni smoter vsega naštetega pa je bila povečana ufiinkovitost gospodar-jenja. V VRHU MONTAŽNIH PODJETIJ V DRŽAVI Industrijsko montažno podjetje iz Ljub-• ljane še je tako v zadnjih 20. letih iz majhnega obrtnega podjetja, ki je imelo sprya le lokalni pomen, razvilo v enega najmočnejših montažnih podjetij v naSi državi. In če lahko smatramo združitev »Toplovoda« in »Elektrosignala« kot zače-tek združevalnega procesa. moramo ome-niti, še nekatere druge zdmžitve. Tako se je IMP priključilo leta 1966 tudi pod-jetje »Agroservis« iz IvanCne gorice, za-snova današnje tameljne organizacije zdru ženega dela IMP Livarna IvanCna gorica, leta 1973 pa še bivše podjetje »Simplex« iz Idrije, jedro današnje temeljne orga-nizacije združenega dela IMP TIO (To-varna instalacijske opreme) Idrija. UVELJAVLJANJE USTAVE V IMP Vzporedno z združevanjem lahko govo-rimo tudi o uvajanju ustairiih sprememb, 7.a katere lahko trdimo, da so jih v IMP Ljubljana začeli uvajati aelo zgodaj, ozi-rama so «i predvsem prizadevali, da bi bile te spremembe čimbolj dognane in premišljene. V začetku leta 1972 so usta-novili komisijo za uvajanje ustavnih do-polnil v delovni organizaciji. 2e takrat je predlog za organizacijo temeljnih organi-zacij združenega dela obsegal 8 temeljnih organizacij in skupne službe kot delovno skupnost. V obravnavi sta bila dva osnut-ka samoupravnega sporazuma, prvj fe-bruarja 1973 in drugi junija istega leta. 2e prva etapa javne razprave je dala številne predloge, pripombe in dopolnitve. V tej več kot enomesečni javni razpravi so za-posleni sodelovali na zborih delovnih skup-nosti, v obratnih delavskih svetih in v aktivih družbenopolitičnih organizacij. Pripombe, predlogi in stališča do po-sameznih rešitev v samoupravnem spo-razumu, so bila nato upoštevana v dru-gem osnutku. Vse to je seveda pogojilo precejšnje spremetnbe prvotnega osnutka, zato je šlo dopolnjeno besedilo samouprav-nega. sporazuma v ponovno javno razpravo in nato na zbore delovnrh skupnosti, ki so o sporazumu dokoCno odločali. Ko so torej zaposleni v IMP junija 1973 odločali o organiziranju temeljnih organizacij zdru-ženega dela, so prl tem imeli jasno pred-stavo, kakšne spremembe v samouprav-nem položaju in v medsebojnih ekonom-skih razmerjih s tem sporazumom na-stajajo, kakor tudi to, da proces ustanav-ljanja temeljnih arganizacij v IMP še nl končan. Potam ko so v IMP ustaaovUi temeljne organizacije združenega dela, so konec novembra 1973 izvolili organe uprav-ljanaj v TOZD in podjetju, decembra iste-ga leta pa so na zborih temeljnih orga-nizacij sprejeli statute TOZD, statut pod-jetja in ^porazum o medsebojnih raz-merjih. 10 TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Ce smo v zaCetku zapisali, da je Indu- ] strijsko montažno podjetje Ljubljana za- t PREDSTAVUAMO VAM INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Poflecl na proizvodni kompleks ene izmed temeljnlh organizacij združenega dela IMP v Vujkovi ulici. čelo zelo zgodaj uveljavljati ustavna dopol-nila, potem lahko to trditev dopolnimo z ugotovitvijo, da je ta delovna skupnost začela ustavna načela tudi.izvajati tn ure-snifievati v svoji notranji organizaciji in organizaciji sa^moupravljanja. Tako nasto-pa IMP v letu 1974 v popolnoma novi organizacijski sestavi in z bist-veno spre-menjenimi odnosi v združenem delu v okviru temeljnih organizacij kot tudi s spremenjenimi odnosi mc.d tpmeljnimi or ganizacljaml združenega dela v okviru podjetja. Temeljne organizacije adružene-ga dela v Industrijskem montažnem pod-jetju Ljubljana so ob koncu leta 1974 naslednje: 1. Ogrevanje-vodovod-klima — Ljub-ljana 2. Projekt-montaža-inženiring — Ma-ribor 3. Projekt-montaža — Koper 4. Elektromontaža Ljubljana — ta ima tudi svojo obračunsko enoto v Slovenskili Konjicah 5. Tovarna regulacijskih armatur in aparatov — Ljubljana 6. Tovarna elektronaprav — Ljubljana 7. Livarna — Ivančna gorica 8. Tovarna instalacijske opreme — Idrija 9. Zastopstvo 10. Projektivni biro PROCES ZDRUŽEVANJA SE NADALJUJE Kot rečeno, samoupravno organiziranje in združevanje so v IMP vedno pojmo-vali kot proces, ki se mora nadaljevati in znova dopolnjevati. Tako si tudi lahko razlagamo načrte, da bo s l.januarjem 1975 postala nova temeljna organizacija do-sedanje podjetje »Skip« iz Ljubljane (v tem podjetju so se na referendumu že odločjli za pripojitev k IMP, prav te dni pa v IMP na zborih delavcev tudl ie odlo-čajo o pripojitvi In nekateri zbori so to odločitev že podprli), TOZD OVK se na pobudo delavcev prihodnje leto deli na dve temeljni organizaciji in sicer TOZD Ogrevanje-vodovod in TOZD Klima. Za pripojitev k IMP pa so se izrekli ze tudi delavci Dijaikega doma Domžale, o zdru-ževanju pa se dogovarjajo še z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami sorod-nih dejavnosti, o Cetner je IMP zaintere-sirani/n dnižbenopolitičnim dejavnikom predložil poseben program razvoja mon-tažne in nekaterih spremljajočih dejav-nosti. DELOVNA SKUPNOST INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNE-GA PODJETJA LJUBLJANA IN NJENE TEMELJNE ORGA-NIZACUE ZDRUŽENEGA DELA ŽELIJO OBCANOM BEŽIGRADA SRECNO IN USPE^NO NOVO LETO 1975. IZJEMNO HITRA RAST Ce smo doslej govorili bolj o samo-upravni problematiki Industrijskega mon-tažnega podjetja, je prav, da spregovori-mo tudi o gospodarskih kazalcih razvoja te delovae skupnosti. Zanje lahko trdi-mo, da kažejo i^jetnno hitro rast in na-predovanje. Poglejmo nekaj Stevilk: leta 1970 je 2120 zaposlenih ustvarilo 309 mili-jonov 831 tisoč dinarjev celotnega dohodka in 118 milijonov dinarjev dohodka, leta 1971 je 2306 zaposlenUi ustvarilo 428 nailijo-nov B25 tiso« dinarjev celotnega dohodka in 165 milijonov dinarjev dohodka. Lcta 1972 se je število zaposlenih povečalo za 200, celotni dohodek pa je dosegel 544 mi-lijonov 683 tiso« dinarjev, leta 1973 je 3000 zaposlenih ustvarilo že 714 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 280 mili-jonov dinarjev dohodka, v prvem pol-letju leta 1974 je celotni dohodek naraste) na 426 milijonov 735 tisoč dinarjev, oziro-ma do konca leta 1974 bo IMP presegel 100 starih milijard dinarjev celotnega do-hodka. Povečevanje celotnega dohodka in dohodka se je odrazilo tudi v zmernem povečeranju osebnih dohodkov zaposienih. Za primerjavo — leta 1970 so zaposleru v IMP povprefino zaslužili vsak mesec 2052 din, v prvem polletju leta 1974 pa 3000 dinarjev. STANOVANJE — ENA GLAVNIH NALOG Predstavitev Industrijskega montažnega podjetja IMP Ljubljana ne bi bila popol-na, če ne bi pisali tudi o skrbi za za poslene. Glavni direktor IMP Ljubljana, Stanko Krumpak je v enem svojih poslov-nih poročil zapisal: »V vsem dosedanjem razvoju nam je najvefijo vrednoto pred-stavljal delavec. In zato je bila vsa skrb posvečena njemu, njegovim delovnim in življenjskim razmeram. V tem je tudi bl-stvo uspehov, sanio ftloveik-dober delavec je sposoben ustvariti kakovostno delo. Pamet, delo in sloga — to je tisto, kar rodi uspeh in zadovoljstvo.« In za zaposlene v IMP lahko trdimo, da so zadoroljni. Izhajamo predvsem iz podatkov, da so leta 1971 namenili za na-kup stanovanj in za posojila posamez-nim zaposlenim 6 milijonov 225 tisoč 920 dinarjev, leta 1972 se je ta vsota povzpela že na skoraj U milijonov dinarjev in leta 1973 na skoraj 15 milijonov dinarjev. Leta 1974 so se delavci v IMP po širolri javni razpravi sporazumeli o solidarnost-ni akciji za nakup 60 najemnih stanovanj v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Ivančni go-rici in v Idriji. REKREACIJA NA DOPUSTU IN OB DELU V Induštrijskem montažnern podjetju Ljubtjana, zlasti pa v njegovih terneljnrh organizacijah združenega dela se zaveda-jo pomena dobrega počutja delavcev, ki za učinkovito delo potrebujejo tudi iistrez-no sprostitev v dopustniSkih dneh. In zato ni slučaj, da ima danes IMP svoje pofiitniške domove v Fiesi, na Velem Lo-šinju, na Veliki Planini in na Pohorju in da so vsako leto ti počitniški domovi pol-no zasedeni. Na pobudo delavcev posa-meznih temeljnih organizacij pa že snu-jejo načrte za povečanje zmogljivosti po-čitniških domov. Se enega področja udcjstvovanja zu poslenih v IMP ne smemo ponebltt — Sportne aktivnosti. Sportna rpkroarija v tej delo^ni skupnosti ni oslala nbolj iep« beseda, saj lepi rezultati v Stevilnih šport-nih disciplinah — mali nogomet, odbojka. smučanje, kegljanje, streljanje, namizni te nis in šah — kažejo, da so zapo.sleni v IMP tudi dobri Sportniki. DELAVEC — OSNOVA RAZVITEGA SAMOUPRAVUANJA Ne nazadnje, v tej delovni skupnosti posvečajo vso pozornost tudi :zotaa«eva-nju oz. kadrom. Pa poglejmo Kaj o tem pravi glavni direktor, Stanko Krumpak: »Jasno je, da je bila podlaga za uspeš-no poslovanje ustvarjena v pretekiih letih. Smo velika deloraa organizacija, ki jc sposobna rešiti Se tako zapletene teJv nične postopke in zato je neizogibna delov. na usposobljenost neposrednih proizvajal-cev in njihovih delovnih navad in lahko trdim, da se nam politika preteklih Iet, ko smo posebno skrb posvečali delov-nemu človeku in večanju gospodarske mo-či celotne delovne skupnosti, bogato obre-stuje. Omembe vredna je tudi stabilnost delovnega kolektiva, ki smo jo dosegali tudi v preteklih letih. Mislim, da so k temu v precejšnji men priponiogle iwe ideje, novi izdelki in novi delovni postop-W, ki smo jih vpeljali v življenje posa-meznih organizacijskih etiot in to v re-lativno zelo kratkem času. Skratka, spod-bujali smo tiste produkcijske kombjna-cije (od projektantske do montažne in čiste proizvodne dejavnosti), ki so po smeri in ritmu razvoja najbolj sodobne s potrebami trga in sodobnih t«hnoloških do6ežkov. Ekonomska logika nas je vodl-la in nas vodi po sledi tistih dejavnikov in načinov dela, ki obetajo porast našega vključevanja tudi na tržišCa drugih držav. In lahko rečem, da je vse to pogojilo uspeSnost delovne skupnosti IM.P Ljiito-ljana na domačem in na tujetn tržiS&i.« Tak je lorej IMP danes. Delovna skup-nost, k! je z delom v razvitem samouprav-nem sistemu z njej trdno samorastniško voljo, iz majhnostl zrasla v vrltko dclov-no organizacijo, katere ilosedanji razvoj povsem jasno kaže, da bo s siimouprav-no sprejetim združevanjem de!a In srert-stev temeljnih organfzacij združenega dela postala še večja, še mofnejSa in 6e uspeSnejša.