JtflV ^

| ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
jiška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
edniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
Ijan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
jltnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
|etna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00
baročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
| Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
šk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul-
piost Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

cena 7,00 din

XVI. letnik

Februar 1978

timova igračka

Material: Podolgovat kos papirja in lepilo.
Orodje: Škarje za papir.

Potek dela:

KOLO

1. Pregani papir tolikokrat, kolikor otrok hi aš
imeti v kolu.

2. Zariši na papir dečka ali deklico, tako ko: na
sliki 1.

3. Izreži s škarjami obrise, ki si jih zarisal. F ti,
da pustiš roko do roba.

4. Razgrni papir — pokaže se vrsta figuric ki
se drže za roke. Skrajni dve roki zlepi — ia-
stane kolo.

POVODNI MOŽ

Ta simpatična figurica je za spremembo na¬
pravljena iz blaga. Za izdelavo potrebujete
košček filca ali podobnega blaga, nekaj vol¬
ne, vato in dve črni koraldi. Telo, roke in
noge so izdelane iz filca (telo iz rdečega in

ostalo iz zelenega). Obraz je nakvačkan
zelene volne. Če vam kvačkanje ne gre o i
rok, pa lahko tudi obraz naredite iz filca, le
za lase uporabite volno. Vse dele urežite in
nakvačkate po risbi, nato vse skupaj seš -
jete, pri čemer ne pozabite na odprtino, sko¬
zi katero boste na koncu figurico nagačili.

TIM 6

Februar 1978 XVI. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamez¬
na številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirata Razisko¬
valna in Kulturna skupnost Slovenije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Slika na naslovni strani kaže tokrat eno od
mojstrovin miniaturizacije, brez katere pri
izdelavi modelarskih motorčkov ne gre. Mo¬
torček Webra s prostornino 3,5 ccm je eden
od najboljših v svojem razredu.

KAZALO

TIMOVA POŠTA . 241

PRVI KORAKI

Fizikalno učilo . 243

Priprava za oblikovanje gumijastih ko¬
lesc  . 245

MODELARSTVO

Raketno modelarstvo v Sloveniji leta

1977  . 247

Fiat 124    250

Model hitrega čolna RU . 253

Raketa Jumbo . 256

VVindšurfing-jadranje na deski . . . 257

Zložljiva lupa . 261

Vžig motorčkov z žarilno svečko . . . 262

DALJINSKO VODENJE

RC sprejemnik Tim X (II) . 265

RADIOMATERSTVO

Linearna integrirana vezja . 267

Žepne fotokamere s kaseto 110 . . . 272

ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA
Tekmovanja za veliko nagrado formule I 274

Logične naloge . 278

Male železnice  — še nekaj o drevesih 278

Tisk včeraj, danes, jutri . 279

TIMOVA FANTASTIKA

Sprehod po gozdu . 282

MALI OGLASI . 284

ZANKE IN UGANKE . 287

SLIKA NA ZADNJI STRANI OVITKA

Model oceanske jahte »Satanitas « iz leta 1892.

timova pošta

Zadnje čase pa se res ne smem pritožiti
nad vašim sodelovanjem, saj me kar za¬
sipate s pismi, v katerih kar mrgoli vseh
mogočih vprašanj in prošenj. Kakor je slabo,
če se malo oglašate, pa je po drugi plati
spet nerodno, kadar preidete v takole ofen¬
zivo. Seveda pa mi je dosti bolj všeč, če
ste tako aktivni, kot pa če spite, kot se
temu reče. Žal mi zaradi take množice pi¬
sem še zdaleč ne bo mogoče vsem odgo¬
voriti, saj bi sicer tale rubrika zasedla de¬
set ali več strani drobnega tiska, zato bom
odgovoril v reviji le tistim, katerih vpra¬
šanja so splošnejša, vsem drugim pa bom
odgovoril po pošti. Da pa tudi ti ne bodo
prikrajšani, sem se odločil, da naštejem vsaj
njihova imena. Pa poglejmo, kdo vse mi
je pisal: Zoran Zagorc iz Drage pri Medvo¬
dah, Robert Magajna iz Klanca pri Tolminu,
Julijan Košir iz Sveti j pri Medvodah, Andrej
Lukan iz Zasipa pri Bledu, Miran Brumat
iz Nove Gorice, Ivan Ropaš iz Ljubljane,
Valter Jakomin iz Kubeda pri Kopru, Matjaž
Peterca iz Polja pri Ljubljani, Igor Saksida
iz Nove Gorice, Marko Vtčič iz Ljubljane,
Janez Peternel iz Martuljka na Gorenjskem,
Marko Sajovic iz Ljubljane, Robi Veternik
iz Lokovice pri Šoštanju, Igor Močnik iz
Nove Gorice, Aleš Grmič iz Velenja, Matjaž
Osojnik iz Ljubljane, Savo Manfreda iz Se¬
medele pri Kopru, Mladen Vidaček iz Slo¬
venskih Konjic in Milan Jeram iz Kranja.
Kar zajeten seznam, kaj ge? Zdaj pa k bolj
konkretnim opravkom!

Marko Vičič iz Ljubljane piše:

Tim rad prebiram, saj v njem najdem mno¬
go zanimivih stvari. Posebno me zanima ra¬
dioamaterstvo. Všeč so mi članki tov. Ro¬
preta. Po njegovih načrtih sem že izdelal
nekaj napravic. Zanima me tudi rubrika da¬
ljinsko vodenje. Vendar pa je zame še ne¬
koliko pretežka in vse skupaj mi ni popol¬
noma jasno.

Lotil sem se tudi brodarskega in raketnega
modelarstva. Rakete so mi bolj uspevale

TIM 6 • 77/78 241

TIM 6 • 77/78 2 42

kot ladje. Narisal sem tudi nekaj načrtov
raket. Večina po njih izdelanih raket je od¬
lično letela.

Pa spet k radioamaterstvu. Zelo si želim, da
bi v Timu objavili načrt univerzalnega .me¬
rilca (Q, A, V). Če se le da, naj bi načrt
izdelal tov. Ropret. S tem ne bi ustregli sa¬
mo meni, marveč poleg nekaterih mojih
prijateljev, tudi mnogim bralcem Tima!

Mladen Vidaček iz Slovenskih Konjic je eden
od tistih (neredkih) bralcev, ki vztrajno za¬
menjujejo naziv in dejavnost naše založbe
z nazivom in dejavnostjo trgovine Mladi teh¬
nik. Trdi namreč, da je prebral, da prodaja¬
mo motorčke in elise in še goriva bi rad
nabavil liter ali dva. Gotovo je prezrl na¬
slov rubrike, kjer je to verjetno prebral  —
to je bila kar gotovo ponudba v malih ogla¬
sih in če je temu tako, mu svetujem, da
pogleda še enkrat kdo je in od kod, ki zgo¬
raj našteto ponuja. Isto velja seveda tudi za
ostale, ki imajo podobne težave.

Matjaž Osojnik iz Ljubljane pravi takole:
Revijo sem začel prebirati šele letos in mi
je zelo všeč, rad bi le, da bi bilo več lahko
sestavljivih letal, ker sem začetnik. Sedaj
pa k tistemu, zaradi česar sem ti' pisal. To
je gradnja hribov in podobnih stvari (npr.
tunelov, mostov) na maketi male železnice.
Zelo vesel bi bil, če bi mi poslal tistih ne¬
kaj številk Tima, v katerih je to napisano.
Če to ni mogoče, pa vsaj, da bi dobil v Ti¬
movi pošti kratko razlago o tem.

Načrti za lažja letala bodo prišli na vrsto
še v letošnjem letniku, lanske Številke Tima
pa smo mu poslali po pošti.

Podobno prošnjo ima tudi Aleš Grmič iz
Velenja, ki bi rad številko, v kateri je bil ob¬
javljen način gradnje hišic za maketo. Se
bo zgodilo. Najprej pa pravi takole:

Najraje imam preproste načrte Pavleta Am¬
broža in Draga Mehore. Želim si, da bi v
reviji objavili načrt kakšnega avtomobila.

Po naključju objavljamo enega prav v tej
številki.

Najprej vas lepo pozdravljam. Sem Igor
Močnik iz Nove Gorice in reden naročnik
Tima. Tim se mi zdi letos boljši kot prejšnja
leta. Pogrešam pa načrte NF naprav (oddaj¬
nikov, ojačevalcev itd.). Tudi s Timovo fanta¬
stiko, biološkim kotičkom nisem zadovoljen,
kajti ta revija je po moje za modelarje in
radioamaterje. To se lahko razbere že iz

naslova: Tehnika In Modelarstvo. Letos pa
so števiike Tima bolj pestre, ker imajo ka-
.alo, načrte ojačevalcev, sprejemnikov itd .:.
in imajo tudi lepše zadnje strani. Mislim,
da bi lahko namenili nekaj prostora tudi le¬
talskim ali radijskim tekmovanjem.

Igor nam je poslal tudi načrt za preprost
light-show, ki ga je sam izdelal. Načrt bo
moral najprej pregledati naš sodelavec za
radioamaterstvo, in če bo primeren, bo pri¬
šel na strani Tima. Seveda bo treba malo
potrpeti.

Marko Sajovic iz Ljubljane nam je poslal
tale vprašalnik:

Pišem vam prvič, čeprav sem na Tim na¬
ročen že tretje leto. O Timu nimam pripomb.
Naj ostane tak, kakršen je.

Sedaj pa k stvari. Sem radioamater in s
prijateljem želiva izdelati primopredajnik, ki
je bil objavljen v Timu 75/76, v številki 9/10,
toda ne veva, kakšna transistorja lahko upo¬
rabiva. Prvi ima dve funkciji: deluje kot
oscilator, kadar oddajamo, in kot avdio s su-
perreakcijo, kadar ga uporabljamo kot spre¬
jemnik. Tudi drugi transistor ima dve funk¬
ciji: deluje kot modulator, kadar oddajamo,
in kot nizkofrekvenčni ojačevalnik, kadar
sprejemamo. Pri istem primopredajniku tudi
ni podan opis dušilke, ki ima 1—2 mHz, za¬
nima me tudi kakšen je obračalni transfor¬
mator.

Prepričan sem, da nam bo uspelo vse na¬
štete probleme razčistiti, žal pa se je za¬
deva zaradi zimskih počitnic nekoliko za¬
vlekla, zato odgovora ne moremo natisniti
v tej in bo prišel na vrsto v prihodnji šte¬
vilki.

Prostora mi že zmanjkuje, vendar nikakor
ne , smem mimo pisma, ki nam ga je poslal
vneti raketar Robi Veternik iz Lokovice pri
Šoštanju. Njegovo kar tri strani dolgo pismo,
vsebuje vse polno vprašanj, ki se vsa brez
izjeme nanašajo na raketarske križe in te¬
žave, zato sem pismo poslal našemu sode¬
lavcu za to področje in upam, da bo Robi
z njegovo pomočjo kmalu razrešil svoje ra¬
ketne gordijske vozle.

Na koncu vam še enkrat zagotavljam, da
boste vsi, ki niste prišli na vrsto v tejle
rubriki prejeli ustrezne odgovore po pošti.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas
vabim, da se nam še oglasite. Nasvidenje!

Urednik

prvi koraki

Amand Papotnik

FIZIKALNO

UČILO

(Izdelava univerzalne montažne plošče in
elektro elementov)

'Odločil sem se, da vam posredujem pre¬
prosto, pa vsestransko uporabno učilo, ki
bo šele ob vaši domiselnosti in znanju prav
zaživelo. Tako bo pripomoček zrcalo vaših
sposobnosti, saj je pri praktičnem preizku¬
šanju izpričalo svojo vsestransko uporab¬
nost.

Povedati moram, da je ta konstrukcija na¬
stala s sodelovanjem prof. Jakhla, učitelja
fizike na Pedagoški akademiji v Mariboru.
Na katedri za tehnični pouk in katedri za
fiziko se zavedamo dejstva, kako nujna so
didaktična sredstva, pomagala, učila in zbir¬
ke za skupinsko delo pri pouku nove fizike
in pri tehničnem pouku (tudi na nižji stop¬
nji).

Možnosti za takšne izdelave so ogromne in
s tem je dana tudi ena izmed možnosti za
dosego lastnosti konstruktorstva, novator-
stva in izumiteljstva pri učencih.

Sedaj pa k izdelavi:

Univerzalno montažno ploščo velikosti
350 X 300 mm prikazuje slika 1. Izdelate jo
lahko iz 5 mm vezane plošče, lesonita, per-
speksa, pertinaksa, tekstolita itd. Plošča je
izdelana tako, da navrtamo luknje 0 6 v raz¬
dalji 20 mm.

(Fotografija pa vam prikazuje montažo ve¬
zave žarnic — zaporedna vezava.)

Noge lahko izdelamo iz istega materiala kot
montažno ploščo, ki jo lahko postavimo v
horizontalni ali vertikalni položaj.

Montaža vezave žarnic

Ostane nam še izvedba — montaža elemen¬
tov (npr. žarnic oz. grl za baterijske žarnice,
uporov, diod itd.). Te elemente montiramo
na ploščice iz prozornega ali barvastega per-
speksa, debeline 4—5 mm in velikosti 25 X
X 70 mm (glej sliko 2 in 2b).

Elemente montiramo na ploščico s pomočjo
sornika in matic M6, kot prikazujeta sliki 3
in 4. Sornik izdelate iz varilne žice 0 6
(ali iz vijaka M6), tako da na varilno žico
vrežete navoj M6 v dolžini 30 mm, konico pa
ošilite. Grla montirate tako, da. od kontak¬
tov grla napeljete dve žici do sornikov in jih
fiksirate z dvema maticama (glej sliko 3).
Izdelate lahko precej teh elementov, ki jih
lahko potem koristno uporabljate pri izvedbi
vaj iz elektrotehnike. S tem je izdelava kon¬
čana, sedaj pa nas čakajo vaje. Elemente
lahko vtikamo kjerkoli na montažni plošči,
povezave med členi pa izvajamo s podaljški
in krokodil sponkami (glej fotografijo).

Vidite, s to izdelavo odpade vsaka improvi¬
zirana vezava žarnic brez grl in samih upo¬
rov brez nastavkov.

Seveda pa so možne še druge univerzalne
montažne plošče (npr. izvedba nog s cevmi,
izdelava sedeža za univerzalni instrument
itd.).

Posredujem vam tudi nekaj primerov — vaj.

TIM 6 • 77/78 2 43

TIM 6  • 77/78 2  44

SLIKA 1

SLIKA 2

SLIKA 3

SLIKA 4

VAJE.

Zveži upore zaporedno in izmeri upornost.

Zveži upore vzporedno in izmeri upornost.
Upornosti primerjaj.


Zveži žarnice po shemah in primerjaj njihovo svetlobo

Zveži po shemi:najprej velik, nato majhen upor.
Primerjaj svetlobo žarnic.

Zveži upore po shemah in jih izmeri. Upornost
izračunaj in primerjaj rezultate.

Zveži upore po shemi:najprej velik,nato majhen.
Primerjaj svetlobo žarnic.

Pavle Ambrož

PRIPRAVA ZA
OBLIKOVANJE
GUMIJASTIH KOLESC

Pripravo ni težko izdelati. Potrebujete le dva
kosa trdega lesa, kos panel plošče, dva le¬
sna vijaka in kovinski kotnik, ki si ga prav
tako lahko izdelate brez veliko truda.

Lotimo se najprej izdelave lesenega koluta,
ki naj ima obliko keramičnega brusnega ko¬
luta z ustrezno luknjo v sredini. Na
zunanjo stran lesenega koluta prilepite bru¬
sni papir za les. Po možnosti naj bo to
strojni papir, ker je trajnejši. Tako priprav¬
ljeni brusni kolut montiramo na trn brusil¬
nega stroja.

Po skici izdelano pripravo pritrdite na ka¬
kršenkoli način vzporedno z brusnim kolu¬
tom in tik ob njem. Posamezne dimenzije
te priprave niso dane, ker so odvisne od
velikosti brusilnega stroja, zato pa si jih
mora vsakdo prikrojiti svojim pogojem. Po¬
membna je tudi višina celotne naprave, če
bi pripravo montirali tako, da bi obdelova-
nec (gumijasto kolesce) prišlo v višino trna
brusilnega stroja, bi vam obdelovanca ne
vrtelo. Če bi pripravo montirali tako, da bi
bil obdelovanec točno pod trnom brusilnega
stroja, bi vam obdelovanec zaradi trenja sa¬
mo vrtelo, ne pa tudi brusilo. Zato pripravo
montiramo tako, da pride obdelovanec ne¬
kako v sredino obeh primerov. Le v tem
primeru se bo obdelovanec sam počasi vrtel
in ga bo tudi natančno obrusilo na mero, ki si
jo želite. Premer kolesc regulirate s primi-
kanjem deščice a) proti brusnem kolutu. Da
pa bodo vsa kolesca enaka, omejimo gibanje
deščice a) proti brusnemu kolutu s kovin¬
skim kotnikom c). Ta ima na vodoravnem
delu podolgovato luknjico, ki omogoča re¬
gulacijo kotnika. Kotnik je fiksiran na podla¬
go z lesnim vijakom. Lahko pa namesto
kotnika uporabite kar žebelj in ga zabijete
na primerno mesto.

Sedaj pa še beseda o puši in njeni montaži
v gumo. Za pušo bomo uporabili večje čev¬
ljarske kovice. Rabite oba dela. Sestavnemu
delu 1) odpilite vrh. Sestavni del 2) pa po¬
ložite skonca bukovega polena tako, da je
izbočeni del kovice spodaj, cevasta luknjica
pa zgoraj. Poiščite še kratek kos varilne žice
s premerom 4 mm. Na obeh koncih to žico
gladko odpilite. Rabila vam bo kot prebijač.

TIM 6 • 77/78 2 46

Prebijač vtaknite v cevasto luknjico kovice
2) in s kladivom udarite po drugem koncu
prebijača. Prebijač bo izbil iz kovice na sre¬
dini lepo luknjico. Glej skico 3! Kovica je
tako pripravljena za montažo v gumo. V kos
gume debele do 8 mm [uporabna je tudi
radirka, vendar ni najboljši material) zvrtaj¬
te v sredini luknjico premera 4 mm. Skozi
njo pretaknite sestavni del kovice 1), z dru¬
ge strani pa nasadite sestavni del 2). Sti¬
snite oba dela tako močno, da pogleda 1)
skoz) luknjico 2). Potrebujete še točkalo. Z
njim razširite sedaj cevko na odpiljenem
koncu. Kovica se ne da več razstaviti. Glej

skico 4! S kladivom še rahlo potolčemo za¬
pognjen rob. Rob lahko pri tej operaciji tudi
razpoka, kar pa ni pomembno. Kvadratni
gumi porežemo še vse štiri vogale, da dobi¬
mo obliko osmerokotnika. Glej skico 5! Ob-
delovanec je sedaj pripravljen za nadaljnjo
obdelavo. Nataknemo ga na os naše priprave
in vključimo brusilni stroj. Postopek bruše¬
nja pa je že opisan. Pripomnil bi še to, da
naj bo primikanje obdelovanca k brusilnemu
kolutu počasno, sicer se zaradi prevelike
obrušene ploskve obdelovanec ne bo vrtel.
V primeru prevelike hitrosti obdelovanca pa
ga lahko nekoliko zadržujete s prstom.


modelarstvo

Marjan Zidarič

RAKETNO
MODELARSTVO
V SLOVENIJI
LETA 1977

/

Raketno modelarstvo je v zadnjem času v
Sloveniji vse bolj množično in dosega v
primerjavi s sosednjimi republikami enako,
če že ne boljšo raven. To pa zaradi tega,
ker se slovenski klubi (ARK VEGA Sevnica,
ARK V. M, Komarov Ljubljana, ARD Kranj,
ARK Saturn Kranj, ARK Jurij Gagarin Dolenji
Logatec, MD Kočevje, ARK Šmartno ob Paki
in VP Ljubljana-Polje) načrtno razvijajo v
pozitivno smer, o čemer pričajo lanskoletni
rezultati in uspehi. V tem obdobju sta bila
glavna nosilca naših dejavnosti v Sloveniji
dva kluba: ARK VEGA Sevnica in ARK V. M.
Komarov Ljubljana.

Zvrstile so se naslednje akcije:

ARK VEGA je marca organiziral prvi simpo¬
zij o raketnem modelarstvu v Sloveniji. Sim¬
pozija so se udeležili mnogi strokovnjaki iz
vse Jugoslavije. Predstavljene so bile zani¬
mive teme o raketoplanih, modelih in raz¬
voju raketnega modelarstva pri nas. Vseka¬
kor smo dosegli smisel simpozija, ker smo
javnosti prikazali dejavnost in uspeli izme¬
njati dosežke na tem področju. Eden od
pokroviteljev prireditve je bila tudi revija
TIM in v bodoče bodo v njej objavljeni načrti
s simpozija.

V mesecu aprilu se je ARK VEGA udeležil
medrepubliškega prvenstva v Splitu, kjer
smo v jugoslovanski konkurenci dosegli pri
padalih do 5 Ns drugo mesto. To je bilo
gostovanje kluba v sosednji republiki.

V začetku maja meseca je modelarski klub
Kočevje organiziral klubsko tekmovanje za
njihove člane. Tekmovanje je bilo vaja in
izbor za udeležbo na republiškem tekmo¬
vanju.

24. maja je ARK Komarov organiziral odprto
slovensko prvenstvo na Ljubljanskem Polju.
To je najmnožičnejše tekmovanje pri nas,
saj se ga udeležujejo klubi, posamezniki,
osnovne šole itd. Na njem so bili doseženi
lepi uspehi.

Slika 1, Delo članov ARK VEGA iz Sevnice

Slika 2. Razstava ARD .Kranj

TIM 6 • 77/78 2  47

TIM 6  • 77/78 2  48

Od 1. do 3. avgusta 77 je ARK VEGA Sev¬
nica organiziral četrto republiško prvenstvo
v Novem mestu. Tekmovanja so se udele¬
žili vsi slovenski klubi. Bilo je najštevilnej¬
še republiško tekmovanje doslej. Ob pomo¬
či ZOTK Novo mesto je bilo tudi zelo dobro
organizirano, saj je imel vsak tekmovalec
hrano, prenočišče, prevoz in dober poligon.
Podelitev pa je bila na delovni akciji Kož-
bana. Na tekmovanju so bili doseženi lepi
rezultati v kategorijah padala do 5 Ns, rake¬
toplani od 10,1—40 Ns, makete do 80 Ns in
strimer 5 Ns.

28. avgusta je petčlanska odprava ARK VE¬
GA z vrha Triglava v slabih vremenskih
pogojih izstrelila tri poštne rakete. Eno v
počastitev letošnjih partijskih jubilejev, dru¬
go preminulemu Miroslavu Jambrišku in tret¬
jo preminuli letalki Klančnik-Belinovi. Akcija
je povsem uspela, rakete so našli, za kar
smo prejeli številne čestitke.

Od 2. do 3. septembra se je ARK VEGA
udeležil državnega prvenstva v Štipu.

V začetku oktobra je ARK Komarov organi¬
ziral na Ljubljanskem barju prvo zvezno tek¬
movanje pri nas. Udeležili so se ga klubi
iz treh republik. Najuspešnejši so bili slo¬
venski klubi, med njimi je bila pri padalih
prva ekipa VP Ljubljana-Polje.

Slika 3. Priprave na izstrelitev (ARD Kranj)

Pri raketoplanih je bila najboljša ekipa iz
ARK Split, pri maketah in strimerju pa ARK
Komarov.

Slika 4. Ena od številnih ekshibicij [ARK VEGA)

Slika S. Ekipa VP Ljubljana-Polje s svojimi iz¬
delki in pokali

29. oktobra se je slovenska reprezentanca
udeležila odprtega tekmovanja češkoslova¬
ške v Budmericah. Na tekmovanju so bile
tri tekmovalne discipline. Odlično smo se
odrezali, saj je Jože Čuden iz ARK Koma-
rov osvojil pri padalih 2,5 Ns prvo mesto
in pri strimerju 2,5 Ns drugo mesto, Marjan
Zidarič pa pri padalih do 2,5 Ns drugo
mesto. Osvojili smo prehodni pokal in do¬
kazali, da smo Slovenci že na zelo vi¬
soki strokovni ravni, saj Čehi slovijo kot
eni najboljših modelarjev na svetu in imajo
v primerjavi z nami za to dosti boljše po¬
goje.

19. decembra je bilo organizirano klubsko
tekmovanje kluba VEGA za člane kluba v
kategorijah raketoplani do 10 Ns in strimer
do 5 Ns. Tekmovalo je 21 juniorjev in 14 se¬
niorjev.

Slika 7. Izstrelitev poštne rakete ARK VEGA z
vrha Triglava

V Sloveniji poleg revije TIM popularizirata
raketno dejavnost še dve slovenski glasili.
To sta »Kozmoplov« kluba Komarov in »Ko¬
met« kluba VEGA Sevnica.

Poleg tega se je v Sloveniji'zvrstilo mnogo
tečajev s področja modelarstva, bile so
opravljene številne ekshibicije ob družbeno¬
političnih manifestacijah, ARK VEGA je
imela predavanja in prikaze na delovnih
akcijah Kozjansko in Kožbana, predvajani so
bili filmi, največ časa pa je bilo posvečeno
našim mladim tovarišem, ki so jamstvo za
nadaljnji razvoj klubov.

Menim, da je bilo v komisiji za raketno
modelarstvo pri ZOTK Sloveniji opravljeno
veliko delo, ki je uspelo prav zaradi entu-
ziazma članov in prizadevanja posameznih
klubov v Sloveniji.

KOLEDAR RAKETARSKIH PRIREDITEV

V LETU 1978

5. koordinacijski sestanek raketnih modelar¬
jev Slovenije

Dolenji Logatec, 19. 12. 1977
FEBRUAR 1978

1. Izpit za sodnike raketnega modelarstva
Ljubljana, 12. februar 1978.

APRIL 1978

1. Dokumentarni film — Orbitalna znanstve¬
na postaja Saljut

predvaja ARK V. M. Komarov Ljubljana
10. april 1978 — kino Komuna.

2. od 29. aprila do 2. maja, Kočevje
Samostojna razstava modelarstva
prireja Modelarski klub Kočevje

MAREC 1978

1. Predvajanje filma: Prvi koraki človeka na
mesecu

prireja Astronavtično raketno društvo
Kranj

MAJ 1978

1. Odprto slovensko prvenstvo raketnih mo¬
delarjev

rakete s padalom od 2,51—5,00 Ns total¬
nega impulsa

strimer od 2,51—5,00 Ns totalnega im¬
pulsa

prireja ARK V. M. Komarov Ljubljana
25. maj 1978, letališče Ljubljana-Polje

TIM 6  • 77/78 249

TIM 6 • 77/78 2  50

JULIJ 1978

1. 5. republiško tekmovanje raketnih mode¬
larjev Slovenije

1., 2. julij 1978 v Kočevju
organizira Modelarski klub Kočevje
tekmovalne discipline:

padala od 2,51—5 Ns totalnega impulsa
brez omejitev

strimerod 2,51—5 Ns totalnega impulsa
brez omejitev

raketoplani od 10,1—40 Ns totalnega im¬
pulsa

makete do 80,00 Ns totalnega impulsa
AVGUST 1978

1. 4. tradicionalno odprto prvenstvo Strimer
organizator. ARK VEGA Sevnica

26. 8. 1978, Sevnica

rakete s strimer trakom od 2,51—5 Ns
totalnega impulsa

2. ODPRTO POZIVNO MEDNARODNO TEK¬
MOVANJE RAKETNIH MODELARJEV

27., 28. 8. 1978, Sevnica

organizator Astronavtično raketni klub

VEGA Sevnica

kategorije:

rakete s padalom od 2,51—5 Ns totalnega
impulsa

rakete s strimer trakom od 2,51—5 Ns
totalnega impulsa

raketoplani od 10,1—40,00 Ns totalnega
impulsa

makete do 80,00 Ns totalnega impulsa
SEPTEMBER 1978

1. Odprto slovensko tekmovanje v raketo¬
planih

organizator ARD Kranj
Kranj, 17. september 1978
kategorija: raketoplani od 2,51—5 Ns to¬
talnega impulsa

2. Tekmovanje tipa Strimer

prireja ARK Jurij Gagarin, Dolenji Logatec
Dolenji Logatec, 9. september 1978
kategorija: rakete s strimer trakom od
5,00—10 Ns totalnega impulsa
NOVEMBER 1978
1. 11., 12. november 1978

2. slovenski simpozij Astronavtika in ra¬
ketno modelarstvo in razstava raketnega
modelarstva v Seynici
organizator: Astronavtično raketni klub
VEGA Sevnica
Sevnica, 947 m LISCA
DECEMBER 1978 '

1. 6. koordinacijski sestanek raketnih klubov
Slovenije bo 23. decembra v Kočevju.

Viljem Osterman

FIAT 124

Model, ki je pred vami, je namenjen pred¬
vsem začetnikom, v veselje pa bo tudi dru¬
gim, ki se bodo lotili izdelave.

Najprej prerišemo vse dele (narisani so v
merilu 1 : 1) na 3 mm debelo vezano ploščo,
nato pa vsak kos skrbno in natančno izreže¬
mo. Ko je to opravljeno, se lotimo lepljenja.
Delov, ki so označeni s črkami A, B, C in D
na kosih 1, 3 in 4, ne izrežemo! Na del A
prilepilo kos 13, na del B kos številka 12, na
del C kos 14 in na del D kos s številko 10
(robnik sedeža). Sedež nato prelepimo s
paus papirjem, na odprtine oken pa tanek
polivinil. Ko je model dobro zlepljen in se
lepilo posuši, ga zgladimo s smirkovim pa¬
pirjem. Nazadnje gotov model še lepo po¬
barvamo.

KOSOVNICA

TIM 6  • 77/78 251

TIM 6 • 77/78 2  52

Uroš Zaplotnik

MODEL
HITREGA
ČOLNA RU

celofanom. Škarnik (10) rabi za odpiranje
(dvigovanje) kabine zaradi zamenjave ba¬
terij. Mizica za motorček (11) je narejena iz
1 mm debele aluminijeve pločevine. Najpri¬
mernejši je motorček z močjo do 4,5 W. Del
12 je prav tako narejen iz Alu pločevine, z
njim pritrdite kabino na trup. Model je tako
gotov, preostane vam še, da ga prelakirate
in to temeljito, da se med vožnjo ne bo
napil vode. Barvate lahko s prozornim la¬
kom, ali pa spustite z vajeti svojo domišljijo
in ga pobarvate pisano.

Izdelave modela se lahko lotite brez strahu,
saj ni pretirano zahtevna. Iz vezane plošče
3 mm izrežete rebra in jih vpnete na šablon¬
sko desko. Dimenzije letvic, ki jih povezu¬
jejo, so 2 X5 in 2 X 7mm. Letvice manjše
dimenzije rabite za spodnji del čolna ob bo¬
kih, močnejša letvica pa rabi za gredelj. Ko
so rebra in letvice zlepljene, se lotite izde¬
lave nosu (6). Les izberite sami, vendar
mora biti lahak in enostaven za obdelavo.
Jaz sem ga napravil iz sambe. Ko je gotov,
ga prekrijte z gibkim furnirjem. Zdaj mo¬
rate izdelati le še kabino. Rebra zanjo (7,
8, 9) prav tako izrežete iz 3 mm debele ve¬
zane plošče. Utor pri rebrih 2 in 8 je po¬
treben zaradi vstavitve baterij. Tudi rebra
kabine povežete med seboj z letvicami di¬
menzije 2x7 mm, prekrijete s furnirjem in

KOSOVNICA

? t ap ' Predmet

Material

Kosov

Preden boste svoj model preizkusili, še tole:
vstavite manjše (1,5 W) baterije, da ne bo¬
ste preveč obtežili plovila.

TIM 6 o 77/78 2  53

TIM 6  • 77/78 2  54

TIM 6  • 77/78 2  55

co

m

CM

co

N

I«

•

(O

Raketa Jumbo je težka vodljiva raketa zrak
—zemlja ali zrak—morje. Raketa je dol¬
ga 5 m, težka je 1 tono in nosi 300 kg razst¬
reliva.

Z njimi so oborožena vojaška lovska letala
»Panavia-200«. Izdelava makete je zelo pre¬
prosta. Za izstrelitev uporabite motor
B 6-4. Stabilizatorji so iz 3 mm balse in jih
profilno zbrusimo. Trup izdelamo iz dveh va¬
ljev in jih spojimo s pomočjo dveh obročkov
in konusa. Konico izdelamo iz balse, sti¬
ropora ali lipe. Če uporabimo lipo, jo mo¬
ramo izvotliti. Za mehko pristajanje pa
uporabimo trimer trak 90 cm X 20 cm ali

padalo premera 50 cm. Prilepimo še vodila
in raketo pobarvamo. Konica je črna, ostala
raketa pa je siva. Želim vam uspešno izstre¬
litev.

V seriji člankov si bomo ogledali nov šport,
ki osvaja morja in jezera po celem svetu
— vvindsurfing ali po naše jadranje na de¬
ski. Začeli bomo s kratko zgodovino, si
ogledali rekvizit, možnost nakupa, za bolj
spretne pa tudi način izdelave. Na koncu
bomo opisali še tehniko vožnje in nekaj
splošnih navodil o vremenu, prometnih pra¬
vilih in podobnem.

Ta šport je še zelo mlad, saj je prvi vvind¬
surfing nastal leta 1969, torej pred slabimi
devetimi leti. Nastal je v Ameriki, razvil pa
se je iz deske, ki jo uporabljajo za surfing
ali jahanje po valovih. Pravijo, da se je
izumitelj, ime mu je Hoyle Schvveitzer, na¬
veličal veslati proti valovom. Pri surfingu
mora športnik najprej odveslati z rokami
na morje, nakar prijaha nazaj na valu. Zato
si je omislil jadro in nastal je vvindsurfing.
Bliskovito se je razširil po celem svetu. Sa¬
mo v Zahodni Nemčiji jih je, na primer, prek
50 000! Pri nas so se prvi pojavili pred ne¬
kako štirimi leti, lani jih je bilo nekaj sto,
letos pa pričakujemo pravi razcvet.

Predlanskim se je nekaj prvih navdušencev
povezalo z letalci z zmajem in ustanovili so
prvi, in za sedaj edini, klub za vvindsurfing —
ljubljanski Delta klub. Kasneje so se nam
pridružili še akrobatski smučarji ali hot dog-
erji. Trenutno ima klub prek 200 članov,
več kot 120 jih je v sekciji za vvindsurfing.
Naš namen je predstaviti ta šport čim širši
množici ljudi, kot čudovit način poletne re-

Matjaž Zupan

VVINDSURFING
— JADRANJE
NA DESKI

TIM 6 • 77/78 2 58

1. vrh jambora iz lesa

2. žep za jambor

3. jambor

4. in 5. prijemke za napenjalne vrvi

6. vozel, s katerim povežemo lok in jambor

7. napenjalni vozel

8. elastika

9. trak, s katerim povežemo gredelj in jam¬
bor

10. prednji rob jadra

11. zadnji rob jadra

12. spodnji rob jadra

13. lok

14. letvice

15. dvižna vrv

16. deska

17. gredelj

18. smernik

19. zglob, pod njim pa peta

20. jadro

21., 22. in 23. vrvi za napenjanje jadra

kreacije. Lepo se dopolnjuje s smučanjem,
saj je eno poletni in drugo zimski šport.
Povem naj še to, da nas je precej pri Delti
aktivnih smučarjev, vaditeljev ali učiteljev,
pa sta nam oba športa enako všeč.

I. REKVIZIT

Najprej si moramo ogledati, kaj to sploh je,
oziroma kako izgleda. Na sliki so narisani
prav vsi deli deske za jadranje. Poglejmo si
jih najprej po številkah.

Sedaj pa si važnejše dele poglejmo še po-
bliže.

Deska  je dolga od 3,60 do 3,70 metra, pri
posebnih modelih za večje hitrosti pa prek
4,50 metra, široka je 65 do 70 centimetrov,
pri posebnih izvedbah le 50 centimetrov in
visoka 14 do 17 centimetrov. Narejena je
iz polietilena ali iz poliestrske smole, ki je
ojačana s steklenimi vlakni. Polnjena je s
poliuretansko peno. Prostornino ima 200 do
300 litrov. Kljub temu pa so deske zelo lah¬
ke. Različni proizvajalci ponujajo deske tež¬
ke od 11 do 25 kilopondov. Deska je nepo¬
topljiva in kot taka tudi idealno reševalno
sredstvo. Plastika je odporna proti soncu,
slani vodi in temperaturnim spremembam,
zato z vzdrževanjem nimamo problemov. Le
deske, narejene iz polietilena, so nekoliko
občutljive na vročino, zato jih ne puščamo
na vročem soncu, če z desko ne bomo bu¬
tali ob obalo ali ob skale, bo zdržala zelo
dolgo. Brez jadra in gredlja pa je tudi pri¬
jetna igrača za otroke.

Gredelj  preprečuje stransko drsenje deske,
torej zagotavlja vožnjo naravnost. Narejen
je iz plastike ali iz posebne vodoodporne
vezane plošče. V plitvi vodi ga moramo
pravočasno izvleči, da ga ne poškodujemo.

Smernik  preprečuje vrtenje deske. Narejen
je iz gume, plastike ali kovine. Na desko je
privit z vijaki.

Zglob  omogoča nagibanje jambora v polju¬
bno smer in pod poljubnim kotom. To omo¬
goča krmiljenje, ne da bi rabili krmilo. Na¬
rejen je na več načinov, nekateri modeli
imajo kardanski zglob, drugi gumijastega, pa
še več drugih je.

Jambor  je dolg do 4,55 metra, narejen iz
aluminija ali s steklenimi vlakni ojačanega
poliestra. Na spodnjem koncu je zglob, pod

njim pa peta. To je lesen ali plastičen del,
ki ga vtaknemo v posebno odprtino v desko.
Lok  je dolg približno 2,90 metra in na naj¬
širšem delu širok 45 do 50 centimetrov. Na¬
rejen je iz aluminijaste cevi, iz lesa ali iz
poliestra. Spredaj in zadaj vežeta obe polo¬
vici posebni spojki. Spredaj ga navežemo
na jambor, zadaj pa nanj napnemo jadro.
Spredaj pride nanj tudi debelejša vrv z več
vozli, ki rabi za dvigovanje jadra iz vode.
Jadro  je trikotnik s površino do 6 kvadratnih
metrov. Spredaj je žep, to je posebna cev,
v katero vtaknemo jambor. V žepu je odpr¬
tina, skozi katero navežemo lok na jambor.
Večja jadra imajo zadaj in spodaj posebne
žepke za ietvice. Te letvice napenjajo jadro
v pravilno obliko. Na vogalih so luknje, ki
služijo za napenjanje jadra. V jadru mora
biti tudi okno iz prozorne plastike. Skozi
okno gledamo na drugo stran, tako da opazi¬
mo morebitne ovire v vodi. Jadro naredimo
iz plastične tkanine dakron. Preden ga spra¬
vimo, ga vedno posušimo. Najlepše je sprav¬
ljen tako, če ga navijemo na jambor. Tako
se najmanj zmečka.

II. NAKUP

To je bil opis posameznih delov. Poglejmo,
kje dobimo to napravo. V Jugoslaviji je
edini proizvajalec teh desk tovarna IMGRAD
iz Ljutomera. Izdelujejo več tipov, cene pa
so od 7000 do 9500 novih dinarjev, če vas
zanima nakup že gotove deske, se po te¬
lefonu oglasite v tovarno. Telefonska šte¬
vilka je (069) 81-086 ali 81-088.

V tujini je proizvajalcev mnogo, naj našte¬
jem le najbolj znane. Originalni vvindsurfing,
kot ga je patentiral izumitelj, izdeluje nizo¬
zemska tovarna Te Cate in le-ta nosi ime
VVindsurfer. Uradna prvenstva, svetovna in
evropska, so le v tem razredu ali pa v raz¬
redu VVindglider. Vsi tekmovalci vozijo z
enakimi vvindsurfingi. V svetu pa se vse
bolj ogrevajo za odprta tekmovanja, kjer lah¬
ko sodelujejo tekmovalci z različnimi de¬
skami, ki pa imajo omejene dimenzije. Po¬
leg teh dveh tipov, ki sta najbolj znana, pa
se uveljavljajo še Mistral, Surfsailer, Sail-
board, Sailglider, Speedy, Shark, Vela, ki
ga je uvažal Elan in je stal nekaj prek
11 000 novih dinarjev. Izdelujejo pa še celo
kopico drugih. Vsaka tovarna ima na jadru
svoj zaščitni znak. Imgrad se je odločil za

TIM 6 • 77/78 2 59

TIM 6  • 77/78 2  60

znak delfina. Večina tujih desk stane krepko
prek 10 000 dinarjev.

Poleg običajnega vvindsurfinga pa poznamo
še več izpeljank. Najbolj znan je tandem, ki
ima na okoli 7 metrov dolgi deski dve jadri
za dva jadralca. Naredili so tudi že tridem s
tremi jadri. Jadro pa so namestili tudi na
posebne drsalke za vožnjo po ledu in do¬
segli hitrost 73 kilometrov na uro. Poleg te¬
ga pa so jadro namestili tudi na skateboard,
to je posebna deska s kotalkami.

III. MATERIAL

Ker je že gotova deska draga, si jo lahko
naredimo tudi sami. Če bomo vse dele nare¬
dili sami, nas bo stala okoli 4000 dinarjev

ali pa celo manj. V nadaljevanju si bomo
ogledali, kako sami naredimo desko, gredelj,
lok, jambor, zglob, jadro in smernik.

Potrebovali bomo naslednji material. Stekle¬
no volno, ki je pri nas ne izdelujejo, boste
morali kupiti v tujini, sam sem šel v Trst.
Poliestrsko smolo izdelujejo pri nas. Gredelj
naredimo iz posebne vezane plošče, ki je
odporna proti vodi. Jadro bomo naredili iz
dakrona. Pri Svilanitu so obljubili, da ga
bodo pričeli izdelovati. Ne vem, če ga že
proizvajajo, če ga ne, bo treba tudi ponj v
Trst. V tujino bomo morali tudi po prijemke
za vrvi, s katerimi bomo napenjali jadro.
Jambor in lok naredimo iz aluminijastih
cevi, smernik pa iz aluminijaste plošče. Pla¬
stiko za okno sem dobil v tovarni Induplati
Jarše, vse potrebne vrvi pa v Vrvarni v Lju¬
bljani na Trubarjevi cesti.

V tovarni IMGRAD lahko kupimo tudi posa¬
mezne dele. Deska stane od približno 3000
dinarjev dalje, jadro 1800 dinarjev in po¬
dobno. Sam sem v tovarni kupil le smernik
iz gume, stal je 157 dinarjev.

IV. KALUP ZA IZDELAVO DESKE

Desko naredimo v kalupu. Da se jo delati
tudi brez kalupa, a taka ne bo dobra, pa še
več dela bo z njo. Kalup si lahko za 400
din sposodite v Delta klubu, enega pa ima
tudi Elan. V klubu bomo spomladi organizi¬
rali tudi predavanja o izdelavi deske, morda
jih bomo celo skupinsko izdelovali, o vetro¬
vih, tehniki, prometnih pravilih in še čim
drugem. Če ste navdušeni nad vvindsurfin-
gom in bi se radi vpisali v Delto, pošljite na
moj naslov: Matjaž Zupan, 61000 Ljubljana,
Jamova 36/a, svoj priimek in ime, naslov,
rojstni datum in telefonsko številko. Po po¬
šti boste dobili obvestilo o kraju in času
klubskih sestankov in položnico, s katero
boste poravnali klubsko članarino 100 din na
leto. Še en podatek, klubski člani so stari
od 13 do 59 let.

Če mislite narediti večje število desk, pa
naredite kalup sami. Nekje dobite že nareje¬
no desko, nakar naredite, enako kot kasneje
desko, obe polovici kalupa. To pa se izplača
le, če naredite kasneje več kot deset desk.

Prihodnjič pa se bomo pogovorili o izdelavi
deske.

Prevedel Tine šoško

ZLOŽLJIVA LUPA

Predstavljamo vam več zanimivih naprav, ki
jih lahko sestavimo z zbiralno lečo, ki je
izdelana iz optičnega stekla in oblikovana v
stiskalnici, čeprav so oblike stiskalnice zelo
natančne, ne morejo popolnoma nadomestiti
brušenja in poliranja radija leče. Zato ima
leča periferno napako (astigmatizem) in
manjšo jasnost zornega polja (koma).

Kljub temu pa jo je mogoče vsestransko
uporabiti. Lahko izdelamo lično lupo (pove¬
čava 6—8x), t. i. urarsko lupo za tehnike in
celo lupo, ki jo uporabimo kot okular, pri
periskopskem daljnogledu (povečava 8x).
Izrežemo dela 1 in 2, kot kaže slika, in upo¬
gnemo po črtkanih črtah — delo si olajšamo,
če predhodno potegnemo po črtah s topim
koncem Škarij (glej perspektivni ris).

Lupo v delovni legi predstavlja slika, na ka¬
teri je zgornja ploskev okrova še nezalep-
Ijena. Leča leži med odprtinama v okrovu
(del 1); v tem položaju jo pridržuje vstavlje¬
no držalo (del 2 — rdeči konec držala gleda
ven). Po končanem opazovanju držalo 2
obrnemo in ga porinemo v okrov. Leča pri
tem zdrsne v držalo in rdeči konec varuje
njeno površino pred praskami. Lupa je na
ta način v večji meri zložljiva.

TIM 6  • 77/78 261

TIM 6 • 77/78 2  62

OKULAR DALJNOGLEDA

Izrežemo lik in s topo stranjo Škarij poteg¬
nemo po črtkanih črtah (slika a), da bomo
ploskve laže upognili. Nato začnemo sestav¬
ljati. Vse odprtine morajo biti na isti osi.
Zalepimo šrafirane ploskve (slika b), v pro¬
stor med zaslonki premera 8 mm vstavimo
lečo (glej prerez c) in dokončamo lepljenje.

Jan Lokovšek

VŽIG

MOTORČKOV 2
ŽARILNO SVEČKO

Pri vžiganju modelarskih motorčkov z žarilno
svečko (imenovanih s tujko Glow Plug) ima¬
mo dostikrat težave, ki izvirajo ravno od
pravilnega ravnanja s svečko. Ta problem
postane lahko hudo nevšečen na tekmovanjih,
ko imamo čas za vžig omejen (štiri minute).
Takrat se res hudo maščuje že vsaka malen¬
kost. Modelar mora torej vedno spremljati
stanje motorja in s tem tudi svečke. Vedeti
moramo, ali je motor suh ali zalit, prav ta¬
ko je zelo važno, ali je svečka morda že
pregorela, ali je v kratkem stiku ali pa res
žari tako kot treba. V nadaljevanju bom opi¬
sal več električnih vezij za vzbujanje ža-
rilne svečke modelarskih motorčkov, s po¬
močjo katerih bo možno svečko ne samo
pravilno vzbujati, ampak tudi ugotavljati tre¬
nutno stanje svečke oziroma motorčka.
Žarilne svečke imajo delovno napetost 1,5
ali 2 V. Na voljo pa imamo 2 V svinčene
akumulatorje; 1,5 V suhe baterije; 1,2 V NiCd
akumulatorje itd. Kabli priključka za svečko
so včasih dolgi, pretanki, če imamo še kak

Slika 1. Shema vezja TIM IS-I

* " -CB


slab stik, se dostikrat zgodi, da svečka ne
dobi tiste moči, ki je potrebna za vžig mo¬
torčka, saj samo v malo predolgem kablu
»ostane« 0,5 V. Ker so marsikateri motorčki
na to zelo občutljivi, je jasno, da bo lahko
vžiganje dolgotrajno, če ne celo neuspešno.
Običajna svečka troši 2 do 3 A vendar ne
vedno, če je suha (suh motor), je ta tok
manjši, če je mokra (zalit motor), je tok
večji. Z merjenjem toka svečke torej lahko
sklepamo na stanje motorja, obenem pa tudi
ugotovimo, ali je svečka v kratkem stiku
ali pa pregorela.

žal pa je tok skozi nitko žarilne svečke od¬
visen tudi od stanja baterije, žic, kontaktov.
To pomeni, da moramo NAJPREJ poskrbeti
za pravilno STABILIZIRANO napajanje, šele
NATO pa merimo tok, če želimo ugotavljati
tudi stanje motorčka, ne le svečke.

Seveda ima stabilizacija napajanja svečke
tudi drugo bistveno prednost. Svečka dobi
zahtevano moč VEDNO, tudi takrat, ko so
kabli malo daljši in ko začne baterija sla¬
beti.

Konstruiral sem več vezij za vzbujanje ža¬
rilne svečke. Vsa delujejo na 12 V napaja¬
nje. Za to napetost sem se odločil ne samo
zato, ker je to standardna napetost avtomo¬
bilskih akumulatorjev, temveč sem imel bolj
tehten razlog. Veliko modelarjev že uporab¬
lja električne štarterje, ki delujejo na 12 V.
Tako imajo ti modelarji poleg 2 V akumula¬
torja za vžig še 12 V te ali one vrste.

Prvo vezje, imenujemo ga TIM IS-I, napaja
svečke z 12 V impulzi.  Njegovo shemo pri¬
kazuje slika t.

Svečka troši moč 4 do 6 W. Ker jo zdaj na¬
pajamo z 12 V impulzi, moramo poskrbeti, da
bo svečka res dobila svojih 4 do 6W, saj je
še kako jasno, da bi takoj pregorela, če bi
jo napajali kar z 12 V. Pravilno moč doseže¬
mo s pravilnim razmerjem impulz/pavza.
To razmerje mora biti tudi kontrolirano t.j.
stabilizirano glede na zahtevano moč in ga
moramo popravljati, če začne akumulator
slabeti ali pa so priključni kabli malo dalj¬
ši. Vezje TiM IS-I napaja 1,5 in 2 V svečke,
deluje pa že pri 6,5 V in vse do 13 V. V
celem tem območju dovaja svečki enako
moč, nad 13 V in pod 6 V pa dobi svečka
manjšo  moč, kot je predpisana. Ker vlada
na modelarskih tekmovanjih dostikrat ner¬
voza, sem predvidel tudi zaščito pred na¬
pačnim priključevanje na 12 V akumulator,
in to ne z varovalko, ki je v naglici nimamo

nikoli pri roki, temveč z diodo (D3). Tako je
po napačnem priključevanju vezje potrebno
le pravilno priključiti in deluje!

IZBIRA MATERIALA

Ves material je izdelek domačih proizvajal¬
cev, naprodaj v ljubljanskih trgovinah. Tran-
sistorji so vsi izdelek El iz Niša. T1 in T2
sta univerzalna NPN transistorja npr. BC 107,
BC 237 itd. T3 mora biti malo močnejši,
2N1613, 2N1711, 2N2219 itd. T4 je PNP si¬
licijev transistor npr. BC214, BC 307 itd. T5
in T6 pa sta močnostna transistorja. T5 je
lahko 2N3054 ali 2N3055. T6 je 2N3055,
2N3771, 2N3772, 2N3773 ali kak drug moč¬
nostni transistor, ki prenese kolektorski
toč večji od 12 A.

Upori in kondenzatorji so Iskrini. C1 in C2
naj ne bosta keramična. C3 in C4 sta elek¬
trolitska kondenzatorja. Delovna napetost
C3 je najmanj 3 V, C4 pa 15 V. Pri diodah
moramo paziti, da je D1 germanijeva,  D2
pa silicijeva  dioda.

GRADNJA

Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vez¬
ja. V merilu 1 : 1 jo prikazuje slika 2.

S prostorom nisem skoparil in tako so na
sliki 2 tudi oštevilčene priključne sponke.
Naredimo tabelo vrednosti in povezav ele¬
mentov.

Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja TIM IS-I
v merilu 1 : 1

Slika 3. Ploščica vezja TIM IS-I, pogled z zgornje
strani

TIM 6  • 77/78 2  63

TIM 6  • 77/78 2  64

TABELA

R1 1

R2 3

R3 5

R4 7

R5 9

R6 11

R7 13

R8 15

R9 17

R10 19

C1 21

C2 23

C3 25

C4 /

D1 27

D2 29

03 /

Slika 4. Priključek za žarilno svečko s štirimi

žicami

Tehnični podatki:

Nekateri elementi vezja TIM IS-I so montira¬
ni ločeno t. j. ne na ploščici tiskanega vez¬
ja. To sta transistorja T5 in T6, elektrolitski
kondenzator C4 in dioda D3 ter stikalo S.
Transistorju T6 privoščimo manjše hladilno
rebro. Pogled na ploščico tiskanega vezja
prikazuje slika 3.

Na sliki 3 sem skiciral sliko elementov, obe¬
nem pa sem črtkano narisal tudi bakrene
povezave na spodnji strani ploščice.

PRIKLJUČEVANJE

Najprej moramo narediti povezave s plošči¬
co tako, kot je narisano na shemi (slika 1).
Stikalo je lahko navadno klecno, saj ne prek¬
laplja velikega toka. Ko je sklenjeno, deluje
vezje na 1,5 V, ko je odprto pa za 2 V sveč¬
ke. Nato poskrbimo za priključni kabel sveč¬
ke. Na .shemi (slika 1) sem narisal priklju¬
ček s štirimi žicami. Detajl izgleda priključ¬
ka za žarilno svečko prikazuje slika 4.

S takim priključkom je svečki res zagotov¬
ljena prava moč. Ker teče glavni tok po ži¬
cah b in d, sta lahko, a in c tanki, mehki
PVC žički, ki ju lahko dodamo originalnemu
priključku z dvema žicama.

Če pa vzamemo priključne žice krajše od
pol metra in če imajo presek večji od
1,5 mm 2 , potem dobro služi tudi dvožični
priključek in sta a in b ena, c in d pa druga
žica.

Kot smo rekli prej, je dobro imeti A-meter
za kontroliranje toka. V našem primeru ima
območje 1 A. Ker kaže instrument POPREČ¬
NO VREDNOST toka, bo normalno kazal
0,5 A. Ne pozabimo namreč, da je svečka
napajana z impulzi. Če je svečka prekinje¬
na, toka seveda ni, če pa je v kratkem stiku,
je večji od 1 A. Vendar pa moramo pove¬
dati, da teh 0,5 A ni vedno natanko določe¬
nih. Tok je odvisen od spremembe napajalne
napetosti. Ko napetost upade,  potrebujemo
večji  tok za dosego enake  moči. Merimo
tok,  svečka pa potrebuje moč!

V tej izvedbi torej ne moremo natanko ugo¬
tavljati, ali je motor suh ali zalit, lahko sa¬
mo ugotavljamo stanje svečke. Dobra stran
napajalnika TIM IS-I pa je v izrednem izko¬
ristku, ki je celo večji od 70 %! To pomeni,
da se v vezju troši le 1 do 2 W moči, med¬
tem ko dobi svečka 4 do 6 W. Navadni sta¬
bilizirani napajalnik z 12 na 2 V ima izko¬
ristek manjši od 2 %. V nadaljevanju si bo¬
mo ogledali tudi to verzijo in morda še
kakšno drugo.

daljinsko vodenje

Jan Lokovšek

RC

SPREJEMNIK
TIM X (II)

IZBIRA MATERIALA

INTEGRIRANO VEZJE S 042 P je izdelek to¬
varne Siemens. Kot smo rekli že prej, je naj¬
preprostejša nabava prek oglasa ali radio¬
amaterskega kluba, integrirano vezje 741
izdeluje tudi zagrebški RIZ pod oznako IL
741; naprodaj je tudi pri Mladem tehniku.
MF TRANSFORMATORJI so enaki kot so v
transistorskih radijskih sprejemnikih. Uglasi¬
mo jih lahko na 455 ali 460 KFIz. Želimo, da
so po velikosti čim manjši. Tiskano vezje je
konstruirano za MF transformatorčke z me¬
rami 7x7 mm (tloris). Označujejo se s
črkami A, B in C ter barvami VF jeder, in
sicer rumen, bel in črn.

TRANSISTORJI so izdelek El iz Niša. T1 in T2
sta BF 225 ali BF 254. T3 je BC237 B, BC
109 B.

DIODE D1, D2 in D3 so univerzalne silicije¬
ve diode, npr. BA 209. Zener diodi ZD1 in
ZD2 sta' 3,9 voltni v miniaturni (stekleni)
izvedbi, ker potrebujemo le minimalno moč.
UPORI so Iskrini 1/8 W. Če le-teh ni, vza¬
memo 1/4 W, vendar pa potem malo bolj
stiskamo s prostorom na ploščici tiskanega
vezja.

KONDENZATORJI so razen elektrolitskih vsi
keramični, nizkonapetostni. Elektroliti so
Iskrini v miniaturni izvedbi za pokončno
montažo. Ker je napajalna napetost spre¬
jemnika 4,8 ali 6 V, je povsem dovolj, da je
delovna napetost VSEH kondenzatorjev vsaj
6 V. Lahko je seveda večja, vendar pa to ni
potrebno in na samo delovanje sprejemnika
ne vpliva. C3 in C4 sta »zadovoljna« celo s
3 V delovno napetostjo. Moramo pa vedeti,
da so kondenzatorji z večjo delovno nape¬
tostjo tudi po velikosti večji! ,

GRADNJA

Sprejemnik TIM XI zgradimo na ploščici ti¬
skanega vezja mer 33 X 48 mm. V merilu
1 : 1 jo prikazuje slika 4.

Slika 4. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu
1:1

Kot je že običaj, sem na povečani sliki plo¬
ščice oštevilčil priključne sponke, ker je si¬
cer to na ploščici v merilu 1 : i nemogoče.
Naredimo tabelo povezav in vrednosti posa¬
meznih elementov:

LO

C\J JU

Slika 5. Slika ploščice tiskanega vezja sprejem¬
nika TIM XI z oštevilčenimi sponkami

TIM 6  • 77/78 2  65

TIM 6 • 77/78 2  66

TABELA

Ploščico tiskanega vezja si iahko izdelate
sami po enem od postopkov, ki smo. jih že
večkrat podali. Lahko pa jo tudi naročite
prek naše založbe (po povzetju).

Prva je na vrsti tuljava L1. Na tuljavnik pre¬
mera 4 (5) mm navijemo 12,5 (10,5) ovojev
bakrene lakirane žice premera 0,3 do
0,4 mm. L2 navijemo tako, da so navoji L2
med navoji L1, in sicer na spodnji strani
L1. Spodnji del navitja L1 je namreč vezan
na maso in to je tako imenovan »mrzli« del
navitja, medtem ko gre zgornji t. j. »vroči«
na kondenzator C1. L2 ima 3,5 ovoja enake
žice kakor L1. Sledi montaža vseh treh med-
frekvenčnih transformatorčkov. Na ploščici
so predvideni transformatorčki s tlorisom
7X7 milimetrov. Če so vaši večji, si mo¬
rate poprej prilagoditi ploščico tiskanega
vezja. Prilepimo podnožje kvarc kristala.
Podnožje lahko izdelamo npr. iz 3-polne gra¬
mofonske vtičnice, še preprosteje je upo¬
rabiti kos podnožja za DIL integrirana vezja.
To velja seveda za primer, če nimate origi¬
nalnega podnožja in kvarca ne nameravate
prispajkati direktno na ploščico. Sledi spaj-
kanje integriranih vezij S 042 P in 741. Pri
741 izkoriščamo le nožiče 2, 3, 4, 6 in 7.
Nožiče 1, 5 in 8, ki jih ne potrebujemo, od-
ščipnemo na kratko in za to v ploščici tudi
nismo predvideli priključkov. Nato spajkamo
upore. R6, R7 in R11 so montirani v vodo¬
ravni legi, vsi ostali pa pokončno. Na gole
žičke uporov v pokončni legi nataknemo bu-
žirke, da preprečimo neželene stike. Vsi
kondenzatorji so montirani pokončno. Pri
elektrolitskih kondenzatorjih in pri diodah
še posebej pazimo na polariteto. Na koncu
pritrdimo še priključne žičke in anteno. Za
začetek naj bo tale konček (20 do 30 cm),
sicer pa 70 do 120 cm mehka PVC žica.

UGLAŠEVANJE

Uglaševanje in preizkušanje sprejemnika
TIM XI je popolnoma enako postopku, kot
sem ga opisal v pretekli številki TIMa za
sprejemnik TIM X. Naj na kratko ponovim,

da uglašujemo na najmanjšo vrednost na¬
petosti, izmerjeno na testnem priključku.
Uglašujemo vhodni krog in vse tri medfrek-
venčne transformatorčke. Najnižja vrednost,
ki jo lahko dosežemo, je približno polovica
napajalne napetosti.

PRIREDBA ZA DIGITALNE SISTEME

Če želimo sprejemnik TIM XI uporabiti v
digitalnem sistemu, lahko napravimo nekaj
poenostavitev podobno kot pri sprejemniku
TIM X. Opustimo upor R1, kondenzatorja
C5 in C9 ter zener diodo ZD1. Sponke za
R1, C5 in C9 pustimo odprte, medtem ko
sponki za ZD1 spojimo. Vrednost upora R6
povečamo na 120kOhm. Pač pa moramo do¬
dati upor R10, ki ga prej nismo potrebovali
(v analognem RC sistemu). Vrednost upora
R10 je od-330 kOhm do 1 MOhm.

Tehnični podatki sprejemnika TIM XI

Tip sprejemnika

Vmesna frekvenca

Napetost napajanja

Poraba

Občutljivost

NF izhodna napetost

Mere

heterodinski
460 (455) kHz
4,5 do 6 V
4 do 5 mA
0,8 do 1,5 (iV
2 Vpp, stabilizirana
33 X 48 X 15 mm

radioamaterstvo

Božo Ropret

LINEARNA

INTEGRIRANA

VEZJA

Za vsa tista vezja, ki ne opravljajo digitalnih
logičnih operacij, je ustaljen naziv linearna
ali analogna integrirana vezja. Največje šte¬
vilo današnjih linearnih integriranih vezij je
v skupini splošnih ojačevalnikov, ki se jih
da s pomočjo dodatnih zunanjih elementov
in povratnih vezav uporabiti za najrazličnej¬
še namene (razne vrste ojačevalnikov, osci¬
latorji, modulatorji, mešalniki, multivibrator-
ji, vezja za analogne računalnike ...). Poleg
teh splošnih ojačevalnikov pa so na tržišču
tudi integrirana vezja za ozko omejeno upo¬
rabo v raznih elektronskih sistemih. To so
razna vezja za radijske in televizijske spre¬
jemnike, vezja napetostnih regulatorjev,
elektronska vezja za uporabo v avtomobilu,
digitalno-analogni pretvorniki ter mnoga dru¬
ga vezja za uporabo v določenih elektron¬
skih sistemih.

TIM 6  • 77/78 2  67

TIM 6 • 77/78 2  68

Mi si bomo ogledali le nekaj načrtov z naj¬
bolj razširjenimi in uporabnimi linearnimi
integriranimi vezji, ki jih je tudi sorazmerno
lahko nabaviti. Prvo tako zelo razširjeno vez- N
je je operacijski ojačevalnik 741. Pred temi
številkami stoji še črkovna oznaka, ki je od¬
visna od proizvajalca: uA, LM, NE, MC, ven¬

dar se vezja med seboj ne razlikujejo. Na
sliki 15 je generator sinusne napetosti, iz¬
veden s tem operacijskim ojačevalnikom.
Povratna vezava je v tem primeru izvedena z
VVienovim mostičem, ki ga tvorijo kondenza¬
torji C1 do C3 in potenciometer P1. S prek¬
lopnikom S1 spreminjamo območja, s poten-

Slika 15. Generator sinusne napetosti

C, = 0,22 liF R = 10 h-  100 K f = 20 -j- 200 Hz

C 2  = 22 nF R = 10 100 K f = 0,2 -r 2 kHz

C 3  = 2,2 nF R = 10 -f- 100 K f = 220 kHz

+9 V

-9 V

Slika 16. Hišni interfon

ciometrom P1 pa spreminjamo frekvenco
zvezno. Oscilator deluje v treh območjih v
frekvenčnem obsegu od 20 Hz do 20 kHz,
torej je primeren za poskuse in meritve v
tonskem območju. S potenciometrom P2
spreminjamo amplitudo izhodne napetosti.
Diodi 1N914 in upor 100 k služijo za stabili¬
zacijo amplitude pri spreminjanju frekvence.
Frekvenca nihanja je podana s formulo

2RC'

Vezje moramo napajati z dvojno

napetostjo: plus in minus 9 V. Uporabimo
lahko dve 9-voltni bateriji, ker je poraba
vezja le nekaj mA.

Precej razširjeni so tudi audio ojačevalniki
za manjše moči. Naš načrt na sliki 16 pri¬
kazuje vezje interfona, ki potrebuje za svoje
delovanje minimalno število komponent. Za
ojačevalnik je uporabljeno 3-vatno integrira¬
no vezje LM 380.

Ko je preklopnik S1 v položaju »govori«, de¬
luje notranji zvočnik kot mikrofon, zunanji
pa kot zvočnik. Nivo napetosti iz zvočnika, ki
deluje kot mikrofon, zviša vhodni transfor¬
mator (obratno priključen izhodni transfor¬
mator iz transistorskega sprejemnika). Po¬
tenciometer P1 služi za nastavitev jakosti.

Preklopnik S1 v položaju »poslušaj« zamenja
vlogi obeh zvočnikov, zunaj lahko govorimo,
znotraj pa poslušamo. Ojačanje je že na¬
stavljeno na 50, zato ni potrebna povratna
vezava. Ojačevalnik ima vgrajeno tudi za¬
ščito pred kratkim stikom in pred previsoko
temperaturo, zato ga je skoraj nemogoče
uničiti. Priključne nožiče 3, 4, 5 in 10, 11,
12 moramo prispajkati na hladilno površino.
Na sliki 17 je vezje močnejšega ojačevalni¬
ka, ki lahko služi za ojačanje signala z ra¬
dijskega sprejemnika, gramofona ali magne¬
tofona. Izhodna moč pri 16 V napajanju je
okoli 6,5 W. Za to izhodno moč pa je potrebna
vhodna napetost 65 mV. če pa zmanjšamo
upor Rf na 12 Q, pa se nam vhodna občut¬
ljivost poveča na 15 mV. Tudi ta ojačeval¬
nik moramo pritrditi na hladilno površino.
Instrument na sliki 18 je voltmeter, kate¬
remu namesto kazalca služijo LED diode.
Te se nam prižigajo ena za drugo, ko veča¬
mo vhodno napetost. S potenciometrom R9
nastavimo končni odklon instrumenta, potek
prižiganja diod pa je linearen. Vezje je se¬
stavljeno iz operacijskih ojačevalnikov, ki
so uporabljeni kot komparatorji. če je višja
napetost na sponki označena s plus, potem
LED dioda ne gori, pri višji napetosti na
sponki minus pa dioda gori. Na plus sponke

Slika 17. 6,5 W integrirani ojačevalnik

TIM 6  • 77/78 2  69

TIM 6  • 77/78 2  70

operacijskih ojačevalnikov prek delilnika
napetosti (R1 do R8) pripeljemo napetosti,
pri katerih želimo, da se nam prižgejo dio¬
de. Na negativne sponke pa dovedemo vho¬
dno napetost. Ko le-ta preseže napetost na
pozitivni sponki, se dioda prižge. Izhodni
tok skozi LED diode je omejen že v izhodni

Slika 18. Voltmeter z LED diodami R, do R 8
= 1k0, R 9  = 100 kO, trimer potenciometer

Slika 19. Ommeter

stopnji operacijskega ojačevalnika na pri¬
bližno 18 mA. Če pa želimo manjši izhodni
tok in s tem šibkejšo svetilnost, ga omeji¬
mo z upori zaporedno vezanimi diodam.

Še en instrument je prikazan na sliki 19. Ta
nam s tonom pokaže približno vrednost
upornosti, priključene na sponke R x . Če
na te sponke priključimo upornost med 0 Q
in 30 MQ, slišimo ton, katerega višina je
odvisna od upornosti. Z njim lahko testira¬
mo v prevodni ali zaporni smeri tudi diode,
transistorje, kondenzatorje in LED diode. Za
dodatek zvočnemu izhodu je dodana še LED
dioda, ki služi kot indikator, pri frekvencah
nižjih od 10 Hz pa utripa. Visok ton pove,
da je priključena upornost nizka, ton, ki pa
ima le nekaj impulzov na sekundo, pa indici-
ra upornost nekaj MQ. Uporabljeno integri¬
rano vezje NE555 je univerzalni trimer, ki je
v tem primeru priključen kot multivibrator.
Vezje niha pri kakršnikoli upornosti med
0 O,  in 30 MQ, priključeni na sponke R x . Če
napravimo kratek stik, je frekvenca približno
7000 impulzov na sekundo. Pri 30 MQ pa je
frekvenca približno 1 Hz. Skozi testni spon¬
ki teče zelo majhen tok (nekaj 10 nA), ki ni
nevaren za testirane elemente. Formula za
določitev frekvence je naslednja:

1,44

+  C (R, + 2 (R x  + R 2 ) '

Transformator Tr je

miniaturni izhodni transformator iz transi-
storskega sprejemnika. Prav tako je tudi

Uvh

500p

K

2 N 3054

r

Rs

Uiz

R1

T

R2

J_

Slika 20. Regulator napetosti 7 4 - 37 V (razpored
nožič velja za Dual-Fn-line ohišje)


zvočnik miniaturne izvedbe z upornostjo
8Q.

Veliko skupino integriranih vezij tvorijo na¬
petostni regulatorji, ki jim lahko izhodno
napetost spreminjamo ali pa je ta že na¬
stavljena. Med prvimi je najbolj razširjeno
vezje 723, ki ga izdeluje tudi RIZ z oznako
IL 723. Ta napetostni regulator nam lahko
daje izhodni tok do 150 mA. S pomočjo tran-
sistorja 2N3054 pa lahko dobimo izhodni tok
do 1 A. Za pravilno delovanje regulatorja pa
rabimo le še tri upore in en kondenzator.
En upor rabi za omejitev toka, dva pa za
nastavitev izhodne napetosti. Regulatorju na
sliki 20 lahko spreminjamo napetost od 7
do 37 V, odvisno od vhodne napetosti in
razmerja uporov R1 in R2. Vhodna napetost
mora biti vedno vsaj 3 V višja od izhodne.
Formula za določitev izhodne napetosti je

naslednja: U i2  = 7,15

R1 + R2
R2

Od 2 do 7 V pa lahko spreminjamo napetost
regulatorju na sliki 21. Izhodna napetost je

R1 ~F R2

tu podana z enačbo: U iz  = 7,5—--

denzatorja na sliki 22 pri vezalnem načrtu
služita za stabilnost vezja. Za vhodno nape¬
tost velja isto kot za regulator z integrira¬
nim vezjem 723.

Uvh

Slika 21. Regulator napetosti, 2-4-7  V (razpored
priključkov velja za krožno metalno ohišje)

Uvh

O—


1'LM340 2
3

T.

MASA

Uiz

—O

100n

Za obe vezji določimo upor Rs po formuli:
Rs = 0,7 V/Ib [A], pri čemer Ib pomeni že¬
leni maksimalni izhodni tok. Pri obeh po¬
danih usmernikih sme biti maksimalni tok
1 A.

Na vhod moramo pripeljati polnovalno us¬
merjeno napetost, ki je zglajena z elektrolit¬
skim kondenzatorjem, katerega vrednost mo¬
ra biti vsaj 2200 pF X Ib (A).

Drugo skupino tvorijo regulatorji s konstan¬
tno izhodno napetostjo, ki imajo le tri prik¬
ljučke. Prav zato je njihova uporaba zelo
enostavna in praktična. Kot smo že omenili,
imajo le tri priključke: vhod, izhod in skupni
priključek-maso. Za delovanje ni potreben
noben zunanji element. Opisani regulator
LM340 ima že vgrajeno omejitev toka, za¬
ščito pred kratkim stikom ter zaščito pred
previsoko temperaturo, izbor izhodnih na¬
petosti je precej širok in se giblje od 5 do
24 V (5, 6, 8, 12, 15, 18, 24 V). Oznaka za
napetost stoji za oznako integriranega re¬
gulatorja (LM340 — 05 za 5 V regulator). Re¬
gulator je na izbiro v plastičnem kovinskem
ohišju, razpored nožič pa kaže slika 23. Kon-

Slika 22. Priključitev regulatorja s konstantno
izhodno napetostjo

l 3 2

Slika 23. Razpored nožič pri integriranih regu¬
latorjih

TIM 6 • 77/78 2  72

Miloš Macarol

ŽEPNE

FOTOKAMERE
S KASETO 110

V zadnjem obdobju se izredno naglo uve¬
ljavljajo male žepne fotokamere s 16-mili-
metrskim filmom v kaseti tipa 110. V teh
kasetah so svitki filma za 12 ali 20 po¬
snetkov v velikosti 13 X 17 mm. Prvi model
žepnega fotoaparata s kaseto 110 so izdelali
leta 1972 v ameriški tovarni KODAK, katera
je že nekaj let prej začela s serijsko pro¬
izvodnjo znanih priročnih kamer »INSTAMA-
TIC« z nekoliko večjo kaseto tipa 126, ki
omogoča posnetke v velikosti 28 x 28 mm.
Za razloček od teh so novi model kamere s
kaseto 110 poimenovali »MINI-INSTAMA-
TIC«. Ta novi standard kasetnih kamer so
naglo povzele tudi druge tovarne in tako
imamo danes na tržišču na desetine različic
tako imenovanih »POCKET« tj. žepnih foto-
kamer s kaseto 110.

Zaradi zamudnega vlaganja filma je že marsi¬
komu ušel kak dober posnetek. Tu imajo ka¬
sete veliko prednost pred običajnimi filmski¬
mi svitki. S filmom praktično nimamo več
nobenega opravka; kaseto le vložimo in po
dveh gibih na principu repetiranja je kamera
že nared za prvi posnetek.' Po istem prin¬
cipu je kamera z enim samim gibom tako
rekoč vsako sekundo pripravljena za nov
posnetek.

žepne fotokamere kasetnega tipa 110 so v
resnici pravcati roboti, zlasti tiste, ki so

opremljene z elektroniko. Res pa je, da med
številnimi različicami najdemo tudi povsem
preproste, ki so precej cenejše, kar pa se
nam po drugi strani lahko bridko maščuje.
Vedeti namreč moramo, da je mali barvni
diapozitiv kasetnega sistema 110 za dobrih
50 % dražji od dokaj večjega diapozitiva na
Leica formatu. To razliko lahko nadoknadimo
le z izvrstno kamero, ki vnaprej zagotavlja,
da bo sleherni posnetek tudi v najtežjih po¬
gojih uspel in bo hkrati kvaliteten.

V to skupino sodijo vse tiste kamere, ki s
pomočjo elektronskih vezij avtomatično z
največjo preciznostjo uravnavajo zaslonko in
čas osvetlitve slehernega posnetka. Neka¬
teri modeli žepnih fotokamer so v tem po¬
gledu tako izpopolnjeni, da jim ne najdemo
primere med najboljšimi konvencionalnimi
kamerami, zato uživajo vse večjo popular¬
nost ne le med fotoamaterji, ampak tudi
med ljudmi, ki jih od celotne tehnike foto¬
aparata zanima le gumb za zanesljiv po¬
snetek.

V to kategorijo sodijo zlasti »MINI-INSTA-
MATIC S 40« (producent ameriški KODAK),
AVTOMATSKI ŽEPNI KAMERI »HO E« in
»110 ED« (producent japonski CANON) ter
štiri AVTOMATSKE ŽEPNE KAMERE iz se¬
rije OPTIMA z oznako 4000, 4008, 5000 in
6000 (producent zahodnonemška AGFA). Za
razliko od MINI-INSTAMATIC S 40, ki ima
vgrajen svetlomer, toda ročno regulacijo
osvetlitve, ostali dve zvrsti žepnih kamer
povsem avtomatsko uravnavata zaslonko in
čas osvetlitve. Pri CANON-ovih kamerah je
razpon od 1/500 do 8 sekund, pri AGFA ka¬
merah pa je elektronika že tako izpopolnje¬
na, da omogoča precizne osvetlitve pri nor¬
malni dnevni svetlobi vse od 1/1000 do 30

sekund, pri uporabi kockastih ali specialne
elektronske bliskavice pa se pravilna osve¬
tlitev uravnava z avtomatsko regulacijo za¬
slonke. Razločki so tudi v tem, da ima »Ml-
NI-1NSTAMATIC S 40« fix-focus-objektiv se¬
stavljen iz treh leč s svetlobno jakostjo vse¬
ga 1 : 5,6, medtem ko imajo žepne kamere
»110 E« in »110 ED« ter »OPTIMA 6000« iz¬
vrstne objektive s svetlobno jakostjo 1 : 2,7
in s preciznim mehanizmom za regulacijo
ostrine vse od 0,80 m do neskončno. Ti naj¬
manjši fotoobjektivi so sestavljeni kar iz
4 leč, ki imajo tudi posebno prevleko proti
svetlobnim refleksom.

Posebnost CANON žepne fotokamere »110
ED« (kar pomeni Electronic-Data) je, da s
tremi kolesci lahko naravnate točen datum
posnetka, ki se pri osvetlitvi vtisne v spod¬
nji del posnetka, s čemer je vsak posnetek
časovno dokumentiran.

Navzlic temu pa lahko ocenimo, da je »OP-
TIMA 600« iz produkcije tovarne AGFA tre¬
nutno najboljša avtomatska žepna kamera za
standard kaseto 110. Poleg vseh naštetih
vrlin ji daje posebno prednost vgrajen samo-
prožilec (ki sproži tudi bliskavico), česar ne
zasledimo pri nobeni drugi kameri, a razen
tega ima vgrajen tudi merilni sistem za po¬
sebno elektronsko bliskavico, ki se z apara¬
tom vklaplja v podaljšku in tvori z njim eno
celoto. Ta kamera ima razen tega še vedno
vgrajen sinhroni mehanizem tudi za kocka¬
ste bliskavice. Tako »OPTIMA 6000« resnič¬
no sodi med najbolj izpopolnjene kasetne
žepne kamere, ki tudi v najtežjih svetlobnih
pogojih zagotavljajo uspel in kvaliteten po¬
snetek.

Res je sicer, da imamo še celo vrsto drugih
žepnih kamer, med katerimi vsaj po zuna¬
njem videzu zelo prednjačijo tiste, ki imajo
vgrajene tudi miniaturne elektronske bliska¬
vice.Takšne kamere so npr.: »KEYSTONE-Poc-
ket Everflash 110«, »VIVITAR Pocket-Kamera
602«, HALINA-Flashmatic« in »HALINA-Su-

per-Mini 5000«. žal pa imajo vse te kamere
le poenostavljene fiksne čase osvetlitve
(1/90 ali 1/125, nekatere morda še 1/30),
kar je premajhno jamstvo za uspelost po¬
snetkov v različnih svetlobnih prilikah. Tu
• nas tudi elektronska bliskavica vselej ne
rešuje. Zato še zmerom lahko obvelja nače¬
lo, da je bolje seči po dobrih, ako ne celo
vrhunskih kamerah, kajti nekoliko večji en¬
kratni izdatek bo kmalu povrnjen pri racio¬
nalni potrošnji materiala, ki vemo, da ni po¬
ceni.

Nazadnje še nekaj napotkov o izbiri filmske¬
ga gradiva. Kadar kupujemo film za te apa¬
rate, moramo paziti na oznako 110, s katero
so obeležene vse kasete tega tipa. Podobno
kot pri Leica in 6 X 9 formatu tudi tu dobi¬
mo tri vrste kaset 110:

1. kasete s črnobelim filmom za 12 posnet¬
kov;

2. kasete z barvnim negativ filmom za barv¬
ne slike (12 ali 20 posnetkov);

3. kasete z barvnim diapozitiv filmom (20
posnetkov).

Za fotoamaterje, ki si sami izdelujejo slike,
so črnobeli filmi najcenejša varianta, čeprav
se ti filmi pri nas redkokdaj pojavijo v pro¬
daji in čeprav je njihova cena nesorazmerno
visoka. Od barvnih filmov so za amaterja
najcenejši diapozitiv filmi, kajti ob malce
višji ceni je vračunano tudi razvijanje, a dia¬
pozitive vam vrnejo že v okvirčkih, KODAK
celo v posebni škatlici, pri kateri sam po¬
krovček z vgrajeno lečo hkrati služi kot
majhen diavizor.

Naš trg je zadnje čase kar dobro založen z
žepnimi fotokamerami tipa 110 (AGFA, KO¬
DAK in CANON), krivično in nelojalno do
kupcev pa je, da jim trgovci nudijo v glav¬
nem le barvne negativ filme, ki so glede na
visoko ceno barvnih slik najdražja, za njih
same pa seveda najbolj donosna varianta.

TIM 6  • 77/78 273

TIM 6  • 77/78 2  74

zgodovina

avtomobilizma

Matjaž Zupan

TEKMOVANJE
ZA VELIKE
NAGRADE —
FORMULA I

LETA PO I. SVETOVNI VOJNI

Le nekaj let po prvi svetovni vojni je minilo
in že se je tekmovanje za Velike nagrade
razmahnilo. Nekateri avtomobilski zgodovi¬
narji smatrajo obdobje od leta 1921 do leta
1939 za najslavnejše obdobje dirk.

Ta čas lahko razdelimo na tri dele, po avto¬
mobilskih tovarnah, katerih avtomobili so

zmagovali. Sredi dvajsetih let so prevlado¬
vali francoski Bugattiji, na začetku tridese¬
tih italijanski Alfa Romei in od srede tri¬
desetih do konca nemški Mercedesi in Auto
Unioni. Seveda so lovorike pobirali tudi dru¬
gi, a nihče tapo pogosto. Zmagovali so tudi
Maseratiji iz Italije, Delage in Talboti iz
Francije in morda tudi angleški E. R. A. Po
drugi svetovni vojni pa so sprva prevlado¬
vali Alfa Romei, nato pa Ferrariji.

Vojna Združenih držav Amerike ni nepo¬
sredno prizadela, zato so tam dirkali tudi
v tem času, pa tudi prve povojne dirke so
bile tam. Najbolj znane so bile dirke v In¬
dianapolisu. Na dirki leta 1919, prvi po voj¬
ni, se je na startu pojavilo nekaj novih
Duesenbergov in Ballotov, ki so imeli prire¬
jen avionski motor. V presenečenje vseh
pa je zmagal Wilcox na Peugeotu iz leta
1914. Na sliki 1 vidimo Ballot iz leta 1919,
na sliki 2 pa Duesenberg iz leta 1921. Ta
je to leto zmagal celo na dirki za veliko
nagrado Francije, kar kasneje ni uspelo no¬
benemu ameriškemu avtomobilu več. V Ame¬
riki pa so bili Duesenbergi najbolj uspešni,
saj so zmagali na Indianapolisu v letih 1924,
1925 in 1927. Na sliki 3 je Duesenberg iz
leta 1929.

Slika 1. Ballot iz leta 1919

Slika 2. Duesenberg iz leta 1921 je edini ame¬
riški avto, ki je do danes zmagal na evropskih

dirkah za Veliko nagrado Slika 3. Duesenberg Special, narejen za Indiana¬

polis 1929

DOBA BUGATTIJEV

Sredi dvajsetih let je bil najbolj uspešen dir¬
kalni avto Bugatti tip 35 in razne njegove
verzije. Le v letih 1925 in 1926 je zmagal
kar na 1045 (tisoč petinštiridesetih) dirkah.
Tako uspešen ni bil ne prej, ne kasneje no¬
ben avto. Seveda to še zdaleč niso bile sa¬
mo pomembne dirke, zmage so pa le. Precej
Bugattijev so namreč prodali privatnikom, ki
so vozili na raznih društvenih dirkah, lokal¬
nih tekmovanjih in rallyjih.

Slika 4. Dirkalni Bugatti

TIM 6  • 77/78 2  75

TIM 6 • 77/78 276

Slika 5. Start dirke za Veliko nagrado Monaca. Večina avtomobilov na startu so Bugattiji

Da bi omejila hitrosti, je mednarodna avto¬
mobilska zveza omejila prostornino motor¬
jev v avtomobilih, ki so vozili na Velikih
nagradah. Takrat je bila omejena na 2000
kubičnih centimetrov brez kompresorja in
na 1000 s kompresorjem. Bugatti je izbral
dvolitrski motor brez kompresorja. Motor je
razvijal moč okoli 100 KM. Naslednje leto
so omejili prostornino na 1500 in 750 ccm.
Na sliki 4 vidimo Bugattijev dirkalnik, na sli¬
ki 5 pa start dirke za Veliko nagrado Mo¬
naca. Na startu so v glavnem Bugattiji, spoz¬
namo jih po ovalnih hladilnikih, nekaj pa je
tudi Maseratijev in Alfa Romeov.

Leta 1926 pa so na dirke prišli Francozi z
novim Delageom. Imel je osem cilindrski
motor s prostornino 1,5 litra. Razvijal je
170 KM (slika 6). Ta motor je imel kar 60
raznih krogličnih in valjčnih ležajev, zato
je motor zelo lepo tekel. Na dirkah za Grand
prix je vozil le štirikrat, nato pa so nehali
dirkati. Vse štiri dirke so dobili, dvakrat so
zavzeli celo vsa prva tri mesta. Čez deset
let, leta 1937, je Anglež R. Seaman kupil ta
avto in z modernejšim gorivom in rahlimi

spremembami dosegel moč 195 KM in po¬
metel z vsemi tekmeci v svojem razredu.

DOBA ALFA ROMEOV

V dirke se je začela mešati politika. V Italiji
je bil na oblasti fašistični diktator Mussolini,
k( je hotel pokazati, da so Italijani nekaj
boljšega. Tako je dal na voljo dovolj denar¬
ja za razvoj novih avtomobilov. Avtomobili
iz tovarne Alfa Romeo so bili uspešni že
prej z avtomobilom P2 še posebej na cest¬
nih dirkah. Na slikah 7 in 8 vidimo Campa-
rija, ki je v letih 1928 in 1929 zmagal na dirki
Mille Miglia. S serijo zmag pa so začeli leta
1931 z novim modelom 8C. Imel je osemci-
lindrski motor s kompresorjem in prostorni¬
no 2,3 litra. Razvijal je moč 160 KM, kmalu
so jo povečali na 190 KM. Nuvolari je zma¬
gal s tem avtomobilom na dirki Targa Florio.
Nekaj zmag so dosegli v tem času tudi Ma-
seratiji in Bugattiji.

Nato so razvili Alfa Romeo B-2600 ali tip
P3. To je bil najbolj uspešen Alfa Romeo
vseh časov, saj je v letih 1932 do 1935 po-

Slika 6. Delage, s katerim so zmagovali leta
1926. Imel je 170 KM

Slika 7. Alfa Romeo zmaguje na dirki Mille Mi-
glia leta 1928. Za volanom je Campari

bral kar 40 prvih mest na najpomembnejših
tekmovanjih. Vozili so ga slavni asi, kot sta
Varzi in Nuvolari.

Takrat ni bilo omejitve prostornine. Pri Bu-
gattiju so razvili tip 59 z 240 KM, vendar
so pri Alfa Romeu povečali prostornino na
2,9 litra in uspeli obdržati primat. Vendar so
se na obzorju že kazali črni oblaki za Italija¬
ne in Francoze. To so bili novi nemški Mer-
cedes-Benzi in Auto Unioni.

(nadaljevanje prihodnjič)

Slika 8. Zopet Campari za krmilom Alfa Romea
na Mille Miglia, tokrat leta 1929

TIM 6  • 77/78 2  77

TIM 6  • 77/78 2  78

Igor Leiler

LOGIČNE NALOGE

1. Miza

Sredi velike steklene dvorane v obliki pravilnega
šesterokotnika so želeli postaviti veliko mizo.
Kako velika in kakšne oblike sme biti miza, da
bo svetloba nanjo padala z vseh oken dvorane
pravokotno.

Nalogo bi bilo lahko rešiti, če bi bil strop dvo¬
rane tudi steklen, a ni bil.

2. Okoli Zemlje

Na višini 1000 m leti okoli zemlje letalo, na vi¬
šini 30 km pa satelit.

Z enim in drugim so znanstveniki delali poskuse,
zato so oba dvignili: letalo za 3 km, satelit na
višino 33 km.

Kateremu se je pot okoli zemlje bolj povečala?

3. Resnicoljubnež

Nekaj dni tega mi je znanec, ki nikoli ne laže,
dejal: Nimam ne bratov ne sestra, toda oče tega
človeka tu je sin mojega očeta.

Kaj je sedaj, je začel moj znanec lagati?

4.

Park ima obliko kvadrata. Okoli njega je spe¬
ljana pot. Pa tudi po obeh diagonalah pelje pot.
Na vsakem vogalu parka stoji klop, na sredini
tudi.

Spomladi jih bo moral vrtnar prebarvati. Kako
naj hodi po poteh, da bo čim manj prehodil?

■jlBA.ieqa.id aooq of j>| ‘efupez e>j.:ed
juipajs eu do|>j iu ep ‘ouies (iej>jua o uješ  pod
j>|esA od |as oq epoAOS) «|0>|40>jB>j o>jqe| ipon

'P

■Blago ebauisB] ujs (uo af oi) euis
ebaAObafu aoo af say ’eu;s eSafoAS eu af |!|Siui
‘|e6e| iu  ‘OAefzi 0Aif|uins o>|e} |ep a[ i>j ‘oaueuz

zauqnjjoo|usay ■£

■j  >jeua efuazouj iaui|od mpaoez A |iq af ao

prj = jvg — (p + J) v-z

i;od ujzjop e>jj|zei
af ‘p ez eoaAod e[ueqi6 eBaAobafu jauijod as
ab 'afiuiaz !|o>|o af|qi6 lauipaid as luiSjA !us>;e>|
eu oaiuieu af ouaasA abij  -u»|tr8‘8l. = ui>) £ ■ rg
ez :o>|eua e|esf|epod jod af as nigaies u; n|eiai

afjuiaz !|o>jo Z

•iqsu eu lupiA eis isoi|!|3A euafu ui aziui e>)ijqo

ezjiAi i

OOTVN A31IS3S

Matjaž Zupan

MAKETA MALE
ŽELEZNICE —
SE NEKAJ
O DREVESIH

V zadnjem času sem dobil nekaj pisem, v
katerih me sprašujete o drevesih. Upam, da
to pomeni, da imate ostalo maketo že nare¬
jeno, pa vam manjkajo le še drevesa. Če je
tako, mi pišite še o svoji maketi.

Za ta zapis pa sem se odločil tudi zato, ker
sem v naših trgovinah zasledil dve novosti.

V trgovini Mehanotehnike, v Tavčarjevi 5
v Ljubljani, imajo sedaj drevesa domače iz¬
delave po 12 din kos. So izredno lepo na¬
rejena in so v primerjavi s tujimi proizvodi
boljša. Imajo drevesa z zelenimi krošnjami
in taka s krošnjami v cvetju. Prodajalec mi
je zagotovil, da jih bodo imeli na zalogi še
nekaj časa.

Za vse tiste, ki si želijo narediti drevesa
sami, pa sem zasledi! še eno novost. To je
razpršilna doza, ki vsebuje zelen prah. Ime¬
nuje se Umetni mah, izdeluje pa jo Šam¬
pionka Renče. Uporablja se za okras novo¬
letnih jelk. Poglejmo, kako nam bo poma¬
gala.

Deblo in veje za drevo naredimo tako, da
več trših žic navijemo skupaj. Žice naj bo¬
do približno en milimeter debele, vzamemo
pa jih vsaj deset. Polovico pustimo skupaj
za deblo, drugo polovico pa razpletemo za
krošnjo. Vzamemo penasto gumo in jo na¬
drobimo oziroma natrgamo na zelo drobne
koščke. Te nalepimo na žice. Na koncu jih

z vseh strani poškropimo z umetnim ma¬
hom. Tako dobimo lepo zeleno drevo. Deblo
še pobarvamo z rjavo barvo, drevo pa po¬
stavimo v luknjo, ki smo jo zvrtali v desko
aii v stiropor na maketi.

Poleg zelenega prahu pa izdelujejo tudi bel
prah. Ta nam služi lahko za to, da na ma¬
keto pričaramo zimsko pokrajino.

To je za danes vse, na sliki si lahko še
ogledate drevesa, ki sem jih naredil sam.

Drago Mehora

TISK

VČERAJ,

DANES,

JUTRI

Slika 1. Tako je pred tristo leti nastajala knjiga

Izum pisave je nedvomno prvi velikanski
dosežek v zgodovini človeške kulture. Ko
so se ljudje naučili pisati, so prvič lahko za¬
pisovali svoje misli in spoznanja in jih spo¬
ročali drugim oziroma ohranili bodočnosti.
Kot veste, so pisali na glinaste ploščice,
klesali v kamen, pisali na papirus, pozneje
na pergament in na papir. Knjige so v sred¬
njem veku razmnoževali le s prepisovanjem,
zato so bile zelo redke in zelo drage, pa saj
je takrat tudi le malokdo znal pisati in brati.
Pozneje so razmnoževali tekste tako, da so
vsako stran posebej vrezali v leseno plošči¬
co [besedilo in risbe) in te ploščice odtisko-
vali na papir. Na ta način so lahko »tiskali«
le kratke tekste, navadno pesmi in molitve,
v najboljšem primeru prav drobne knjižice.
Tako je bilo vse do leta 1440, ko je Nemec
Johannes Gutenberg izumil tisk s premič¬
nimi črkami. Ta izum pomeni začetek knji-
gotiska. Gutenberg je najprej poskusil z
lesenimi paličicami, ki so imele na koncih
vrezane črke, kmalu pa je prešel na pre¬

mične črke iz svinca. Kar neverjetno se sliši,
pa je vendar res, da se je lotil tiskanja
tako obsežnega teksta kot je Sveto pismo
(Biblija). Biblija je bila dotiskana že leta
1455. Knjigotisk se je poslej nezadržno širil
po Evropi in sčasom po vsem svetu. Zani¬
mivo je, da se tiskanje knjig vse do današ¬
njih dni ni bistveno spremenilo. Če bi stari
Gutenberg stopil petsto let pozneje v kako
manjšo tiskarno, bi videl, da črkostavci še
prav tako kot v njegovem času jemljejo črke
iz predalčkov stavnih omaric in jih zlagajo
v besede in vrstice. Seveda je napredovala
tiskarska tehnika. Gutenbergovo preprosto
ročno stiskalnico so zamenjali tiskarski stro¬
ji, s katerimi je mogoče v kratkem času na¬
tisniti ogromne količine knjig in časopisov.
Zlaganje črk v besede in vrstice je bilo te¬
žavno, zamudno in tudi nezdravo delo, saj so
bile črke vse do današnjih dni iz svinca ali
iz litine, ki v glavnem vsebuje strupeni svi¬
nec. Še v 19. stoletju je bil prostor, v kate¬
rem so delali črkostavci, mračna neprezra-

TIM 6  • 77/78 2  79

TIM 6  • 77/78 280

kar na slepo segati v predalčke po črke in
jih naglo zlagati v ročne stavne okvire ali
ogelnike ali vrstičnike. Na teden so znali
postaviti tudi po 60.000 do 70.000 črk v be¬
sede in vrstice. Danec Sorensen, na primer,
si je pritrdil ogelnik na trebuh in jemal
črke iz predalčkov kar z obema rokama; ne¬
ki dunajski pisatelj in tiskar pa je tako izuril
svoje prste, da je na uro postavil kar po
3500 črk.

Spopolnjeni stroji so že naglo tiskali knjige
in časopise, medtem ko so ročni stavci po¬
stavljali tekste še prav tako kot v Gutenber-
govem času. Res pa je, da je bil poklic ti¬
skarjev že v starih časih zelo ugleden. Bili
so nekaka elita v delavskem razredu. Še v
devetnajstem stoletju so imeli tiskarji v
Nemčiji pravico do naziva »gospod« in so
smeli nositi meč kot plemiči. Bili pa so tudi
bolj izobraženi in zato bolj razredno zavedni.
V revoluciji leta 1848 so tiskali revolucio¬
narne tekste in so se prvič tudi združevali v
strokovne organizacije za dosego stanovskih
pravic. V Parizu so šli leta 1870 tiskarji na
barikade. Rekli so, da so ulice in trgi njihovi
predalčki, kamni iz tlaka pa črke.

Kljub imenitnosti svojega poklica pa so bili
tiskarji in stavci največkrat slabo plačani,
poleg tega pa tudi stalno zdravstveno ogro¬
ženi. Še v našem stoletju, točno leta 1914,
je po statistiki znašala povprečna življenjska
doba stavca samo 40 let. Umirali so za tu¬
berkulozo in za zastrupljenjem s svincem.
Tudi splošna uporaba novih stavnih strojev
ni bistveno izboljšala zdravstvenih pogojev
v stavnih dvoranah.

Da, stavni stroj, to je bilo končno res nekaj,
kar je omogočilo nesluten razmah tiskar¬
stva. Novi stroj ni stavil črk za črko, ampak
je vlival kar cele vrstice. Stavec, sedaj mu
rečemo strojni stavec, je sedel pred strojem
in tipkal na nekakšen pisalni stroj. Začelo
se je kajpak v Ameriki že konec prejšnjega
stoletja. Neki James Page je izumil stavni
stroj, ki pa je bil tako zamotano sestavljen
(imel je kar 18000 sestavnih delov), da ga
nihče razen izumitelja ni znal uporabljati.
Naj ob tem povemo zabavno anekdoto, ki
pa za prizadetega ni bila preveč zabavna.
Slavni ameriški humoristični pisatelj Mark
Tvvain (gotovo poznate njegove prigode To¬
ma Sawyerja) je vložil vse svoje prihranke
v ta izum. S Pagejevim strojem kajpak ni
bilo nič in pisatelj je izgubil svoj denar.

čena dvorana s stropom okajenim od sveč in
z zaprtimi okni. V takšnem prostoru so stali
stavci po deset ur dnevno pred omaricami
s črkami. Bili so tako izučeni, da so znali

Slika 2. Linotype

Slika 3. Nezdravo delo pri stavnem stroju

Ampak humorja ni izgubil. Ko je izšla neka
knjiga o izumiteljih, je Tvvain takoj pisal za¬
ložniku takole: »Vaše knjige ne potrebujem,
če pa boste izdali knjigo o tem, kako iztre¬
biti izumitelje, mi ekspresno pošljite devet
izvodov.«

Prvi uporaben stavni stroj je bil kmalu v
resnici izumljen. Leta 1886 je v stavni dvo¬
rani časopisa New York Tribune sedel neki
bradat nemški priseljenec pred pokončnim
strojem in tipkal na nekaj, kar je bilo še
najbolj podobno pisalnemu stroju. Stroj je
zašklepetal in izvrgel celo vlito vrstico obse¬
gajočo osem besed. Angleško: a line of ty-
pe, odtod je novi stroj verjetno dobil svoje
ime linotype. Izumitelj je bil nemški pri¬
seljenec Otmar Mergenthaler. Novi stroj je
naredil konec ročnemu stavljenju. Takrat so
se bali, da bodo vsi ročni stavci izgubili
delo, vendar ni bilo tako hudo, saj so se
lahko priučili. Nastal je nov poklic — poklic
strojnega stavca, že v začetku našega sto¬
letja je obratovalo v Ameriki 800 linotypov.
Dnevni časopisi, ki so do takrat obsegali le
po štiri, največ osem strani, so postajali vse
debelejši, knjige so izhajale hitro in v veli¬
kih nakladah, saj je bilo strojno stavljenje
neprimerno hitrejše od ročnega, število ne¬
pismenih je v ZDA padlo od 17 na 5%.
Po vsem kulturnem svetu so izhajale lepo¬
slovne in znanstvene knjige, pomembna de¬
la so prevajali v neštete jezike. Najzname¬
nitejša literarna in znanstvena dela so tako
postala last vsega človeštva, da niti ne go¬
vorimo o novicah, ki so v kratkem času ob¬
šle ves svet. Tisk je sedaj lahko v večji meri
širil znanost med ljudmi vsega sveta.

Linotype deluje (zelo na kratko povedano) ta¬
kole: Stavec tipka besedilo, ki ga ima pred
seboj, tako kot bi pisal na pisalni stroj. Vsak
pritisk na tipko sproži majhno formo (matri¬
co) za vsako črko. Forme zdrsnejo po pošev¬
ni drči navzdol in se sestavijo v besede.
Vsaka gotova vrstica gre v majhno v stroj
vgrajeno livarno, kjer se vlije, matrice pa se
vrnejo nazaj v magazin in so pripravljene za
ponovno uporabo.

Linotype je še vedno samo mehanična pri¬
prava. Tudi ta stroj prehaja počasi v pretek¬
lost. Prav v našem času smo priče drugi ve¬
liki revoluciji v tiskarstvu. Mesto mehanič¬
nega stavnega stroja zavzemajo stavni kom-
pjuterji ali računalniki. Delo, za katerega je
potreboval strojni stavec eno uro, opravi so-

Siika 4. Stavljenega teksta ne korigirajo več na
krtačnih odtisih, ampak s pomočjo svetlobnega
žarka na zaslonu, ki je podoben televizijskemu

dobni stavni kompjuter v nekaj sekundah. V
eni uri lahko svetlobni stavni stroj »izstre¬
li« kar pol milijona črk. Velike tiskarske hi¬
še vse bolj uvajajo ta najnovejši način stav¬
ljenja. Nikake primere ni med nekdanjo dvo¬
rano polno mehaničnih stavnih strojev in
svinčevih hlapov in današnjo stavnico, ki
je bolj podobna znanstvenemu laboratoriju.
Novi svetlobni stavni stroj ne pozna več
črk v obliki kovinskih form. Črke so na
transparentnem filmu, premika pa jih svet¬
lobni žarek. Pol milijonkrat v eni uri lahko
žarek »otiplje« črke in jih projicira na svet¬
lobno občutljiv material. Vendar tudi ta ču¬
dovita priprava ni popolna. Inteligenca ali
spomin tega stavnega robota je omejen. Tež¬
ko ga je programirati za 150.000 ali 200.000
besed, ki jih obsegajo visoko razviti jeziki,
poleg tega ne zna na koncu vrstic pravilno
t. j. v skladu s pravopisom deliti besed. Za¬
piše recimo: Jugoslav- ija namesto Jugosla¬
vija. Brali smo, da velike tiskarne v Ameriki
že v tolikšni meri uvajajo nove računalni¬
ške stavne priprave, da postajajo stari lino-
typi odveč in jih prodajajo deželam v raz¬
voju kot rabljeno a še uporabno blago. Kljub
temu pa bodo stali linotypi vsaj v manjših
tiskarskih obratih še precej časa. Nekoč jih
bodo spopolnjeni računalniki gotovo izpodri¬
nili. Šele takrat bomo lahko rekli, da je Gu-
tenbergov izum, ki je omogočil rast člo¬
veške kulture, odveč in pozabljen.

TIM 6 • 77/78 281

TIM 6  • 77/78 282

timova fantastika

David Campton
Prevedel: Vojislav Likar

SPREHOD
PO GOZDU

Bleščeče iglice so zacingljale, ko se je ve¬
trič ujel v veje dreves: nekaj jih je s stek¬
lenim žvenketom padlo na tla. Duncan je v
tem gozdu nadvse užival in se vsemu ču¬
dil. Samo njegova prirojena previdnost ga
je zadržala, da ni otipaval, vonjal ali celo
okušal. Toda ti gozdovi niso bili zemeljski in
kdo bi vedel, kakšne nenavadne nevarnosti
skrivajo s soncem obsijane jase. Zato je sto¬
pal previdno in oprezno prisluškoval premi¬
kanjem med nenavadno oblikovanim in obar¬
vanim grmovjem.

Za Lena, ki je koračil ob njem, je bil to
samo sprehod, tak kot katerikoli drug: Toli¬
ko tisoč korakov v gozd in potem spet toli¬
ko nazaj. Le priložnost, da si je pretegnil
ude, potem ko je bil tako dolgo ujet v ve¬
soljski tovornjači, in zavest, da je to, kar
počne, strogo prepovedano, je dajala temu
podvigu sploh kak čar. Najbrž niti pomislil
ne bi na to, da bi prekoračil mejo, če bi ne
bilo opozorila »NOVINCEM PREHOD ČEZ
MEJO TABORA STROGO PREPOVEDAN«.
Potem ko je prebral opozorilo, ni mogel več
zdržati pod prosojnimi kupolami, v katerih
so bila bivališča za novince na planetu. Pri¬
govarjal je in moledoval, dokler ni Duncan
privolil, da pojde z njim.

Duncan, ki je po naravi poslušno in vestno
izpolnjeval naloge in se držal pravil, se je
upiral Lenovemu pregovarjanju, dokler ga
ni Len izzval. Tedaj je to postalo vprašanje
časti. Vendar je bil Duncan še dolgo potem
jezen nase, ker se je pustil speljati. Zaradi
svoje zunanjosti, bil je suhljat, je bil prepri¬
čan, da ljudje menijo, da bo pobegnil ob
najmanjši nevarnosti, da bo omedlel ob po¬
gledu na kri ali se izognil prenašanju tovo¬
ra; zato si je vselej naložil na rame še do¬
datno breme in se prostovoljno javljal za
vsako tvegano opravilo. Tako se je prijavil
tudi za to izvenzemeljsko službo. Zdaj si

je očital, kako nor je bil, da je ugriznil v
Lenovo vabo. S čim ga je izzval? Z beseda¬
mi? Kaj če bi mu rekel, naj vtakne roko v
ogenj? Zdaj pa sta se znašla tu in lahko
se konča hujše, kot bi bila opečena roka.
Premalo je bilo znanega o planetu, ki so ga
začeli naseljevati. Edino opozorilo je bil člo¬
vekov čut.

Duncan in Len sta bila raziskovalca kadeta.
To je bil komaj kaj več kot vljudnostni na¬
ziv, zakaj odkar so pristali pred dvema dne¬
voma, je bilo njuno edino opravilo zlaganje
novih uniform in temeljito čiščenje novih
bivališč. Pozneje bi prišlo na vrsto učenje in
vaje in še pozneje prave dolžnosti; toda za
zdaj sta morala samo ubogati ukaze in se
umikati tistim, ki so imeli pravo delo. V
resnici ni bilo ne konca ne kraja opravilom,
s katerimi so se morali spoprijemati prvi
naseljenci — od priprave jedi iz tukajšnjih
rastlin do nameščanja postaj, okrog katerih
bodo naseljenci zgradili prve naselbine. Ra¬
ziskovanje planeta je bilo nadzorovano in
urejeno. Najprej so na planetu pristali ve¬
soljci, ki so sporočili, da sta ozračje in
težnost skoraj enaka kot na Zemlji. Sledili
so jim tehniki, ki so zbrali vzorce kamnin,
izrisali zemljevide, preučili rastlinstvo in ži¬
valstvo. S tehniki so prišli tudi prvi nase¬
ljenci, galaktični pionirji. Duncan in Len sta
bila tu, da bi se naučila tega poklica.
Pravzaprav si dečka nista preveč ugajala.
Bila sta istih let, stara komaj toliko, da sta
mogla na pot s prvo odpravo. Razen tega
jima je bila skupna samo še njuna nesposob¬
nost: namreč, sklepanje prijateljstva. Dun¬
can je bil preveč sramežljiv. Ob najmanjšem
znaku, da je v središču pozornosti, je zardel
od glave do peta. Len pa je bil preveč ne¬
zaupljiv. Ker je bojeval izgubljeni boj z nad¬
rejenimi, odkar je pomnil, je pričakoval, da
se bo vsaka izprožena roka stisnila v pest.
Bila sta sicer pogosto skupaj, vendar veči¬
noma po naključju, ker so vsi drugi člani
posadke odšli na delo po skupinah.
Medtem ko je plavolasi Duncan oprezal nao¬
krog v vseh smereh in sprejemal barve in
zvoke, ki so se mu zdeli kot iz sanj, se je
Len vlekel ob njem s temnimi, namrščenimi
obrvmi in strmel samo v svoje prevelike
škornje. O prepovedani pustolovščini sta
zdaj spremenila svoje mnenje. Duncan je za¬
čel uživati kljub nadležni bojazni globoko
v zavesti, medtem ko se je Len čemerno
spraševal, čemu si je naprtil toliko težav

zgolj za tale sprehod in premišljeval, koliko
dodatnih zadolžitev ga bo stalo to lahkomi¬
selno dejanje, če bo odkrito.

Iz premišljevanja ga je zbudila pridušena
eksplozija v grmovju in prgišče jajčastih
kroglic, ki so odletele na vse strani. Zaklel
je, ko ga je ena od njih zadela v lice. Dun-
can je pobral nekaj gladkih rjavih izstrelkov.
»Orehi,« je rekel.

»Bodi previden,« je zamrmral Len, »saj ne
veš, kaj pobiraš.«

»Pravili so nam o njih pri pouku,« ga je
spomnil Duncan. »Ko se posušijo, jih lahko
s prsti streš v moko. Se ne spomniš?«
»Spominjam se samo moža, ki nam je go¬
voril, da bomo lahko kmalu odšli z Zemlje.
Jaz sem komaj čakal na to.«

»Lahko, da si bomo še prekmalu želeli na¬
zaj,« je zamrmral Duncan. Potem mu je po¬
nudil orešček: »Poskusi enega. Okusni so.«
»Tega ne vemo,« je zagodrnjal Len. »Sploh
ničesar ne vemo.«

S črno oranžnega lisastega debla bližnjega
drevesa se je sprožila vitica. Zaokrožila je
prek Duncanove glave in naglo objela oreh.
Hip za tem se je kot napeta elastična nit
hitro skrčila nazaj v drevo.

»Si videl?« je vznemirjeno vzkliknil Duncan.
»Uh,« je rekel Len. »Ostudna golazen!«

»Kaj misliš, je žival ali rastlina?«

»Me ne briga,« je rekel Len. »Tega ne pre¬
nesem.«

»To je vendar čudovito.« Duncan je podržal
drugi oreh. Kmalu se je z drevesa spet spro¬
žila druga vitica.

»Nehaj!« Len mu je zbil oreh iz roke. Zako¬
talil se je v debel mah pred njune noge in
vitica se je'zvila k njemu. Z izrazom gnusa
jo je Len pohodil. Vitica se odtrgala od
drevesa, se nekaj časa zvijala in otepala,
potem pa mlahavo obležala.

»Ti, norec!« je zavpil Duncan. »Ubil si jo.«
»Golazen. Sovražim jo,« je zagodrnjal Len.
»In komu si rekel norec, punčka?«

Duncan je zardel. Samo en odgovor je bil na
to žalitev. Stisnil je pesti, toda dolgi meseci
vadbe so ga nekaj naučili.

»Nesmiselno je, da se tepeva tukaj«, je za¬
sopel. »Če se komu od naju kaj zgodi, lahko
ostaneva tu do mraka, in če naju ujame noč
v tem gozdu, je lahko usodno. Ampak pora¬
čunala bova takoj, ko prideva v tabor.«
»Izvoli. Bi se rad vrnil?«

Rad bi šel nazaj, si je mislil Duncan. Glasno
pa je rekel: »Čemu? Tako ali tako bova kaz¬

novana, ker sva ušla čez mejo. Zdaj glejva,
da se nama bo vsaj izplačalo. Samo poglej
tole!«

Nekje iz vznožja drevesa se je prikazala no¬
va vitica. Nalahno je valovila, kot da bi
nekaj iskala. Duncan je zgrabil Lenovo ro¬
ko. »Če se jo dotakneš, ti razbijem nos,« je
siknil.

Nova vitica se je ovila okoli mrtve. V nje¬
nem gibanju ni bilo naglice. Nežno je pov¬
lekla svoj tovor k drevesu.

»Kot kakšna kača,« je bleknil Len. Duncan
je začutil, da se tovariševa roka trese. »Saj
vendar misli,« je kriknil Len. »Rastlina nima
nobene pravice misliti.«

Vitici sta se povlekli k drevesu. Počasi in
mehko sta se privili k deblu in se zgubili
v skorji, kot da ju sploh nikoli ni bilo.
»Tako,« je dahnil Duncan z razprtimi očmi.
»Le v kakšen kraj sva se podala?« je šepnil
Len.

»Pojdi,« je rekel Duncan. »Oglejva si, kar
se pač da videti.« Poleg tega, da je bil za¬
res željan raziskovanja, je užival, ker se je
Len potil.

»Kaj še lahko vidiva?« V Lenovem glasu je
bil trepet.

»Tisto, na primer.« Ko je Duncan pokazal,
se je tisto, kar je bilo videti kot šop pisanih
rož, dvignilo iz grmovja. Bila so živopisana
krila metulja, ki je frfotal okrog cvetnega
grma na povešeni veji. Zdaj se je tudi ta
cvet odtrgal in postal metulj. Veliki žuželki
sta začeli plesati v zraku, krožili sta, po¬
plesavali in se zaletavali v vrtiljaku barv.
»Morda je svatbeni ples,« je rekel Duncan.
Kot v potrdilo njegovi domnevi, sta se ve¬
lika metulja združila, sprijela in nekako ob¬
visela v zraku. Toda v lebdenju so ju držala
samo krila zgornjega metulja, medtem ko so
krila spodnjega le rahlo prhutala in hip za¬
tem obmirovala. Počasi se je z njih otresla
barva in končno je košček sivo rjave mem¬
brane, vse, kar je ostalo od spodnjega me¬
tulja, kot kos papirja zaplaval proti tlom.
Len si je obliznil ustnico. »Če je to svatbeni
ples, potem bi ga jaz raje presedel«, je za¬
mrmral, medtem ko je zmagovalec izginil
med drevjem.

Duncan je zmignil s svojimi ozkimi rameni.
»To je drugačen svet,« je rekel malomarno.
»Ampak tistole grmovje se mi zdi nekam
čudno.«

(nadaljevanje prihodnjič)

TIM 6  • 77/78 2  83

TIM 6  • 77/78 2  84

mali oglasi

Prodam kitaro »VESNA« (MELODIJA, Mengeš) za
750 din. Stara je 5 mesecev in še v garanciji.
Prvi kupec dobi še najlonske koncertne strune
»FISOMA«. Oglasite se na naslov:

Igor Šmid
Jesenovec 1
64228 Železniki
Tel.: (064) 67-083

Prodam komplet električnega vlaka po N sistemu
za 200 ND, igro znanja »robot Robi«, pri kateri
daje robot odgovore na 252 vprašanj, za 90 ND,
»OPTIK MONTAGE«, iz katere se sestavi mikro¬
skop, različna daljnogleda, teleskop ipd. za 200
ND, ter zračno puško »Slavia« z naboji za 200 ND.
Vengust Dušan
Prežihova 44 (Otok)

63000 Celje
Tel.: 22-608

Ugodno prodam 18 krivih in dva ravna tira, šest
vagončkov, dve lokomotivi in dve kretnici. Pro¬
dam tudi dva avtomobilska modelčka MATCH-
BOX. Cena po dogovoru.

Robi Pustovrh
Podvozna pot 16
61000 Ljubljana

Prodam žepni računalnik Satron 185. Cena 300
din.

Tone Jamnik
Spodnji rudnik c. 11/41
61000 Ljubljana

Prodam dobro ohranjen fotoaparat WERRA 3 s
100 mm teleobjektivom in ultravijoličnim filtrom,
vse skupaj za 1500 din.

Slavko Pezdirnik
Dovje 25
64281 Mojstrana

Kupim elektromotorček na baterije 3 ali 4,5 V in

dva raketna motorčka Kamnik B6-4 ali 5—1—5.

Ponudbe pošljite najkasneje do konca februarja

na naslov

Franc Bajc

Mali Podlog 2

68273 Leskovec, Krško

Želim kupiti načrt RC avtomobila, za katerega
je bila objavljena ponudba v Timu št. 4 v oglasu
anonimnega ponudnika.

Andrej Šauboh
Cesta 1. maja 65
64000 Kranj

Prodam lokomotivo, 3 vagone, 23 krivih in tri
ravne tirnice, eno električno kretnico, transfor¬
mator po sistemu HO, vse skupaj za 600,00 din.
Prodam tudi teniški lopar za 150 in smučarske
palice dolge 90 cm za 100 din.

Mario Koštanj
Frankolovskih žrtev 17b
63000 Celje

Prodam RC naprave Varioprop in Simprop, mo¬
del jahte Commodore, jadralnega letala ASK 14
v kompletu, eksplozijske in elektromotorčke, ste¬
reo ojačevalnik, zvočne skrinje in mikrofon, Wal-
kie-talkie, načrte in kataloge vseh vrst modelov
in elektronske elemente.

Dario Marenič
N. Dragosavljevič 62
55400 Nova Gradiška
Tel.: (055) 63-837

Prodam dva transistorska transformatorja, kon¬
denzator, tri ELECTRIC CO MING VAH za love-
nje skal, in vžig transistorja, varovalke, tri tran-
sistorje SANYO C537 F-C8, štiri transistorje,
005 pF KCK in več drugih. Vse skupaj prodam
za 150,00 din, ali zamenjam za dobro ohranjeno
spajkalo. Ponudbe pošljite na naslov

Miro Zelko
Tropovci 61
69251 Tišina

Prodam enokanalni light show s štirimi 220 V
žarnicami za 400 ND, 0,5 W NF-ojačevalnik »TIM«
z 2 W zvočnikom za 300 ND, stabilizirani usmer¬
nik »TIM« 0—30 V za 400 ND, oddajnik za daljin¬
sko vodenje TIM VII—I za 500 ND, kolektorski
elektromotor (220 V) za 50 ND, dva transistorja
BT911 za 100 ND, spremenljivi kondenzator (3-
krat 250 pF) za 50 ND, dva transformatorja 220—
15 V za 100 ND in različen radiotehnični material.
Ponudbe pošljite na naslov:

Iztok Ahačič
Pristava 40
64290 Tržič

Prodam pet električnih kretnic po 60 din, eno na¬
vadno za 40 din, zapornice za 60 din, lokomotivo
ROCK ISLAND za 150 din in tri vagone po 20 din.
Vse je po HO sistemu. Prvi kupec dobi zastonj
prospekt Mehanotehnike.

Samo Drolc
Nade Žagar 3
66000 Koper
Tel.: (066)21-107

Prodam skoraj nov povečevalnik UPA-5M. Pri¬
meren je tudi za izdelavo barvnih fotografij. Ce¬
na 800 din.

Pavel Škofič
Gorica 1a
64240 Radovljica

Prodam smučarske čevlje Tyrol številka 42 (9
1/2) srebrne barve za 400 din in drsalke Addidas
»Toronto« številka 41,5 črno rumene barve za
300 din. Oboje je dobro ohranjeno.

Miran Grčar
Jeranovo 9
61240 Kamnik

Prodam elektromotorček s podstavkom 4,5 V,
uporaben za razne vrste vlakov za 80 din in
elektromotorček za 40 din. Ponudbe pošljite na
naslov:

Robi Jordan

Ulica talcev 23

68311 Kostanjevica na Krki

Prodam zelo dobro ohranjeno klasično kitaro
SUZUKI za 3700 din, moško športno kolo WAN-
DER s petimi prestavami za 1500 din, TOMOS
avtomatic za 1800 din in komplet raznovrstnih
značk za 1000 din.

Miran Brumat
Vezna pot 5
65000 Nova Gorica

Kupim lokomotivo Minitrans po sistemu N. Pi¬
šite na naslov:

Miloš Korenč
Ul. Vojke Šmuc 7
66000 Koper

Ugodno prodam 49 krivih, 46 ravnih tirov, 11
vagonov, lokomotivo, dva transformatorja, kri¬
žišče, 4 kretnice in še nekaj drobnarij za malo
železnico MARKLIN. Poleg tega pa še avtostezo
CARRERA INDIANAPOLIS (175 x 95 cm). Cena
po dogovoru.

Bogdan Ferme

Ulica Frankolovskih žrtev 34
Zgornja Hudina
63000 Celje

Prodam magnet LES PAUL PROFESSIONAL
(IBANEZ) za 500 din, navijalec za 200 din, strune
za 200 din, nizkotonski zvočnik 5W ZP15 za
80 din in visokotonski zvočnik 3 W za 80 din.
Vse razen zvočnikov je za bas kitaro.

Matjaž Vidmar
Vinka Vodopivca 4
65000 Nova Gorica
tel.: (065)23-641

Prodam Tehničke novine letnik 74/75, 75/76 in
76/77, revijo Tim letnik 72/73, ABC tehnike let¬
nika 75/76 in 76/77, dizelsko lokomotivo ROCK
ISLAND po HO sistemu, knjigo Mala škola elek¬
tronike, Brodarsko modelarstvo in druge. Prodam
tudi računalnik PRIVILEG 78, barvne filme ORWO
in drugo.

ilija Bogojev
Zmaj Jovina 82
26300 Vršac

Prodam lokomotivo, dva tovorna vagona, potniški
vagonček, regulator hitrosti, kretnico, 17 krivih
in 11 ravnih tirov ter 48 sponkic za 260 din. Vse
je po HO sistemu.

Ljubo Prešeren
Tavčarjeva 3

62310 Slovenska Bistrica
tel.: (062)81-350

Kupim rabljen, vendar ohranjen mikroskop, načrt
za daljnogled in razne vrste leč. Cena po dogo¬
voru.

Igor Saksida
Cankarjeva 11
65000 Nova Gorica
tel.: (065)21-069

Kupim načrt za Walkie-talkie s podrobnim opi¬
som izdelave.

Branimir Šegulja
Kidričevo naselje 23
66230 Postojna

Prodam transistorje (2N3055, 2N1711 ...), integri¬
rana vezja (LM 723, LM741, AY 3-8500 ...) in še
nekaj drobnega elektronskega materiala. Razen
tega prodam nov 12-kanalni sprejemnik za da¬
ljinsko vodenje (superhet. za 27mHz območje),
2 servomotorja (z elektroniko), digitalni merilec
obratov motorja, napravo za testiranje servo-
motorjev, nekaj parov kvarcev, 6 NC akumula¬
torjev 1,2 V 450 mAh, nekaj načrtov daljinsko
vodenih maket letal (Spitfire, Hurricane ...). Inte¬
resenti naj pišejo na naslov:

Andrej Nemec
Plečnikova 4
62000 Maribor

Prodam fotoaparat EXAKTA RTL 1000 z objekti¬
vom 1,8/50 za 2650 din, prenosi kasetofon GRUN-
DIG 410 C za 1500 din, stereo gramofon ISKRA-
PHON 2004 z zvočniki za 950 din, transistorski
sprejemnik TOSHIBA IC FET 7000 za 1450 din,
POLYCAR avtostezo v obliki osmice z avtomo¬
bilčki in transformatorjem za 350 din in kitaro
MELODIJA za 250 din. Vse je zelo dobro ohran¬
jeno.

Zoran Zagorc
Draga 18 (pri Medved)

61000 Ljubljana

Kupim radiotehniški material in ploščice za ti¬
skano vezje. Prodam ali zamenjam za gornji ma¬
terial: dva popolna albuma OTO-MOTO in KO¬
ŠARKA za 120 din.

Slavko Roter
Prisoje 2
62391 Prevalje

Kupim 0,8 ccm glow-plug motorček z eliso in
nekaj goriva. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite
na naslov:

Boštjan Jošt
Naklo 43
64202 Naklo

Prodam štirikanalni Light-shovv in kompletno ma¬
lo železnico po HO sistemu (lokomotivo, potniški
vagon in 1 m krive proge). Kupim pa letalski
motorček. Cene po'dogovoru. Pišite na naslov:

Srečko Lukovnjak
Kmetijski šolski center
Rakičan — 1. b
69000 Murska Sobota

Prodam elektromotor 220 V/75 W, kondenzatorje,
upore, transistorje, potenciometre, dva zvočnika
in več transformatorjev ter elektronk.

Marko Vičič
Gubčeva 10
61000 Ljubljana
tel.: 321-426

TIM 6  • 77/78 285

TIM 6  • 77/78 2  86

Prodam lokomotivo, tri potniške vagončke in za¬
pornice po HO sistemu. Prodam tudi več elek-
tromotorčkov od 2 do 6 V po 40 din.

Jano Colnarič
Kidričeva ulica 78
63250 Rogaška Slatina

Prodam dobro ohranjen mikroskop UMM-1 s 50-
do 400-kratno povečavo, primeren za pouk biolo¬
gije na osnovnih in srednjih šolah. Prodam tudi
ISKRAPHON 1003, Pony kolo (brez zavore na
prednjem kolesu, staro dve leti) in revijo Tim
letnik 76/77.

Cene: mikroskop 630 din, gramofon 680 din, ko¬
lo 660 din in TIM 60 din.

Kupim pa kolutni ali kasetni magnetofon z mi¬
krofonom ali zamenjam za gramofon in dokupim
mikrofon.

Kdor se bo oglasil v štirinajstih dneh po objavi
oglasa, dobi za povrh še nekaj malih plošč.

Robert Sotler
Na tratah 11
68000 Novo mesto
Tel.: (068) 22-484

Prodam 12-kanalno RC napravo ROVVANAM (spre¬
jemnik, oddajnik, oddaj, akumulator, 5 servome-
hanizmov, polnilec in par kristalov) za 5000 din.
Prodam tudi RC lil motorno letalo za 1000 din
(opremljeno z motorjem VVebra 3,5 ccm), jadralno
letalo ASW 17 z razponom kril 3,2 m (še v kom¬
pletu) za 1600 din, 25 W ojačevalec s predo-
jačevalcem za 1000 din in nov motorček CHI-
POLA s prostornino 1,5 ccm za 400 din.

Miran Kos
Ledinekova 7
62000 Maribor

Ugodno prodam skoraj nov radio-kasetofon
GRUNDIG C 4100 (chromdioksid) za 4000 din.
Ogled je možen le popoldan.

Starič pri Vodnik A.

Toplarniška 7/IV
61000 Ljubljana

Prodam 11 knjig in 5 plošč začetnega in nada¬
ljevalnega tečaja »Gitara za svakoga«, knjigo
»Gitara u pop muzici« in knjigo »Gitara u ka-
mernoj muzici« za 750 din. Poleg tega pa še
puško za podvodni ribolov za 280 din, nož za
podvodni ribolov za 180 din, ribiško palico s
priborom za 180 din, fotoaparat SMENA z garan¬
cijo za 200 din, dva motorčka za ladijske modele
(4,5 V) po 20 din in logaritmično računalo (30 cm)
za 200 din. Za ostale informacije priložite
znamko.

Viktor Švigelj
Kamnik pod Krimom 75
61352 Preserje

Prodam dva dvojna vrtljiva kondenzatorja, elek¬
trolitski kondenzator 4700 uF/40 V za 60 din, iz¬
hodni transformator, razne upore (po 0,50 din
za kos), feritna jedra, zvočnik 3 Q 5 W za 70 din,
komplementarni par AD161/162, transistorje
BC 107, BC 108 za 10 din, kupim pa fotoupor in
fotodiodo.

Marjan Osvaldič
Ulica borcev 5
62000 Maribor

Prodam avtostezo za 200 din, avtomobilček JA¬
GUAR za 500 din, avtomobilček SHADOVV z
manjšo okvaro za 400 din, škatlico za baterije
z enim uporabnim in enim neuporabnim regula¬
torjem hitrosti za 300 din. Poštnino plačam sam.
Poleg tega prodam še posamezne številke Tima,
stripov, revije Avto in plakate.

Matjaž Turk
Veluščkova 5
66000 Koper

Kupim načrte za TV igre, po možnosti za več
različnih iger.

Rajko Tončič
Tolminskih puntarjev 2
65000 Nova Gorica
Tel. (065) 22-397

Kupim že utečen dizel motorček s prostornino
od 2,5 do 3,5 ccm z eliso in nekaj goriva. Cena
naj ne presega 500,00 din. Ponudbe pošljite na
naslov:

Franc Bečaj
Dolenja vas 59
61380 Cerknica

Prodam 12 ravnih in 12 krivih tirov po 5 din in
dva potniška vagona po 30 din po HO sistemu.
Poleg tega pa še penasta kolesa, in sicer:
0  40 mm (2 para) po 20 din za par in 0  50 mm
(2 para) po 30 din za par.

Iztok Knez
Foitova 10
63320 Velenje

Prodam malo rabljen stereo gramofon ELAC (še
pol leta garancije), radio PHILIPS z magnetofo¬
nom, kupim pa radio z magnetofonom GRUN¬
DIG C4200. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite
na naslov:

Ivo Arhar
Papirnica 8
64220 Škofja Loka

Kupim načrt povečevalnika, ki je bil objavljen v
7. letniku Tima.

Franci Remic

Cesta Kokrškega odreda 32
64000 Kranj

zanke in uganke

Pavle Gregorc

ZLOGOVNICA

3 6

BI _ ČU — GRAM — GRO — JA — JAV — KA

— KA — KO — KO — LEC — MA — Ml — NA

— NI — NJA — NO — NOST — PAN — PLA —

— pra — PRO — RA — SE — STANJ — STAR

— ŠČE — TA — TER — TO — VA — VOD

S pomočjo gornjih zlogov sestavi 11 besed in
jih vpiši v desni del lika.

1. zob v sprednjem delu zobovja, 2. skupina gro¬
bov, 3. javno življenje oziroma delovanje, 4. gor¬
ska rastlina očnica, 5. delavec v računovodstvu,
6. aparat, 7. spored, 8. drevo s plodom,v bodi¬
časti lupini, 9. manjša vdolbina v zemlji, 10. funk¬
cionar pri tekmovanju, ki da znak za začetek
dirke, 11. gledališka igra z gibi in mimiko brez
besed.

Sedaj prenesi v stolpca na levi tretjo in šesto
črko vsake besede. Navpično v obeh stolpcih boš
prebral slovenski pregovor.

POSETNICA

RADO LEM

Rado ima tehničnega konjička. Kaj je v prostem
času?

REBUS

UGANKA

Možic zardi,
promet stoji,
porumeni — zahrumi,
pozeleni — vse drvi!

UGANKA

Štiri obleke -
za eno leto,
primerne za sneg
in za pripeko.

TRIZLOŽNE BESEDE

AN — CA — CA — GOS — JA — KA — KA —
MAN — MON — NA — NA — NO — OP — RU
— RU — SA — STO — TAK

Iz navedenih zlogov sestavi devet trozložnih be¬
sed, ki jih zahtevajo spodnji opisi. Srednji zlog
je pri vseh besedah enak in ni podan.

1. siva, krhka kovina (Sb), 2. majhna ruta, 3.
decimalni del logaritma, 4. stoti del, 5. nauk in
spretnost o oblikah, metodah in načinih bojeva¬
nja, 6. ročnost, spretnost, nastala iz privajenosti,
7. nauk o svetlobi, 8. kratko poročilo, zapisek,
9. pojedina ob kakem pomembnem dogodku.

Po vrsti brane začetnice vseh besed dajo priimek
ameriškega vesoljca, ki je kot prvi človek 21.
VII. 1969 stopil na Luno (Neil).

ENAČBA

123456789=9
Med števila od ena do devet, ki so urejena po
vrstnem redu, vpiši znake za seštevanje, odšte¬
vanje, množenje in deljenje tako, da dobiš re¬
zultat 9. Plus uporabi štirikrat, minus dvakrat,
krat in znak za deljenje pa po enkrat. (V pomoč
še to: za vsakim uporabljenim znakom izračunaj
rezultat!) Bo šlo?

REBUS

TIM 6  • 77/78 287

TIM 6  • 77/78 2  88

Posebnost besed v tej izpolnjevanki je ta, da
imajo vse — vključno s končno rešitvijo — ena¬
ke začetne in končne črke.

1. psiček, 2. strokovnjak, ki se ukvarja z zna¬
nostjo o lastnostih in sestavi snovi ter o zakonih,
po katerih se spreminja, 3. mesto v Rusiji, se¬
verno od Harkova; v juliju 1943 je bila okrog
tega mesta ena najvažnejših bitk li. svetovne
vojne med Sovjeti in Nemci, 4. prostorninski
meter, 5. lahek, šilast športni čoln za enega ve¬
slača.

Na označenih poljih dobiš za življenje nujno po¬
treben plin.

ŠALJIVO VPRAŠANJE

Kaj se pojavi enkrat v torek, dvakrat v četrtek
in nikoli v nedeljo?

KROGI

Za dober rezultat velja, če v 30 sekundah pre¬
šteješ, koliko krogov je narisanih na sliki. Ti bo
uspelo?

30 = 6 + 6 + 6 + 4 + 4
+ 4 + 4

Iz šahovnice s 6x6 polji vzemi šest polj, ven¬
dar tako, da bo v vsaki vodoravni in vsaki nav¬
pični vrsti ostalo sodo mnogo polj.

ZDRUŽENI BESEDI, BRANI NAZAJ

S tičkom se pelje
lovec NA LOV,
vozi s krmilom
svoj avto nov.

OBRNJENA BESEDA

Tropski les

po morju plava,
kot sesalec
pobrizgava.

SPREMEMBE ČRK V STAVKU

JANI KRT BLATI VRT

Vsaki besedi gornjega stavka spremeni dve črki
tako, da boš prebral znan slovenske pregovor,
katerega smisel pridni učenci dobro poznajo.

REŠITVE IZ 5. ŠTEVILKE

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
kombiniran (štedilnik), spričevalo, ŠD, ikt, okis,
tros, za, Esti, posode, dar, sp., nalet, ilo, tov.,
keia, lik, rman, gon, NŠ, Loire, IČ, ajvar, keks,
ano, LN, Spa, trajno, tri, goreča, Ra, pa, ČS,
stolp, etiketa, ujna, čitanka, in.

IZPOLNJEVANKA: 1. agens, 2. stepač, 3. krplje,

4. Trisul, 5. deset. Končni rešitvi: Enterprise,
Saljut.

DECIMALNI MNOGOKRATNIKI ENOT: mikro,
tera, deka, mili, giga, centi. Končna rešitev:
radian.

ZAMENJAVA ČRK: 1. teslo — testo, 2. Selan

— selen, 3. Mitja — milja, 4. krama — krema,

5. marka — maska, 6. pomol — pokol, 7. tačka

— točka, 8. Švica — špica. Končna rešitev: te¬
leskop.

OBRNJENI REBUS: tangens — sneg na (črki) T.

MISEL NA ČRTICAH: 1. strelec, 2. divizija, 3.
ježevec, 4. veščina, 5. milnica, 6. agrumi, 7. za-
skočitev. Misel: Televizija je žvečilni gumi za
oči.

REBUS: žebelj — zebe (osebo) Ij (srbohrv.
črka), nad risbo je strešica, ki jo dodamo črki
Z, da nastane Ž.

LOGIČNI PROBLEM: Izletniki so najhitreje preč¬
kali reko z dvema prevozoma. Najprej sta se
peljala izletnika s težama 90 kg in 60 kg (90 +
+ 60 = 150), izletnik s 60 kg je priveslal nazaj
in prepeljal še izletnika s težama 55 kg in 35 kg
(60 + 55 + 35 = 150).

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Borovnik Mitja, Vodice 1, 61217 Vodice

2. Markun Francka, Srednja Bela 36, 64205 Pred¬
dvor

3. Uršič Barbara, Topniška 14, 61000 Ljubljana

agradna križanka